*I98. 5t. — S. tete. Poitnlna pavSallrana. Posamezne številke 1 Din.
V Ljubljani, v sredo 30. avgusta 192?
NaroCnina za kraljevino
SHS
"«se<iuc> 15 p Letno 180 D.
. ! Inozemstvo:
Me*ečBO 20 d, Lerno 240 D.
enosrolpna mm vrsta za 50 pa*a, večkrat popua
Uredništvo:
NVotfova ulica 1/1. Teifrfon
Uprava:
rfvša/n/ /ran£«rijin trg 8. Telefon 44
ikopisi se ne vračajo.
sen,era je priložiti ziissek zm odgovor..
Italijanska omotica pred malo antanto.
*>. avgusta, (Izv.) Listi poročajo: ““tustrskl svet Je-razpravljal o uspehu vče-“JNlh pogajanj Zakladnega ministra Pa-**tora t avstrijskih oddelnim načelnikom ' SchOUerjem, čTgar odločitev ho važna ^"li za mednarodne odnošaje. Doslej ni Ita-'a neposredno stožila, vendar pa je poslala Italijanskim zastopništvom v inozern-*tyn navodila in sporočila zaveznikom svo-1» naziranja. Notranja politika Jugosavije
2ahteva večjo pozornost. Italija se bavi z napovedjo češkoslovaško — jugoslovanske vojaške zveze in s položajem v Avstriji. -■Tribuna', zagotavlja, da pred zborovanjem Društva narodov in pred sporazumom z zavezniki in interesiranimi državami ne bo odločitve, vsled česar ni povoda, za vznemirjanje inozemstva. List pravi, da so komentarji praških listov, ki napovedujejo protektorat Italije nad Avstrijo, zgolj fantazija.
Stanje avstrijskega »praianfa.
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO POTREBUJE LE FINANCIRANJA.
Rim, 29. avgusta, (Izv.) »Giornale d objavlja razgovor svojega sotrudni-2 avstrijskim oddelnim načelnikom dr. ^filjerjem, ki je Izjavil, da Je avstrijsko *°spodarstvo zdravo ta da potrebuje le fiksiranja.
*Ul ust c carinski in novčni
ZVEZI t AVSTRIJO,
( Ritas 29. avgusta. (Izv.) »Corriere d’ -talia« objavlja članek z naslovom »Akutna kriza mirovnih pogodba, v katerem slika list sedanji položaj Av.stri-le in pravi, da bi carinska zveza poživela delovanj? ra obeh stranen. Tudi .vprašanje novčne zveze ni nerešljivo. List opozarja vlade na njihovo odgovornost, ki morda §e ni bila nikoli tako Velika, kakor sedaj. Poskusiti morajo fcihii vprašanje mirnim potom, sli pa Atola priti do katastrofe.
SEJA ITAL. MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 29. avg. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta sta poročala zakladni minister Paredore o dosedanjih razgovorih glede državnih financ in vojni minister Solerij o vojaškem položaju.
MADŽARSKA AVSTRIJSKO VPRAŠANJE IN KORIDOR.
Budimpešta 29. avgusta. (Izv.) Kakor do-znava »Magyar Orszag«, se Je madžarska vlada potom svojega poslaništva v Parizu na pristojnih mestih informirata o zadevi rešitve avstrijskega vprašanja in o zaščiti madžarskih interesov. Kar se tiče govoric, da hočeta stvoriti Češkoslovaška in Jugoslavija koridor in da sta v to svrho že sklenili vojaško konvencijo, nima o tem madžarska vlada doslej še nobenega < ;bvestna. Dolžnost madiarske vlade pa Je, da nastopi 2 vso silo prot! imperialističnim zahtevam CelkoslovaSke in Jugoslavije.
Medparlamentarni kongres na Dunaju.
VPRAŠANJE NARODNOSTI IN VERSKIH MANJŠIN.
Dunaj, 29 cvg. (Izv.) Medparlamentarni kongres je nadaljeval danes ob 10. Jtf dopoldne svoje razprave. Baron Adelsward je podal obširno poročilo o Vprašanju narodnostnih iu verskih Manjšin. Opozarjal je tudi na nedostat-mirovnih pogodb, čijih zemljepisni ® trgovinski pogreški neugodno vpli-yaio na odnošaje med posameznimi n°vimi državami. Govornik je končno Predlagal, naj se proučevanje tesa ^rašanja odkaže stalnemu odboru za °4rodnostna in verska vprašanja in naj mu naroči, da piihodnjemu kongresu ®jted!oži načrt mednarodnega pravilni-*®s ki naj ščiti pravice narodnostnih in brskih manjšin v vseh deželah. Na-
Angielko popuiianie napram
Nemili!.
^London, 29. avgusta. (Izv.) Parlanten-Poročevalec »Daily Telegrapha« piše,
tats
So na seji ministrskega sveta razprav-i o vprašanju vojne odškodnine v sploš-Govori se, da je Bradebvny poročal o *te3anjtfc v Berlinu ia da se je ministrski
r, ^‘^od, avg. (izv.) Paniki dogori »Tiinesov« poroča, da rim je an-p.resf delegat pri reparacijski komisiji
l%S£Ury 501131 toiave» p0 katerfh le
Vt>7«u.a v	Položaju,	da so za-
ni ki obvezani, kazati nemški vladi
tosrV-° zaupan3'e in S°tovo dobrohot-se svin C,a mora)° za tem stremeti, da riemsi.1ne <*°£ovor» da se zopet obnovi Ma£p	—redii. Posledica zahteve po
notvfVa?.5v‘ v sotovini v sedanitm tre-Nerr*V zahteva PO garancijah, ki jth ne dati, kakor tudi upo-fil j ar>^'Ci.i ja izsiljenje nemških pla-^o.rr >..r''aranc') ne bi bile usodne le 2a -»arnpak bi imele tudi nepo-r»* Poledice za drage dežele.
n*> renirl' 29; avS- <Izv) 2 ozirom Cvt o	^	kornis«i Uročeni ua-
-—^otovitvi dobav lesa in pre-
Poležal Nemfile.
®®Ss#rska v vprašanju narodnih ^ menliin pr©ti Jtigoslavili.
da ^u',	(Izv.)	Z	ozirom	Nasprotno	pa	z	bolgarske	strani	ni	opažati,
da bi bila voljna rešiti vprašanje medsebojnih odnošajev v dobrem sporazumu 2 nami.- Akc!5e bolgarskih četašev se nadaljujejo.
^ -
to, da s ,.	vuv./ uuiuiu
dov v 2t#uev' J' 3 2asie^an>e Društva »ato-da	mrzlično	priprav-
ku narodcil/rr rugos!aviiI v vpraša-118 t0 vnra;.aT,niiK'™. Ju*0SlaviJi je na tem,
re5t- Za to 'ie ^'k-iin ^°n^novelja\3io .	10 Je sklical
. <n ■	... ,	“-un(;novet]a\Bo
';1°v dr> Mtoe,x “ miriiSier zunanjih po-svb*„._	'■	Preden	je	odpotoval	k	po-
Pra^3,0^111 rnale antante
^ra»0 v ‘ 7 "IV “ulante in
F2
aH med Jugoslavijo in Bolsarijo.
SILEN POŽAR PETROLEJSKEGA SKLA-DISCA V SOLUNU.
London, 29. avgusta. (Izv.) Listi priobčujejo brzojavko iz Soluna, da Je izbruhnil tamkaj v skladišču petroleja silen požar, ki Je uničil več v bliiini stoječih poslopij.
dalje je predlagal resolucijo, v kateri izraža kongres željo, da se ustanovi posebna komisija pri svetu Društva narodov. — Nato je bila seja zaključna, ker je zvezni predsednik sprejel udeležence kongresa.
SPREJEM UDELEŽENCEV PO ZVEZNEM PREDSEDNIKU MAINISCHU.
Dunaj, 39. avgusta. (Izv.) Zvezni predsednik dr. Hainisch Je danes opoldne sprejel v. prostorih ministrstva za zunanje stvari udeležence medparlamentarnega kongresa. Pri sprejemu sta imela predsednik medparlamentarne unije baron Adeistvfird in zvezni predsednik dr, Hainisch nagovore,
svet bavil s tem poročilom. Globok vtis je napravilo njegovo opozorijo na težke socialne !n politične posledice, ki bi po njegovem mnenju utegnile nastopiti, ako bi se proti Nemčiji uporabile prisilne odredbe ali pa predalekosežna kontrola.
moga zaveznikom na podlagi dobavnih pogodb z različnimi nemškimi industrijci je danes nemška državna vlada razpravljala z zastopniki premogovnikov In lesne industrije. Zastopniki premogovnikov so izjavili svojo pripravljenost, da se sestanejo k pogajanjem z državno vlado glede zaključka zasebnih gospodarskih dobavnih pogodb. Kakor se je izkazalo v razgovorih z odločilnimi zastopniki rudarsldh zvez in načelniki delavskih organizacij, je pripravljeno tudi delavstvo sodelovati pri izvedbi dobavnih pogodb. Državna vlada je o uspehu današnjih razgovorov brzojavno obvestila svoje zastopnike v Parizu, ki so odpotovali k pogajanjem z reparacijsko komisijo.
»TIMES« O MALI ANTANT*.
London 29. avg. (Izv.) »Times« pišejo, da je mala antanta eden glavnih činiteljev stabilizacije v Srednji Evropi. Pod spretnim vodstvom Češkoslovaške je preprečila nemire in pospeševala razvoj gospodarskih odnoia^v rr-ed nasledstvenimi državami. Žalostni poiožaj Avstrije pomeni lahko prvi korak k novemu načinu sodelovanja Italije in male antante za ugoden razvoj Srednje Evrope.
STRAH PRED VOJAŠKO KONVENCIJO MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO.
Dunaj, 29. avgusta. (Izv.) Na medparlamentarnem kongresu, ki se vrši te dni na Dunaju, se je danes pojavila vest o vojaški konvenciji med Češkoslovaško m Jugoslavijo. Nudvse presenetljivo je vplivala na udeležence vesi o nameravanem koridorju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Madžarska vlada se le obrnila na vrhovni svet z vprašanjem, koliko Je na tem resnice.
SELJAKI iZ ŠUMAD1JE POSETIJO SLOVENIJO.
Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Preko tisoč seliakov iz Šumadije odpotuje v prvi poolvici meseca septembra v Slovenijo, da sc pouči tam o poljedelskih razmetali, posebno pa o sadjarstvu in čebelarstvu, ki je v tem delu naše države zelo razvito.
KOMISIJ <\ ZA PRESKRBO PaSIV-N1B KRAJEV.
Beograd, 29. avg. (Izv.) Te dni se je sestavila komisija, katere naioga bo, delati na to, da se naide najboljši način za preskrbo pasivnih krajev naše države z živili, V prvi vrsti bo komisija posvečala svojo pozornost Dalmaciji in Crnigori kjer je suša uničila skoro vse pridelke.
ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE NEDOLOČENO.
Beograd, 29. r.vgnsta. (Izv.) »Tribuna« javlja: Narodna skupščina bi se imela sestati 5. septembra. Kakor vse kaže bo za-sedante narodne skupščine odloženo skoro do konca meseca septembra. O določitvi roka za dsrinitivno sklicanje narodne skupščine bo sklepal ministrski svet na svoji plenarni seji dne 13. septembra Poslancev je v Beogradu premalo, da bi mogli stvar pospešU?. Dan sejtankn zakonodajnega odbora 5e tudi ni določen. Tudi o tem bo sklepal ministrski svet v svoji plenarni seji,
NOVI BANKOVCI PO 1000 DINARJEV.
Beograd 29. avgusta. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna«, spusti narodna banka te dni v promet nove bankovce po tisoč dinarjev.
SESTANKI GENERALOV Z MJNI-STROM T1MOTUEVICEM.
Beograd, 29. avg. (IzvJ Danes dopoldne je zastopnik ministrskega predsednika Timotijevič sprejel v svojem kabinetu prvega pobočnika kralja Aleksandra generala Hadžiča in pomočnika vojnega ministra generala Svetozara Markoviča,
SEJE SV. SINODA V SREMSKIH KARLOVCIH.
Beograd, 29. avg. (izv.) Beograjski patrijarh odpotuje v četrtek v Sremske Karlovce, kjer bo prisostoval seji Sv. Sinoda.
ITALIJANSKI HIDROPLAN PRISTAL NA NAŠI OBALI.
Beograd, 29. avg. (Izv.) »Politika« javlja iz Bakra: Na našo obal v bližini Cerkvenice se je spustil italijanski hidroplan. V hidroplanu sta bila dva ardita, ki sta našim vojaškim oblastim izjavila, da sta plula v Lošinj, da pa se jima je v zraku motor pokvaril. Naše oblasti pa so ugotovile, da je motor popolnoma nepokvarjen.
LESENE HIŠICE NA RAČUN REPARACIJ
Beograd, 29. avg. (Izv.) Te dni pride iz Nemčije v Jugoslavijo 85 lesenih hišic, ki jih ie prejelo ministrstvo za socialno politiko na račun reparacij.
Borzna poročila.
Curik, 29. avgusta. (Izv.) Beriin 037, Newyork 525.75, London 23.46, Pariz 40.05, Mflan 23.20, Praga 18.75, Budimpešta 0.29, Zagreb 1.50, Sofija 3, Varšava 0.065, Dunaj 0.005.
Berlin, 29. avgusta. (Izv.) Dunaj 1.955, Budimpešta 78.40, Milan 6242.15, Praga 4694.10, Pariz 11.285.85, London 6342.05, Nevrork 1423.21, Carth 27.815.15,
Ljubljana — Trst.
V soboto se svečano otvorijo duri drugega ljubljanskega velikega sejma* Zopet bomo praznovali praznike slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, naše ekonomske inidjative in volje, ustvariti tudi na področju našega življa derno industrijo, cvetočo obrt in razsetno trgovino.
Po obsegu priprav in priglasov bo letošnji ljubljanski velesejem nadkrUil lanskega in celo nedavni zagrebški zbor. To je razumljivo za tistega, ki gleda na našo deželo s stališča gospodarskega geografa, ki dokazuje točno, da ie Slovenija industrijsko in trgovinsko prehodišče ter razpotje na vse strani, na sever in jug, posebno pa proti vzhodu na Balkan.
Končno nima tu priroda in usoda edino besedo. Je še narod, ki na tej zemlji■ prebiva in ki ima svojo besedo pri tem industrijskem in trgovinskem razmahu. Kot učenec češkega nacionalizma pojmuje svoje življenje kol borbo in vztrajno delo na vseh poljih človeškega udejstvovanja, predvsem pa na gospodarskem. Tako so f/ratje Čehi uvideli davno pred ustanovitvijo svoje države, da je lastno gospodarstvo temelj narodnega blagostanja in nacionalne samostojnosti.
Enaka jeklena volja do lastnega gospodarskega napredka je ustvarila institucijo Ifubljansekga velesejma. In sicer takorekoč iz tal, preko noči. Ta hitrost je predznamenje tega, kar bomo v bodočnosti ustvarili. Organizacija in prireditev ljubljanskega velesejma prekaša že danes vse domače sejme in st 'lahko vzporedi z velikimi mednarodnimi.
Razume se, da spada tudi velesejem v okvir splošne nacionalne politike, ker ie ravno gospodarstvo po modernem pojmovanju nositelj nacionalnih teženj, 2 gospodarsko ekspanzijo se širijo zunanje politične zveze in aspiracije posameznega naroda. Zaradi tega ne bo odveč, ako preučimo, s kakim političnim ozadje,n je združena prireditev ljubljanskega velesejma.
Slovenec, in Jugoslovan sploh, je vsigdar ljubil samostojnost nadvse. Njegovo največje veselje je bilo, tekmovati z ostalimi kulturnimi narodi ter čimprei doseči samostojnost in svobodo lastnega političnega, gospodarskega in kultur-nega snovanja. Odtod njegova borba za politično in nacionalno neodvisnost, M\ je naravni temelj gospodarskega blagostanja in gmotne neodvisnosti.
Kljub temu pa je vedno izpovedoval prijateljstvo in dobro sosedstvo t vsakim, ki ga ni tlačil, ki ga je čislal, ki mu je bil naklonjen. Vedno je bU xa gospodarsko in kulturno medsebojnost z narodi, ki niso imeli izrecnih teženi proti njemu, teženj, naperjenih proti njegovi nacionalni in gospodarski dobrobiti.
Narod pa, s katerim so dobri gospodarski in politični odnošaji zelo oteiko-čeni, je italijanski. Dobro je, da se v dneh ljubljanskega velesejma spomnimo» da je namen in cilj celokupne zavlačevalne jadranske politike Italije, zadržati naš gospodarski razvoj in zajeziti njegov samostojni napredek. Znano je, kako, ščuva Italija na vseh koncih naše države sosede proti nam in da je pri vsaki mednarodni priliki tajni zarotnik proti naši državi. Raison d' etre njene zunanje politike je škoditi naši državi, njenemu gospodarstvu in denarstvu.
Iz zavisti in bojazni pred našim viharnim gospodarskim napredkom in ogromnim prirodnim bogastvom pa posega tudi po sredstvih nizke konkurence» uprizarjajoč pred našimi durmi tržaški velesejem, skoro istočasno z ljubljanskim. Tržaški velesejem, ki se vrši v prvi polovici septembra, nam ne bo mogel škodovati. Predvsem pa ne bo utegnil izpremeniti gospodarskega dejstva, da je Trst in njegovo pristaniško območje navezano med drugim tudi na slovenske, in jugoslovanske dežele, ne pa obratno. V tej činjentei vidimo prirodni pogot naše gospodarske osamosvojitve in bodočnosti.
Če bi bilo obratno, tedaj bi se bilo bati Trsta in njegovih velesejmov.
Dokler pa Trst in Italijani tega ne uvidijo in ne uravnajo svoje politike na-pram naši državi, in Slovencem še posebej, tako da bomo naše rojake onstran meje videli zaščitene po prirodrtih človeških in državljanskih pravicah In za* konih, ne bo ljubljanski velesejem pomagal Trstu ali iskal prijateljske gospo» darske medsebojnosti s tržaško luko in primorsko industrijo.
Gospodarstvo je bratstvo med narodi! Toda samo med onimi, ki so si od' kritosrčni in dosledni prijatelji!
Take misli se vzbujajo spričo istočasnega tržaškega in ljubljanskega vele-, sejma. Dokler bo vladalo med Trstom in Ljubljano politično nasprotje, bo trar jalo tudi gospodarsko. Čim bo odstranjeno, bomo Slovenci prvi pozdravljali gospodarsko medsebojnost s tržaško lukol	.	.	.	-	v
Porotanie demokratskega tiska.
KAKO POROČA DEMOKRATSKA »RIjEC« O BIVŠEM MINISTRU
DR. TRUMBICU.
Zagreb 29. avgusta. (Izv.) »Riječ« doznava iz Splita: Davi je dospel semkaj dr Ante Trumbič. Na obali ga je sprejela precejšnja množica ljudi, bivših komunistov, zemljeradnikov, blo-kasev in medstrankarjev. Dr. Trumbiča so od parnika do njegovega stanovanja nesli na ramah. Najbolj navdušena sta bila vodja blokašev dr. Sokol in bivši komunist Jelačka. S svojega stanovanja je imel dr. Trumbič govor, v katerem je tako prostaško napadal
vlado in ministre, nazivajoč jih lopove in paše, da ga je moral policijski načelnik opozoriti, naj uporablja bolj umerjene izraze. Ko je zaključil svx>| govor, se je pričela množica razhajati Okoli 10. ure je prišlo do spopadov med zemljoradmki, komunisti in blor kaši na eni in nacionalisti na drugi; strani. Pri pretepu s palicami je bilo'-več oseb ranjenih, eden tako, da bo-težko okrevaj. Policija je več oseb aretirala.
NEM*
KONGRES VOJVODINSKIH CEV.
Gamulin, 29. avg. (Izv.) V Novem Vrbcu so imeli zastopniki vojvodinskih Nemcev svoj kongres, na katerem se je v glavnem razpravljalo o ustanovitvi posebne nemške stranke. Sklenjeno je bilos da se stranka ustanovi ter poišče zvez s kako že obstoječo stranko. Dalje se je na kongresu govorilo o slučaju novosadskega lista »Deut-sches Volksblatt« in se je obsodil teror proti tisku. Iz poročila o delu »Kultur-bunda« se razvidi, da ima ta povsod svoje podružnice kjer bivajo Nemci. Dozdeva se, da Nemci niso naklonjeni priključitvi k demokratski stranki DIVJANJE RAZBOJNIKOV.
Beograd; 29. avg. (Izv.) Iz Novega Sada poročajo, da so neznani razbojniki pri Petrovem selu napadli seljaka Mihajla Berce ga. Oropali so mu goto-
vino 150.000 dinarjev in ga na to ubili. Policijske poizvedbe doslej še niso imele uspeha.
POLOM SPLOŠNE STAVKE V PARIZU.
Pariz, 29. avgusta. (Izv.) Dasl je splošna delavska zveza za danes proglasila splošno stavko, Je Imel Pariz svoje navad* no lice. Delalo se Je v vseh javniij obratih, funkcijoniral Je promet, oskrba z živili, vodovod, plinarna, elektrarna, pošta, brzojav fn železnice. Le v nekaterih tvornicah ko, vinske Industrije in v nekaterih drugih pod. jetjih so delavci stavkali.
MAD2ARSKE ZAKLADNICE PO EN MILIJON KRON.
Budimpešta, 29. avgusta. (Izv.) V svrh«. olajšanja in pospešnja denarnega prometu bo madžarska emisijska banka začela Izdajati s 30. avgustom t. I. brezobrestne za* kladnice, glaseče se na vista v komadih p#-stotisoi. petstgtisoč ta «a mUiioa kr oa
Slepomišenje na vrhuncu.
Kar objavlja včerajšnje »Jutro«
o nacionalizaciji Trboveljske premo* tfokopne družbe, to pač prašeča že vse meje dostojnega časnikarstvu, pa naj so tudi vsled povojnih razmer postali nekateri listi laksnejši kakor so bili pred vojno. Najbolj cinični slovenski list objavlja v zagovor onih, hi ga vzdržujejo z nekorektno in nepošteno pridobljenim denarjem, tirade, ki so direktno v zasmeh razsodnosti »Jutrovih« čitalcev. Naj poberemo samo nekaj cvetk iz brozge, ki so jo v svoji zbeganosti nanesli skupaj oni, ki dan za dnevom sesajo za lasten žep milijone iz poštenih žuljev slovenskega naroda.
Predvsem se »Jutro« poslužuje svoje stare metode, na katero smo naše čitatelje že večkrat opozorili, namreč metode, ki izvira iz nepravilnega pojmovanja moralnih osnov: Oblati druge, da boš umazan med umazanimi. : lutro« obtožuje dr. Brejca, Zadružno gospodarsko banko. dr. Ažmana itd. itd. v nadi, da bo na ta način opralo svoje protektorje, katere smo mi obtožili varanja javnosti in vlade ter kraje narodnega premoženja. Niti na misel nam ne prihaja, da bi branili gospode, katere napada »Jutro«, nasprotno, če so krivi. nas bo samo veselilo, če pridejo tudi njihovi grehi na dan, da bodo morali izvajati konsekvence In izginiti iz javnega življenja: toda če »Jutro« misli, da je s tem razkritjem opralo svoje hubljence, se pa Jako moti. Mi nisrm rekli, da ni med Slovenci nobenega drugega grešnika, razen klikarjev okoli »Jutra«, temveč smo le s prstom pokazali na grešnike. katerih grehi so nam znani in ti grešniki se nahajajo v »Jutrovem« okrilju. Prav nič ne pomaga, da sedaj »Jutro« kaže na druge ter vpije: »Tudi onile tamle so grešniki.« »Jutro« naj raje reče, da njegovi protek-torji niso grešili in naj to dokaže. Tega težavnega posla se seveda »Jutro« noče lotiti, ker ve že v naprej. da bi bilo brezuspešno. Skrije se raje za kontuzne napade, da bi javnost zbegalo m ji skalilo jasno sliko, katero srno ji podali mi.
O.	ravnatelj Praprotnik priznava v svojem pojasnilu na »pamflete« »Slovenca« in »Jugoslavije« o nacionalizaciji Trboveljske družbe« (oh kako so ti »pamfleti« zadeli v živo) točko za točko vse naše trditve* dasi hoče ponekod, seveda v najvažnejših točkah stvar zaviti tako, da bi se ne videlo pravo lice. Tako prizna, da se je nacionalizacija izpeljala tako, da je od 500.000 delnic Trbovelj-ske družbe ostalo v jugoslovanskih rokah samo 90.000 plus 2350 delnic, da se nahaja torej ogromna večina delnic v nemško-avstrijskih rokah. v«e potem pripoveduje, da je »Banane de pays d’ Europe centrale« — katera banka je sramežljivo za tujim imenom skrita od nas navedena dunajska LdndeTbanka — odstopila svojo glasovalno in odločevalno pra-Pf,1 Trboveljski premogokopni družbi Slaven skl banki (katere generalni ravnatelj je ravno g. Praprotnik) in da je, Slavenska banka spravila pod svojo kontrolo še veliko, veliko drugih delnic, potem povemo gospodu generalnemu ravnatelju Praprotniku v obraz, da je bila ta prepustitev in ta kontrola čisto na-tadeii »švindel«, goljufija, pesek v OČI v’iadi, ki bi sicer — če bi ne bQ obstojal vsaj videz nacionalizacije — Trboveljski premogokopni družbi stopila ob marsikateri priliki nekoliko drugače na prste, kot je to storila tako, ko je mislila, da se je družba nacionalizirala. Slavenska banka v Čfcgledu Trboveljske premogokopne družbe ni prav nič drugega, kakor pokoren sluga dunajskega kapitala, kateremu služi kot krinka, pod katero Izkorišča naše narodno bogastvo. Ker kjfr bo verjet da bi gospodar dal
ser*•=*«
lians ITeiftz Ewers:
Paiek.
Torek, 1. marcu.
Nič se ni zgodilo, ne danes, r.e včeraj. Gospa Dubonnet je prinesla novo gardinsko vrvico iz sosedne sobe. Sploh porabi vsako priliko, da pride k meni; vedno prinese kaj s seboj. Pustil sem si povedati še enkrat vse podrobnosti, 'a zvedel nisem ničesar novega. O vzrokih smrti ima svoje posebno mnenje. Kar se tiče artista, meni, da je storil samomor iz nesrečne ljubezni; ko je stanoval lansko leto v hotelu, je prišla večkrat mlada dama k njemu; letos jo ni bilo blizu.
Kaj je bilo švicarskemu gospodu,
res ne ve------------a	človek	ne	more
vsega vedeti. A sergeant se je gotovo usmrtil le, da bi jo jezil.
Reči moram, da so razlogi gospe Dubonnet nekoliko siromašni. A pustil sem jo govoriti, mi je vsaj pre-(fljpiin dolgčas.
svojemu hlapcu res vso odločevalno ' pravico, čepiav bi mu dal pravico, ! de glasuje v njegovem imenu Da pa se pri tem bogati g Praprotnik in | poleg m potom njega tudi klika t&oli »Jutras to pa prav radi verjamemo, toda to še dolgo ni nacionalizacija Trboveljske družbe.
Gospod Praprotnik nadalje kon-statira. da je za nacionalizacijo odgovorna samo Slavenska banka in »da gospodje, katerih imena se vlačijo po časopisju,« nimajo s celo stvarjo nobene zveze. To je g. Praprotnik moral konstatirati, da bi iz cele aiere izvlekel svojega poslovnega prijatelja, dičnega ministra za socialno politiko dr. Žerjava. Tukaj pa govori gospod generalni ravnatelj neresnico m ker smo o njegovi globoki resnicoljubnosti globoko prepričani, mu bomo tudi verjeli, če bo kdaj izjavil, da je povedal to neresnico pod pritiskom od zgoraj, oziro-od strani. Z afero »nacionalizacije« Trboveljske premogokopne družbe je imel poleg Slavenske banke opraviti namreč tudi dr. Žerjav, ki je, kot že večkrat povedano, predsednik sindikata večinskih delnic in kot tak sokriv pri celi aferi. Naj nam g. Praprotnik to zanika in dokazali mu bomo, da laže.
Gospod Praprotnik pravi nadalje, da imenzno povišanje kurza delnic od emisijskega kurza 350 kron na današnji kurz 1300 kron absolutno ne gre na škodo trboveljskih rudarjev, ker se dividenda računa od no-minale. Nismo bančniki, toda toliko pa že lahko tudi kakega bančnega ravnatelja poučimo, da se dividenda ne računa od nomlnale, temveč po doblčkanosnosti kakega podjetja In se samo Izraža v odstotkih od norrri-nale. Da pa je dobičkanosnost tem večja, čim manjša je delavska plača pti kakem podjetju, in da mora biti dividenda tem večja, čim več Je vloženega kapitala v kako podjetje, to ve danes že vsak bančni praktikant. Da gTe torej kurzna tišina trboveljskih delnic v breme, veliko in težko breme trboveljskih rudarjev, je popolnoma jasno. Sicer smo globoko prepričani o globoki resnicoljubnosti gospoda generalnega ravnatelja, zato naj nam oprosti, da ga opomnimo na majhno napako, katero bi sicer itak najbrže sam popravil v »Jutru« — ko bi prišel nanjo.
Na ostalo »Jutrovo« slepomišenje pa opozarjamo vso našo javnost, da si bo sama ustvarila sliko o verodostojnosti in cinizmu tega lista in nje-govih protektorje v.
Mba narodna politik
Z ozirom na znani Radičev nastop proti hrvatskim »gospodskun« strankam, se le vnela zanimiva debata v hrvatskem in tudi srbskem tisku. Radičeva beseda proti »gospodskim« strankam je bila brez dvoma huda in je pretila ugonobiti sam lirvatski blok. Srbski Usti so nedavno že pisaU o razkolu in razpadu Hrvatskega bloka, sam blok pa je preživel svoio prvo, čisto nepričakovano preizkušnjo. Posebno Je radi tega, ker »gospodske« stranke, ki sestavljajo lirvatski blok, niso z ničemur dale povod za tak oster nastop Stiepana Radiča. Po razčišče-nju, ki ga je ta dogodek izzval v Hrvatskem bloku, se sedaj razvidi motiv Radičevega nastopa proti »gospod-skim*. strankam. Hrvatska zajednica je namreč poslala dr. Laginjo v reško komisijo, dr. Poliča pa je beograjska vlada na svojo roko predlagala za našega zastopnika pri septemberskem zasedanju Društva narodov. Iz teh znamenj Je Radič sklepal, da se hoče Hrvatska za-jednica približati beograjski vladi. Ra-ditega je zapretil s prelomom z »go-spodskimi« strankami Pretnja je izborno uspela in Hrvatski blok v svoji skupnosti le poglobila. V to svrho naj navedemo ie dva odstavka iz »Hrvata« in Radičevega »Slobodnega Doma«, ki se oba sedaj izrekata proti oslabijenju
Hrvflrskeia bloka. »Hrvat piše: Tudi če bi prišlo do razkola v Hrvatskem bloku, bi razkol ne pomenil izpremtmbe politike posameznih strank Hrvaškega bloku, temveč pslablitoj* borbe hrvatskega naroda za uresničenje te politike, ki je njegove resnična naicd-na politika Toda, mi verujemo da ne pride do takega oslabljeni* hrvatske narodne borbe, ket je čut odgovornosti za posledice takega dejanja jačji od motivov, ki bi po mišljenju nasprotnikov bloka kumovali razpadu bloka.« Tako se glasi odgovor Hrvatske zajed-nice. Stiepan Radič pa je obelodanil v poslednjem ■ »Slobodnem domu« nastopni popravek k svoji besedi o »gospod-skih« strankah: »Naša hrvatska gospoda je še danes v vseh treh pravefh na-ro na: protivi se vsaki vlasti in vladi, ki se vsiljuje Hrvatski od zunaj; hubi iskreno to hrvntste domovino in vso njeno staro in novo kulturo in zgodovino; ne nasprotuje v nobenem oziru seljaškemu narodu... Kadar so torej žigosa »gospode« in obsoja »gospodsko politiko«, se to ne tiče te naše narodne hrvatske go-pode, ki je ravno danes največja žrtev brezobzirnih in nesposobnih belgrajskih vlastodržcev«. Stje-pan Radič se torej opravičuje, da z gosposkimi strankami ni mislil meščansko stranke Hrvatskega bloka, temveč batinaške In popovske vsiljivce. S temi popravki bi torej zaenkrat bila odpravljena prva kriza Hrvatskega blo-
ka. Prišle pa bodo zanesljivo še nad oljne posebno kadar bo šlo za določitev mandatov, ki naj bi na skupni listi hrvatskega bioka pripadati posamatnira h: vatsk m strankam. To našem mnenju bi bilo za pohrično veljavo Hrvatako-blok.-, pač rAjbobše ako bi si stranke, ki j« sestavljajo, ohranil« svobodno voljo ter ako bi se politika Hrvat-skega bloka vodila pv medsebojnem sporazumu, ne pa. po samovoljnosti Stjeparm Radiča, ki je doslej pokazal, da je izboren demagog, da pa mu primanjkuje politična dalekevidnost in tnisel za realne uspehe. Če Radič misli. da je lirvatski blok mogoč samo v talci obliki, kjer ima on odločiiro in samovoljno besedo, tedaj moramo reči, da je z incidentom o hrvatskih »go-spodskih* strankah utrdii takšno svojo veljavo Za državno in notranjo jpoliti-ko bi pa bilo veliko večjega pomena, ako bi se v Hrvatskem bloku pojavila resna, načelna kriza o njegovih realnih ciljih. Ako bi prišlo do načelnega pretresa določenih političnih akcij, recimo volilnega nastopa in delovanja v oblastnih občinah, v narodni skupščini in v naši javnosti, tedaj bi ugibanja o konsolidaciji jugoslovanske države za-dobiia trdna tla. Tako pa ostane prej-koslej pri abstinenčni, negativni, nemi, brezdelni politiki, ki ima edini cilj, pomnožiti medsebojno sovraštvo in stva-riti nepremostljive prepade med hrvatskim in srbskim narodom.
Politične vesti.
Tudi dr. Lramsr udetelen pri nacijonatizacill
Gospod Praprotnik je zapisal v včerajšnjem »Jutra«, da je za »nacionalizacijo« Trboveljske premogokopne družbe odgovorna edinole Slavenska banka. Dasi to ne odgovarja resnici in tiče globoko v tej aferi, kot sme dokazali na drugem mestu, tudi drugi gospodje, .ie vendar interesantno to, da je zsviekel g. Praprotnik v nacionalizacijo še enega svojih poslovnih prijateljev, ministra na razpoloženju, dr. Kramerja. Imenovani gospod sedi namreč v upravnem svetu Slavenske banke in je kot tak za njene posle seveda inorai-no soodgovoren. Aktiven minister in minister na razpoloženju — par nobile iratruin...
Poljedelski minister — povzročitelj draginje
»Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda, da napada .»Balkan« ministra Puclja, češ da on dviga draginjo. Vlada bi morala — pravi »Balkan« — takoj uvesti proti Puclju preiskavo, ker je on osebno interesiran pri tihotapljenju blaga v Italijo.
Pravosodni minister prvak kršiteliev zakona
Cit n 110 vidovuanske ustave določa. da je za vso državo samo eno ka-saeijsko sodišče s sedežem v Zagrebu. Kadarkoli so pokazali Hrvatje nezadovoljnost z vidovdansko ustavo vedno se jih je zavračalo, češ, kaj pa hočete, saj imate najvišje državno sodišče v Zagrebu! Sedanji pravosodni minister, ki R bil svojčas minister za konstituanto, se je tedaj trudil na vse mogoče in nemogoče načine, da dobimo čim slabšo ustavo. To se mu je posrečilo. Sedaj pa se kot pravosodni minister zopet trudi, da naknadno, po sprejetju ustave, posiabša in pokvari še ono malo ustave, kar bi bilo vsaj sprejemljivo. Tudi to se mu je posrečilo. Po členu 2S>5. finančnega zakona ima namreč predsednik najvišjega so-
dišča, kasacijskega sodišča v Zagrebu, nižji čin in majšo plačo, kakor pa predsednik kasacijskega sodišča za bivšo kraljevino Srbijo v Beogradu S tem ie gospod z nova dokazal svoje pojmovanje enakopravnosti Medtem, ko določa ustava, da obstoji v državi samo eno najvišle sodišče, s sedežem v Zagrebu — pa pride pravosodni minister, prvi med čuvarji ustave in zakonov, in dopusti uzakonjenje druge določbe, po kateri je predsednik najvišjega sodišča nekako podrejen in odvisen od kasacijskega sodišča za bivšo kraljevino Srbijo.
Narodni poslanec dr. Milan Rojc je radi te krivice v vprašanju ua pravosodnega ministra napisal tudi sledeče: »Ne predpostavljam namere, da se je tudi v tem primeru hotelo uveljaviti hegemonijo Beograda, toda jasno ie, da je prekršena ustava.«
Jasno je, da je pravosodni minister prekršil ustavo s to odredbo; kakor povsod, hoče tudi tu uveljaviti hegemonijo, nadrejenost Beograda. Zaio se ni čuditi razburjenju med hrvatskimi juristi, ki se vprašujejo:	Ah	smo	mi
manj vredni kakor srbski pravniki9 Ali smo mi in naši zakoni drugovrstni, medtem ko so srbski pravniki in zakoni prvovrstni?
S tem korakom je pravosodju minister gotovo mnogo stroril za ujedinje-nje, za zbližanje srbskega in hrvatskega dela našega naroda. Toda takega državotvornega postopanja smo že vajeni. — Le eno obžalujemo pri vsej stvari, da namreč vse sovraštvo, zaničevanje in mržnia, ki jih poraja in podžiga tako neverjetno in protidržavno postopanje, ne zadeva samo tistega, ki mu je vzrok, temveč, da se to sovraštvo zajeda kakor strupen črv med dva naroda in povzroča razjedaioče sovraštvo mesto bratske ljubavi. Prepričani smo, da noben pošten Srb takega postopanja, ki bije v obraz vsaki pravici, ne odobruje in je istotako zavrača. kakor vsak pošten Hrvat ali Siovenec. Zato je najsrčnejša želja vseh teh, da taki ministri in državo-tvorci odidejo, kamor spadajo.
li. Ljubljanski veieseim
od 2« do 11. sepisfflbra 1922
V soboto dne 2. septembra se otvori v Ljubljani II. veliki sejem. Prostor za
I.	Ljubljanski velesejem, ki se je vršil lansko leto, se je pokazal dokaj premal, vsled tega se je moralo sejmišče za le-
Cetrtek, 3. marca.
še vedno ničesar. Komisar zvoni dnevno parkrat, jaz mu odgovorim, da se počutim izborno; a menda ga ta odgovor ne zadovolji popolnoma. Vzel sem svoje medicinske knjige in študiram. Tako ima moj prostovoljni zapor vsaj en namen — za vsak slučaj.
Petek, 2. marca ob 2. popoldne.
Orroldne sem izvrstno kosil; gospodinja mi je prinesla pol steklenice šampanjca; bil je pravi rabeljski obed. Smatrala me je za tričetrt mrtvega.
Predno je odšla, me je prosila, da grem ž njo; menda se boji, da bi se obesil, le njej v jezo.
Motril sem gardinsko vrvico. Hm, tu gori naj bi se obesil? Veselja nimam do tega. Vrvica je trda in hrapava, ter se težko zadrgne v zanjko.
Treba je veliko volje, posnemati druge. Sedaj sedim pri mizi, levo stoji telefon, desno leži samokres. Strahu nimam, 1» radoveden sem.
Ob 6. uri zvečer.
Ničesar se ni zgodilo, skoraj bi napisal - žalibog. Usodepolna ura je prišla in minula — bila je kot vse druge. Seveda, ne sinem zanikati: sililo me je k oknu. a iz drugega vzroka. Komisar je pozvonil med 5. in 6. uro najmanj desetkrat, bil je nestrpen kot jaz. A gospa Dubonnet je vedela: teden dni je bil v sobi št. 7, stanovalec, ne da bi se obesil. Čudovito!
Pondeijek, 7. marca.
Prepričan sem, da ne bom ničesar odkril in nagibam se k mnenju, da so bil samomori mojih prednikov samo čudovit slučaj. Prosil sem komisarja, naj še enkrat preišče vso zadevo In prepričan sem, da bodo našli naposled vendar vzroke.
Kar se tiče mene, bom ostal tu, kolikor časa mogoče. Seveda, Pariza si tu ne bom priboril, a tu živim zastonj In redim se tudi. Pridno študiram In vidim uspehe — toda imam Še drug vzrok, ostati tukaj.
(Daile pribi)
tošnjo prireditev povečati i,. <0.000 mJ. Ce ie lansko leto obiskalo v 12 dnevih jesenski Ljubljanski velesejem preko 120.000 kupovalcev in je znašal promet nad 150 milijonov dinarjev, bode ta številka letošnje leto za veliko nadkriljena. Ljubljana ima zaradi svojih ugodnih zvez s tu- in inozemstvom izvanredno ugodno lego za take prireditve fn se je vsled tega nadejati, da bo obisk II. Ljubljanskega velesejma z vseh delov kraljevine naravnost ogromen, to tembolj, ker je posetnikom dana možnost izletov v krasne kraje in divne Alpe širom sveta znane Slovenije.
Ljubljana ima z ozirom na borzni značaj trgovine najbiilji, obenem pa najcenejši vir vsakojake Izvrstne robe najboljše kakovosti Vsi razstavni predmeti se morejo kupiti. Legitimacije za posel II. Ljubljanskega velesejma, ki upravičujejo obenem do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine SHS ter za brezplačni vstop v vse sejmske prostore in za poset historične razstave slovenske umetnosti se dobe za ceno 40 Din pri vseh novčanih zavodih v vseh večjih mestih ali pa proti predplačilu naravnost pri uradu Ljubljanskega velesejma.
II.	Ljubljanski velesejem bo dostopen splošnemu obisku od sobote dne
2.	septembra od 12. uie naprej. S sej-
mom je združena tudi historična razstava slovanskih sjok v tehnični sredtol Soh Vstop rta obe prireclltvi je dovolj« proti isti dnevni vstopnici, ki se dobi 2» c«!-.- 40 K pri sejmskih blagajnah ali P* proti sejmski legitimaciji. ki upravičuj« tudi do enkratne polovične voznine do Ljubljane m nazaj ter do poljubnega vstopa na sejmišče in se dobi za ceno 160 K pn denarnih zavodih v vseh večjih mestih ali pa neposredno pri uradu Ljubljanskega velikega sejma.
Permanentne 9ejmske legitimacij« prodajajo sledeči denarni zavodi:	Na
Bledu Zadružna gospodarska banka, v Brežicah podružnica Ljubljanske kreditne banke, v Celju Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka, Občesloven-sko obrtno društvo, I. hrvatska štedio-nica, in tobakama Kovač Aleksander, v Črnomlju Mestna hranilnica, v Hrastniku tovarna kemičnih izdelkov, na Je* senicah Podružnica špedicije Balkan v Kočevju Merkantilna banka in lesna industrija Heinrichar, v Konjicah hranilnica za konjiški okraj, v Krškem ob Savi Leopold Knez, trgovec z mešanim blagom, v Litiji Lebinger-Gerkman, v Mariboru Ljubljanska kreditna banka, Jugoslovanska Union-banka. Trgovska banica in špedicija Balkan, v Marbregu Glavna tobačna zaloga Ivan Predan, v Novem mestu Slovenska eskomptna banka in anončna pisarna Strela ter Mestna hranilnica, v Ormožu Okrajna posojilnica, v Ptuju Ljubljanska kreditna banka. Mestna hranilnica in tvrdka Snoj in Urbančič, v Rogatcu Okrajna hranilnica, v Rogaški Slatini Slovenska banka dd., v Radovljici Mestna hranilnica, v Ribnici Tajništvo posojilnice, na Rakeku Balkan in Slovenska eskomptna banka, v Slovenjgradcu Okrajna hranilnica, v Sv. Lenartu Okrajna hranilnica, v Škofji Loki Lesna industrija F, Heinrichar, v Višnji gori Mihael Omahen, in v Zagorju ob Savi tvrdka Rudolf Ahčin
Dnevne vstopnice na 11. Ljubljanski velesejem. Da na dan prireditve prt sejmskih blagajnah ne bo prehudega navala, se priporoča posetnikom, da st nabavijo dnevne vstopnice za ceno 40 K že v predprodaji pri Tourist Office na Dunajski cesti 18, ali pri Stanovanjskem uradu Ljubljanskega velesejma v novi palači Ljubljanske kreditne tenke, ali pa pri potovalni pisarni J. Zidar na Dunajski cesti ob prehodu čez južno železnico. Dnevna vstopnica upravičuje do enkratnega vstopa na vse sejrnske in razstavite prostore, kakor tudi za enkratni poset historične razstave slovenskih slik v tehnični srednji šoli.
Historična razstava slovenskih slik je združena s prireditvijo II. Ljubljanskega velesejma in velja vsaka vstopnica za razstavišče tudi za poset te zelo interesantne razstave. Razstava tvori revijo celega razvoja slovenske slikarske umetnosti od dobe renesanee sem, to ie od konca 17. stoletja do modernega realizma tja v leto 1880 Zastopan je zlasti barok, rokoko m bidermeverstvo v Sloveniji. Razstava ie odprta cel dan in bo tvorila nekak pendant k »Narodni galeriji« slovenske modeme umetnosti v Kresiji na vogalu Stritarjeve ulice in Šolskega drevoreda.
Razstavni prostori II. Ljubljanskega velesejma bodo od sobote 2. septembra naprej od 12. ure otvorjeni • vsak dan od 8. do 18. ure nepretrgoma. Na zabavnem delu sejmišča izven razstavišča nahajajo se restavracijski kavarniški In drugi zabavni prostori ld so otvorjeni od 9 ure dopoldne do oblastveno določene policijske ure Po 18. uri zvečer je dovoljen vstop v zabavni del razstavi-* šča le iz Gosposvetske ceste pri vhodu v Latermanov drevored proti posebni vstopnic! 20 K. ki so Jo posestniki permanentnih legitimacij in sejmskega znaka prosti.
Posestniki permanentnih legitimacij. Sejmski znak. ki upravičuje v zvezi « legitimacijo v vse razstavne in veselične prostore II. Ljubljanskega velesejma, se letos dobi šele pri blagajnah Ljubljanskega velesejma brezplačno v zameno za pri legitimaciji se nahajajoči kupon, ki ga blagajna pridrži. Do polovične vožnje v Ljubljano pa upravičuj« že legitimacija sama na sebi, ne da W bil za to potreben sejmski znak.
Stanovanjski urad II. Ljubljanskega velesejma je začel od 25. t. m. naprej permanentno poslovati v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti ter je že izdatno zaposlen s preskrbo stanovanj za razstav* ljalce in njihovo osobje. Zato naj se vsakdo, kdor namerava poseliti II. Ljubljanski velesejem in ostati preko noči v Ljubljani, zglasi pravočasno na stan o* vanjskem uradu, da mu preskrbi pH* merno stanovanje. Pristojbina znaša 28 posetnika do 3 dni v Ljubljani 5 Din, 20 daljše bivanje pa 10 Din. Za dobo vel«” sejma bodo na glavnem kolodvoru staj* no navzoči uradniki stanovanjskega odseka, ki bodo označeni z zelenim tt*' kom na rokavu. Vračajoči se posetnlk* si kupijo vozne listke za povratek lahko Pri Izdaji voznih kart na razstavi^-' (I. paviljon na desno od vhoda), ki pečava vse vozne liste v tu- in in oz«®* stvo.
PoStnl urad II. Ljubljanskega sejma začne poslovati permanentno
*tev. 198.
Sprejemal bo vse poštne lefrmov breo^avke ter posredoval tele, i,m V’0**™' ^ ^ 2adosti vsem **o rta sejmišču letos tudi tri nem *°ror^ice ™ sicer dve pri pošten u Ljubljanskega velesejma in na norVem sejmišču za Laterma-novim drevoredom.
razstavišča. Kakor j* ,° tako bo tudi letos razstavite varnostnih ozirov ponoči dobro
razsvetljeno. Nekaj naravnost krasnega pa bo razsvetljava zabavnega dela sejmišča, kadar bo zlasti v Latermanovem drevoredu gorelo na stotine žarnic. Montažna dela za to razsvetljavo izvrši tukajšnja tvrdka Stebi in Tuječ, potreben električni tok pa bo proizvajala posebna električna centrala, ki bo proizvajala preko dnevnih ur električno silo tudi za pogon strojev.
Dnevne vesti.
^rjer
morsLPOZlv slovenskim učiteljem iz Pri-KerS ^ službujejo izven pokrajine: le T- na Primorskem nekatere šo-er vlada veliko pomanjkanje učiteljev klic* °^D0’ z*as^ še radi tega, ker je vpo--o ^ vojakom veliko število mladih ju ' u^i,el)ev, poživljamo slovenske učite-služijo	izven pokrajine, da storijo po-
*®	^	e	korake za povratek in da
^	o	enem	javijo podpisanemu društvu.
°Utiino društvo »Edinost« v Oorici. Zdravniki in nameščenci. Kei so gg. in	ostali uslužbenci osiješkega
v Q?0iDeiiit urada za zavarovanje delavcev avonlji« osnovali skupno organizacijo, °Jamo vse gfr. zdravnike, kakor tudi •e 1»? namešSePC‘‘ »okrožnih uradov«, da Javijo o vprašanju skupne organizacije <U ]Vn^iov *n °stalih uslužbencev. Upamo, ®P1 Vzgled solidarnosti, ki so ga poka-gg. zdravniki, ne bo ostal v Pokrajinah brez odziva.
11^7" Poziv. Neki Jakob Bevc je pri ljub-Vee tvrdkah Lenasi in Gerkman, Stnko ^ Svab Sc Bizjak izvabil različno bla-na ta način, da se Je izkazoval z vizlt-,u	*~r°i	Čeča, rrraateija Jugoslovanske ti-
da	pošilja po blago., ozi-
da	zanj ismčl. Obstoji sum, d? je na
jSačin izvabil blago še pri drugih Ijub-skfh tvrdkah Prizadeti se poživljajo, tglase pri deželnem sodišču v Ljub-^ *oba 95.
io "p Sestanek arheologov. V dnevih 26.
t.	m. se }e vršil v Dobrni pri Celju
.	anek	arheologov, ki se ga je udeleiilo
Drnogo Inozemskih arheologov, zlasti ki so si rridobili velikih zaslug za (,q kovanje našth krajev. Na sestanku je ® sklenjeno, da <?e priredi letos v Beo* Sestanek arheologov, muzejskih funk-^iev in konservatorjev in leta 1924 v prvi kongres arheologov In zgodfr-Ob priliki svečane otvoritve veiiKe-. trheološkega muzeja v Splitu. Po koa-e® zborovanju so imeli ndeleienci sku-Ih,	l,m ie priredilo upravltel]-
,v° zdravilišča Dobrne.
Ij Letoviška sezija se bliža koucu, kar .^Dažatl tudi po padanju cen po neka-krajih. Zato si bodo mogli sedaj pri-*ltu	na	innotno slabše
*St I*11* S*°^‘ ®lnenjamo da oddaja hotel (^1°^ ua Blejski Dobravi, torej neposredno ^ e8 Bleda, postelje v prvem nadstropju ojjJ®’ v drugem po 30 K na dan. Hotel je ^^nljen z vsem konfortom.
* ■Pričetek šolskega leta 1922-23 na dr-to srednjih šolah (I. drž. gimnazija, fonh r*alka in obe rea,ni gimnaziji) v Ljub-^ • Učenci, ki žele vstopiti v I, razr, naj L^Klasjo z obiskovalnim izpričevalom in istom dne 10. septembra od 10. do q' Dre v ravnateljski pisarni. Zunanji učenja* lahko prijavijo tudi pismeno. Na drž.
gimnaziji na Poljanah se za I. raz-^ n» sprejemajo več učenci. Istega dne S* Prtlaviti tudi repetentom I. razreda.
T«	28	*• ra2red se Prično v
Vj s^/elc	septembra točno ob 8. urL No-
V n * ** drugih zavodov se sprejemajo t^do Vni. razred v pondeljek 11. sep-
od 10. do 12. ure. Ponavljalni in do-Ob .^nitl x Prično 11. septembra točno ttra,j 1111 P0 razporedu, objavljenem na t>]e . deski v šolskem poslopju. Vpisora-vo<j , encev, ki so že doslej obiskovali za-nOVO spreie^> ie v sredo 13.
8' UTi v razredrh, v katere «0y0 ?' ^ četrtek 14. septembra se prične k ob g 0 let0 s 51,350 božjo, ki se vr-
V svolfj, ^	maši	se zbero učenci
Sc*PUnan,|raZTe<ii*1’ ^er Se Prečitajo di-P*t,k j?1 Predpisi ter priobčijo umiki. V
n°°bseiD Septembra se prične ob 8. uri pol-*o obfZ|. rednJ Pouk. Natančnejša določila
D°*loPlflx.,ena "a uradnlh deskah v šolskiii
srednji šoli v Ljubljani Oddelki. ,	111 lehl m2-23 otvorjenl tile
*tr°!o* Sol .VlSia stavt)na šola: 2- višja str°lna d l*’ stav*3na rokodelska šola; 4. a^Vodske°rdSka Š°la: 5' elektrotehnlčna ^IJtrslta Soli . o
b. mizarska in strugarska obrtna Sola- o -7‘ kiparska Sola' 8- ženska Va®ie v i ie+jj iavna risarska i°la. Vpiso-10 2. t)0 ^	^0*e	označene zgoraj pod
J*tnu£e pa	e ji- septembra t. L, v višje
. 1^ra bo 3	• seP‘embra. Dne 12. sep-
sovanje v I. letnik oddelkov,
so
/ 10 8.;	14 Ve eni ^od točkami 4., 5.,
. ,eh oddelkov Sf,ptembra Pa v višje letni-^Vanle dne i2‘	oUUelek pod o. bo vpi-
°k,°t>ra, pod 3 ’ Sept!mbra- Pod 9. dne 1.
( v ‘a oddelek	dtle L d0 1S’ okto'
Q« Preizkušnje bodo h P,ls'lneuo)- Ponavljal-
IS' Prel2kS°vdl h tP‘embra> spr-
^ °Ino šolo dne 1?	, stavbno in višjo
>^nie za W4rPibra’ spr^emu«
v. ^Ptembra sSt	°	SoI°	dne
^ «w««h ;«c,"kX“ 15bo v
,«^M»vn| risarski Soll Brla,e »M™*'
t*;;;**1* ** m a,„ 3. tJ. ®e Podrobnosti glede
ita it, 73, * dne 11. fa.
lija 1922. in iz objave na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zhtevo ravnateljstvo šole.
— Vpisovanje m strokovni šoli za pu-škarstvo se bode vršilo 1. in 2. septembra od 9. do 12. in od 14. do 16. Sprejemni pogoji so: Absolvirana ljudska šola, starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem šolskem letu) in telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom in domovnico. Vrtnine in šolnine ni. Šola ima prihodnjim letom tri oddelke in sicer puška! ski, kopitarski (puškina kopita) m graverski. Pouk traja štiri leta. Po dovršenju učne dobe . se bodo izdata učencem odhodna izpričevala, ki jim bodo dala po izpolnitvi zakonitih predpogojev pravico do samostojnega Izvrševanja puškarske, oz. graverske obrti. Vsa podrobnega pojasnila daje ravnateljstvo strokovne šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju državne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo.
Na drž, moškem učiteljišča v Ljubljani 0o vpisovanje v l, razred deške vadnice v pondeljek dne 11. septembra od 8. do 10. ure, v I letnik učiteljišča pa 11. sept. od 10. do 12. ure. Istočasno se naj javijo tudi gojenci, ki so bili sprejeti meseca julija. Sprejemni Izpiti za L letnik se bodo vršili 11. septembra od 14. ure dalje. Vpisovanje v II. do IV. razred deške vadnice in II. do IV. letnik bo v torek dne 12. septembra od 8. do 10. ure. Šolsko leto 1922-23 se prične v četrtek dne K septembra s slovesno sv. mašo.
— Čebelarska razstava in kongres. Prošnja za polovično vožnjo na drl železnicah je ugodno rešena. Danes srno odposlati vsem podružnicam In prljavljencem izkaznice za polovično vožnjo na drž. Železnici. Na razstavišču vlada živahno življenje, razstava obeta, da bo jako lepa in dobro založena.
— Omejitev priseljevanja v Ameriko. Severoameriške združene države so za dve leti podaljšale veljavnost zakona, ki omejuje priseljevanje na 3 odstotke naseljencev dotične narodnosti. Toda priseljevanje nameravajo še bolj utesniti in je že predložen zakon, ki znižuje dopustno število priseljencev na 2 odstotka in jp prepuščena Iz-bira priseljencev amerikanskim konzulom v. dotičnih državah. 50 odstotkov vseh priseljencev mora potovati po tem zakonu na ameriških ladjah.
— Zavod za anorgansko kemično tehnologijo in metalorgijo je osnovala, hrv. pokr. uprava na tehnični visoki šoli v Zagrebu.
— Porod na cesti. Posestnik Franc Stanovnik Iz Vnanjih goric je neusmiljeno zapodil iz stanovanja delavčevo ženo Ano Suranovo, ki Je stanovala v njegovi hiši in se je nahajaga tik pred porodom. Reva je takoj nato porodila kar sredi ceste. »Usmiljenega« gospodarja so baje že spravili pod ključ.
manovega drevoreda. Radi tega se zttRfe v sred-;, dne 3t\ avgusta 1$2U zvečer za javni promet on! del L avte« rr-i novega dMVor ^a. ki vodi od Sokolskega, zletnega prostora proti Šiški, ter ostane zatvorjen do zakjuč* ka velikega semnja.
= Spominčice, krasne lično izdelane spominke Iz Ljubljane, je založila tvrdka
M. Tičar. Krasne narodne ornamente na spominčicah je zasnoval prof. Albert Slč, znani obujevalec narodne umetnosti. Na velesejmu bodo te fpotr nčice razstavljen« v. nalašč za to zgrajeni kmečki hišici.
= Odmera hišne najemnine. Radi odmere hišne najemnine za dobo 1923-24 je podati do konca avgusta 1922 pri davčni administraciji v Liubljani običajne napovedi najemninskega donosa s hišnimi popisi vred. Hišni lastniki v Ljubljani se na to dolžnost opozore, da se izognejo neljubim zakonitim posledicam.
= Nesramnost gostilničarke. V nedeljo je neki gospod naročil v Štepicevi gostilni v Šiški porcijo salkme s sirom. Za to porcijo, obstoječo iz 2 koščkov salame in 5 cm dolgega ter pol cm debelega koščka sira je gostilničarka zahtevala 24 kron. O. Štepic, Ki ga je dotični gost pozval na odgovor, je izjavil, da ima gostilno v najemu neka »Franca*, ki pa je izjavila, da je porcija dovolj velika in da Ima ona pri tem še izgubo. (Priče na razpolago.) — V delikatesni trgovini bi dobil isto za osem kron. Zato se ta gostilna na>trpleje priporoča tako go-stOiT,, kakor tudi Ediciji.
■= Sestanek ljubljanskih maturanta iz ■ leta 1897 (razr. prof. Vodušek) se bo vršil I dne 5. septembra v Ljubljani, v salonu re-; stavraciie Mrak na Rimski cest! ob 7. url svečer. Prijave sprejemata do 2. septembra mestni fizik dr. Rus' In katehet Igtmdj Zaplotnik.
= Maturantje leta 1892 v Lprlljani se snidejo dne 6. septembra oto 9. dopoldne na magistratu. Vzpored: poset velesejma, Izlet in «kupna večerja. Prijave sprejema za VIII. a in b magistratu! svetnik Fran Qo-vukar.
— Prošnja. Dne 28. 8. 1922 je bilo ukradeno v Invalidskem domu v Ljubljani dvema invalidoma 2 črni obleki In 1 par novih proteznih čevljev. Ker sta invalida popolnoma brez obleke in sredstev se naproša vsakogar, ki bi o stvari kaj vedel, naj blagovoli to Javiti v pisarni Invalidskega dorna v Ljubljani Št. Peterska vojašnica. Obleki sta iz črnega suknja, skoraj popolnoma novL Invalida sta zelo uboga in težko pohabljena, prosita usmiljena srca za blagohotno podporo, da si zamoreta nadomestiti prepotrebne obleke ker drugače ne moreta nadaljevati pouka in ne iti v Javnost.
— Umrla je včeraj na Selu pri Ljubljani Savica Guštinova. Pogreb se vrši danes. Blag ji spomin!
= Kaj vse ljubezen stri...* Tridesetletna Franja Jesenšek, delavka pri stavbeni ku Briclju in delavec France Lindrlč iz Sela, sta se že dalje časa »rada Imela«. To seveda še ni prav nič hudega, ali kaj, ko se pa ta prešmentana ljubezen včasih rada ohladi in tedaj je pa že smola. Tudi Franji se je zaljubljeno srčece ohladilo In to je bilo vzrok, da se Je začela ogibati Llndrlča, kateremu pa to nikakor ni bilo po volji, kajti njegovo srce Je še vedno s plamenom gorelo za Francko. Pretečeni pondeljek je prišel zopet k njej ter jo vabil, na) gre z njim v gostilno. Ker ie Francka to povabilo odločno zavrnila je užaljeni ljubimec naenkrat zavihtel dolg nož in sunil Francko dva«
— Žeparji na vlaku. Aiojziju Černetu krat v trebuh, enkrat pa v prsa. In tako le
iz Vrtojbe pri Oorici je na pTogi Zidani most—Lajtersberg ukradel neznan tat raznega denarja v vrednosti 150.000 naših kron.
— Žalostna smrt štiriletnega otroka. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je izbruhnil požar v poslopju posestnika Breznika, Poslopje je pogorelo do tal Uničeno je tudi mnogo krme in poljskih pridelkov. Najža-lostnejše pri vsej nesreči pa Je, da Je postalo žrtev ognja tudi Breznikovo štiriletno dete, ki se je igralo v stelji. Sumi se, da je dete morda samo užgalo, potem pa zbežalo pod mlatilnico, ki je seveda tudi zgorela in tako je ubogo dete našlo v ognju žalostno smrt.
— Požar. Pred nekaj dnevi je izbruhnil požar v kozolcu posestnika Obida v Porez-nu. Ogenj se je bliskoma razširil tudi na druga Obidova poslopja, ki so pogorela do tal. Živimo so rešili. Ker so se v Obldovem kozolcu večkrat ustavljali in prenočevali tihotapci, se domneva, da so oni vsled kake neprevidnosti povzročili požar. Gotovega se seveda doslej ne ve še ničesar.
Ljubljana.
= Ljubljanske občinske volil ve, ki bodo v najkrajšem času razpisane, se bodo vršile dne 3. decembra t 1.
= Občinska ročna ustanova. Mestni magistrat ima oddati petim revnim v Ljubljano pristojnim vdovam občinsko ročno ustanovo, t. j. pet zneskov po 80 K. Nekol-kovane prošnje z natančno navedbo stanovanja in z razločnim podpisom Je vložiti pri mestnem vložnem zapisniku do vštetega 20. septembra 1922. V prošnii je navesti, kako je bilo umrlemu soprogu ime, kaj ie bil in kdaj je umrl. Tudi število morda nepreskrbljenih otrok je navesti.
~ Zat\’oritev Lattermanovega drevoreda. PazstriviSee -LJubllaaskega v’.'!;kega semnja« to ;<rto. obsegalo poleg st.iresa sejmišča še jqov picstor zahodno od Lattfr-
Francka, ki ima precej težke telesne poškodbe, oddana v bolnico, njen ljubimec pa v — luknjo. Oh, »kaj vse ljubezen stri!«
= Tatvina v šoli. V Soli na Ledini je neznan tat ukradel Josipu Kaiarju denarnico, v kateri je bilo 700 naših In 20 čeških kron.
Maribor.
Javna nasilstva so v Mariboru na dnevnem redu. Vsaki dan ima opraviti policija s pretepači, razgrajači In pijanci. S temi ima policija toliko posla, da je pravi škandal za naš Maribor. Policija vrši svojo službo zelo previdno, obzirno do skrajne meje, ker so izkušeni zreli možje, a vendar morajo večkrat celo rabiti orožje, znamenje podivjanosti razgrajačev. Večinoma so taki nasilneži nemškutarji, ki so vsi prepojeni od žganja in druga alkohola, s katerim so izgubili svojo narodnost in moralo.
Naše dtvno Pohorje je res privlačna sila vseh ljudi, ki ljubijo naravo in sveži zrak. Menda se ne more nobeno drugo mesto tako pohvaliti, da se pride iz njega lahko v par urah v pravi planinski kraj. Naše planinsko društvo ie tudi uvidelo pomen rega našega uivuega Pohorja, ter Je postavilo udobno Ruško kočo s Planinko In Ca-drovo kočo z vsem komfortom. Razen Ruške kče ima »Slov. planinsko društvo« v svoji oskrbi tudi Mariborsko kočo. — 2al, da naši Mariborčani le premalo uporabljajo ugodnosti, ki se Jim nudijo. Namesto, da čepe v zaduhlih beznicah bi morali naši ljudje iti ob nedeljah na planine, na divno Pohorje. Pr! tej prilik! b! omenil, da bi bilo dobro, da bi se tudi Sv. Bolfenk restavriral da bi bil dostopen za vse. V nekdanji kapelici so neka ležišča, katera bi morala biti tupatam kontrolirana. Škoda bi bilo tudi, da bi ta čestita starina popolnoma propadla.
€e§#e.
Shod narodno socijallutlčne stranke v Celju le sijajno ospel. Govorila »ta tov, podžupan Žabkar, ki je povdstrjal neznosno draginjo, ki tare zlasti nameščence In pa poslanec tov. Deržič, ki je podal svoje poročilo v nad dveurnem govoru. Govoril je o zunanje političnem položaju, o naših državnih mejah, o krivičnosti rapallske pogodbe, ki je ne bomo nikdar priznati, dalje je zavračal napade na dr. Rybara. Razpravljal je o vprašanju male antante in o bolgarskem vprašanju, dalje o našem razmerju do Rusije, o našem notranjepolitičnem položaju, o vidovdanski ustavi in pa o bedi javnih nameščencev, ki vlada vsepovsod. Končno je še poročal o delovanju narodno-cociialistične stranke, ki dobiva vedno vei* pristašev in se krasno razvija. Nato je bila sprejeta daljša resolucija, iz katere za danes vsled pomanjkanja prostora posnamemo samo, da zahteva takojšnjo prepoved Izvoza živil in takojšnjo odpomoč bednemu nameščenstvu. (Resolucijo priobčimo, kakor hitro bo dopuščal prostor, po možnosti v celoti. Op. uredn >
Protestni shod sklicuje društvo lavnih nameščencev v Celju za soboto 2. sept. v hotelu »Union«. Dnevni red in čas naznanimo.
Občni zbor društva za zaščito dece in mladine v Celju bo danes v sredo zvečer v mali dve-arti Narodnega doma. Po občnem zboru Je predavanje gdč. štebijeve iz Ljubljane o »b?stvu dela za zaščito dece in mladine«.
Greni’1 trgovcev v Celju je na izrednem občnem zboru uredil in zvišal plače trgovskim nastavljencem, ki so veljavne od 1. avgusti, Sedaj dobe trg. pomočniki v starosti do 1« leta 2.400 K mesečno, do 21. leta 3.200 K, do ?5. leta 4.000 K, preko 25. leta 5.000 kron Kot doklada se vsakemu kvalificiranemu trs*, nastavljencu enkrat v letu Izplača ena mesečna plača. 2enske moči dobijo 20 odstotkov manj, oženjeni 20 odstotkov več.
Mlsorska obrtna zadruga za celjski politični okraj se Je ustanovila v nedeljo 27. t. m. v Celju, Načelnikom zadruge Je M izvoljen mizarski mojster Martin Pemovšek iz Celja. Zadruga je sklenila pristopiti k »Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug.«
Poljske tatvine se pogosto dogajajo zadnje dni v celjski okolici. Poljski tatovi kradejo posebno krompir, koruzo, fižol In sploh kar se količkaj da odnesti. Radi te grde nesramnosti bi se morali zasačeni naj-strožje kaznovati.
Grozdje se na celjskem trgu prodaja po 60 K kiogram. — Češplje stanejo kg 16 kron ali liter 10 K in Jih Je dovolj na trgu.
Nogometna tekma, ki se Je v nedeljo vršila med Atletiki In Svobodo v Celju je izpadla v razmeTju 8:0 v korist Atletikom.
Umrlo je tekom meseca Julija v Celju, celjski javni bolnici ter vojaški bolnici skupaj 13 oseb. To kaže, da Je Celje zdrav kraj. V mestu samem sta bila koma! dva smrtna slučaja.
Pokrajina.
Mozirje. »Straža« hi »Slovenski Gospodar« streljata za hrbtom poslanca Pušenjaka Iz zaledja na mene, ter me delata odgovornega radi dopisov Iz Gornjegrajskega okraja. Ker nisem v nikakršni zvezi z dopisi In časopisi (kar uredništvo radevolje potrjuje — op. uredn.), pozivam te 3 gospode, da svoja imena Junaško podpišejo, da za-morem javno in sodnfjsko z njimi obračunati, sicer so lažnjlvd in podli obrekovalci. — Rudolf Pevec, župan Mozirski.
Sokolstvo.
DruStvo za zgradbo sokolskega doma v Sp. Šiški priredi Javno tombolo 8. semtembra, v slučaju slabega vremena 10. septembra 1922, katera se vrši ob 15. uri na nekdanjem »Otroškem igrišču« pod Tivolijem. Glavni dobitki so: 1. kompletna sobna oprava, 2. moško kolo najnovejše vrste,
3.	kuhinjska kredenca, 4. zaboj sladkorja, 5. stenska ura. Poleg tega šc
500 arab, tem, kvatem In činkvtoenr. Tablice se prodajajo v mnogih vinah in gostilnah v Sp. ŠiSki, ter v; tobakami »Dolenc« v Prešernovi tiUsL Tablica stane 2 Din. — Odbor.
Sokol v Laikom priredi 3. sept javno telovadbo, združeno 2 veselico. Ker so se Laščani vedno v velikem Števila udeleževali sosednih in daljnih prireditev, se pričakuje v nedeljo obllnsga odziva drugih sokolskih društev ta Sokolstvu naklonjenega občinstva.
Šport in turistika.
Dunajski izidi: Amateurl—Viktor!« Žižkov 2:1. Hakoah—S. K. Bratislava 2:1. Praška Sparta—S. K. NUmberg 3:2.
Turn und Sportvereinigung, Mnnchen— S. K. Vardar, Beograd 2:2.
Klnlžl, Temišvar—Cor.cordlm 3:0.
Kiniži, Temišvar—Hašk 3:1. ■
Almanach Muslcal pour la RčpubUqiw tchčco-slovaciue 1922. Or. Jean Branberger. Generalni konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani je poslal vsem Kulturnim korporacijam pričujoči glasbeni almanab, U na 506 straneh orientira vsakodar, kdor se zanima za glasbeno življenje bratskega naroda in države povsem izčrpno. V uvodu urednik navaja težkoče, ki so ga ovirale pr! napornem delu. Nato sledi informativen članek dr. Emila Axmanna b aktuelnl češki glasbi, glasbeni kritik dr. Otokar Šourek podaja biografijo skladatelja Josipi Soka, Bohuslav Tvrdy očrta pomen glasbene** delovanja skladatelja Vltezslava Novaka. Dr. Alois Kollšek poroča dalje o slovaški glasbi, dr. Eric Steinhard piše o glasbenem življenju Nemcev v Češkoslovaški republiki, urednik dr. Branberger o razvitem glasbenem šolstvu v državi (35 šol). Tem po* učnim Člankom, ki so pisani v francoskem jeziku, sledi še glasbeno literaren prtspevtk ie peresa praškega nemškega Skladatelj* Fldelia Finka, v katerem pisatelj izpoveduje svoje na2iranje o progntmni In absolutni glasbi.
Drug! del knjige obsega seznam SeiMo-
slovaških skladateljev tn glasbenih pisateljev brez razlike narodnosti in državne pripadnosti, ki 90 se v letih od 1800—1900 v državi rodili ali delovali. Pri vsakem posameznem so navedene letalce rojstva (smrti) In Je označeno, kje deluje In kako. V Ime« niku srečamo mnogo Imen, k! so nam znana iz bivanja dotlčnlkov v Ljubljani Med Cehe Je uvrščen tudi nestor naših skladateljev Anton Foerster, o katerem seveda pomotoma pravi almanah, da Je umrl leta 1915 v Trstu kar ni res, ker Foerster ie danes zdrav uživa svoj pokoj v Novem mestu.
Almanah prinaša dalje seznam Seških glasbenih listov, natančen pregled reperto-riev gledišč v letih 1920 In 1921, pregl«d praških, brnsklh ln bratislavskih koncertov v teh letih, pregled češkoslovaških koncertnih !n opernih premljer, pregled prednaša-nja češkoslovaške glasbe v tujini itd- Sledna še glasbena statistika In adresar.
Glasbeni almanah za Češkoslovaško repo* bliko bo vsakomur dobrodošel, kdor se zanima za glasbeni pokret bratske držav*
ib ra, m res
testenine
„PekateteM
so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Zahtevajte jih pri trgovcih.
Pletene jopice,rokavice,nogavic«
po najnlžlih cenah pri:
jl.Hinliovic.asiH. Soss,
Ljubljana, Mestni trs it 10.
ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA • MARIJIN TRS 8
JOHN RUSKIN:
MILI MIE REKE lil [RKS 11111
Iz angleščine premi Ljudevit Furlani — i ilustracijami flot. RožbIJb.
3E=s
• Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA
j »KRALJEVI VITEZ".
® Je izšel in *e dobi v »Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v f
•	dveh delib. Cena broS. za vsak del din.15.— :< :< x Y
•••••••••••••••••••• ••••••••MMmtCMMM
£. OABOfliAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
Ljubimcu! To besedo je izgovarjal na glas, kakor bi se je hotel privaditi, prepričati se dodobra o strašni resničnosti.
»Moja žena, moja Berta, ima ijubimca!...« je ponavljal z zamolklim glasom.
Zgradba njegove sreče, ki se mu je zdela tako trdna, se je zrušila, on pa je stal uničen sredi njenih razvalin.
Sreča, radost, upanje — vse je bilo izgubljeno. Na Berti edini so sloneli njegovi načrti za bodočnost, njeno ime je prepletalo vse njegove sanje — bila mu je sen in bodočnost hkrati!
Ljubil jo je tako zelo, da ie postala del njegovega lastnega bistva in se ni več razumel brež nje. Zdaj, ko jo je izgubil, ni ,Videl nikakega smotra, h kateremu bi še mogel stremeti; nič ,več ni vedel, čemu naj živi.
Zavest, da je njegova duša strta, je bila tako silna in živa, da mu je prišlo na um: ubijem se! Imel Je puško in naboje. Mislili bi, da se je ponesrečil — nihče ne bi slutil pravega yzroka.
Toda Berta in Hektor?
Oh, gotovo bi nadaljevala svojo podlo komedijo in hlinila solze, dočim bi v resnici prekipevala radosti. Nič več se jima ne bi trebalo siliti, zvijačiti in trepetati. Ker je v oporoki njegovo imetje zapisano Berti, bi bila bogata. Prodala bi vse in
živela daleč kje, v Italiji, v Benetkah ali Florenci, neovirano svoji ljubezni.
Spomin ubogega, zaupljivega soproga bi jima ostal spomin na smešno bitje, ki ga lehko varaš, zasmehuješ in preziraš, ne da bi ti pretila kazen.
»Ne!« je vzkliknil pijan od jeze, »za nič na svetu ne! Ubijem se, da, ali poprej se moram maščevati.-.
Toda najsi je iskal še tako, vendai ni mogel -najd dovolj okrutne in dovolj strahotne kazni. Nobeno trpljenje ni moglo odkupiti njegovih muk!
Pomislil je, da mora počakati, ako hoče zagotoviti svojo osveto. Zato je sklenil kazati še nadalje neomajno brezskrbnost in niti ne treniti z očesom, magari če bi videl ali slišal vse,
»Moja zavratnost bo enaka njuni!« si je dejal.
In res je bilo treba preudarjene dvoličnosti. Berta je bila vtelešena ženska pretkanost; pri prvi najmanjši sumnji, da mož kaj sluti, bi pobegnila s svojim ljubimcem.
Ali ni imel Hektor zdaj po njegovi zaslugi blizu štiristo-tisoč frankov?
Misel, da se moreta krivca odtegniti njegovemu maščevanju, mu je vrnila vso odločnost in razsodnost duha.
Šele zdaj je pomislil na čas, ki je mirni, na dež, ki je lil v potokih, in na stanje svoje obleke.
»Nič ne de!« je sklenil sam pri sebi. »Izmislim si pravljico. Kakšno, zavisi od tega, kar porečeta.«
Do doma je bilo jedva četrt ure; a dasi je bil dober pešec, je trajalo delj nego poldrugo uro, da je prehodil to kratko pot.
Čutil se je razbitega in uničenega, ne glede na to, da je bfl P
mražen do kosti.	,	,	.	. rt n(».‘
Toda gredoč se je obvladal; ko je srtopil v grad, je o gov obraz povsem vsakdanji, poln brezskrbne, nič zieg
sluteče veselosti.	.	,	,	členil
Hektor in Berta sta ga čakala; toda vzlic dobremu.s	,
se ni mogel toliko posiliti, da bi sedel med njiju, ki ju je cral za svoja najhujša sovražnika. Izjavil Je, da pojde steljo, ker je prezebel in se ne počuti dobro.
Berta mu je zaman prigovarjala, naj izpije vsaj ča i tople juhe in kozarec bordojca.	,a
.»Res ne morem.« je ponovil. »Kar nekam slabo m nocoj.«
Ko je odšel, je Berta vprašala:
.Ste li opazili, Hektor?"
»Kaj?«
• Moj mož ima nekaj posebnega.« _
,-Ni čudo, ko je bil ves dan na dežju.«
»Ne. Gledal je tako čudno, kakor še nikoli ne.«
»A meni'še je zdel dobre volje kakor vedno.«
»Hektor! ... Moj mož nekaj sumi.«	.»j
»On? Oh, siromak, preveč nama zaupa, da bi mogel
ljubosumen!«	_	.A
»Ne, Hektor! Odkar sva poročena, se je zgodilo no prvič, da me ni poljubil, ko se je vrnil domov.« _ . u Tako je že odkraja zagrešil napako. Čutil jo je sam; t poljubiti Berto v tem trenutku je presegalo njegove moči
	HALI i	1	
	OGLASI i 1	M	
PRODAJA:
t STAVBENI PARCELI v velikosti 1657 in 1191 kvadratnih metrov za hranil-nlčnlmi hišami. Več se izve v Hranilnici kmečkih občin od 8 do 2 ure popoldne. 375
POSESTVO, radi odhoda. Leži 20 minut od postaje, zemlja dobra, travniki in lep gozd, nova hiša, gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Več se poizve pri g. Franc Brečko v Radečah pri Zidanemmostu. 322
ŠIVALNI STROJ za šivilje. Dermota, tu, Razpotna ulica 6, Trnovo.	373
POSESTVO, ki meri 24 Jobov z 9 johi hoste, z 7 njivami, 6 glav živine, z 3 cim-prami, z vsem fundusom proda Josip Polšek. nosest-Bik v Mali brezi 10, Sv. Rupert pri Sv. Jurij ob j. ž.
358
PRORA SE čez 1 oral njive Ba lepem prostoru na Tez-nu. Naslov pove »Kovačič, pekarija. Ptujska c. 12 pri Mariboru«.	351
SLUŽBE:
ISCE SE DRU1ABNIK za eno družinsko hišo, parcele na mirnem in lepem kraiu. Naslov v upravi lista. 374
SPRETNA modistka se sprejme. Naslov v upravi lista.	370
PRODAJALKA, Izvežbana v trgovini s špecerijo išče službe, najraje na deželi. Naslov v upravi lista. 367
IŠČEM V SLOVENIJI mesto vratarja, skladiščnika, sluge ali kaj podobnega. Nastop 1. oktobra. Janez Triler, Drelovka 5, pošta Kranj.	344
RAZNO:
ZOBOZDRAVNIK Dr. RO-DOSCHEGG zopet ordinira.
372
BOLJŠI GOSPOD išče sobo sredi mesta. Plača postranska Stvar. Naslov v upravi lista.	371
IZLOŽBENO OKNO v prometni ulici v Ljubljani iščem za stalno v najem. Cen j. ponudbe pod »Okno« na upravo lista.	369
OSET ANDREJ, MARJBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88, veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor.	338
BIČE, iermenca za čevlje, gože. Jermena, pasove za hlače Izdelujem in razpošiljam na drobno in debelo. Franc Podbovšek, Naklo pri Kranju.	354
NAJNOVEJŠI JOURNALI damske mode za jesen so
došli. Kostume. plaSče po meri v najkrajšem času. S. Potočnik, špecijalna damska krojačnlca. Selenbur-gova ulica 6/1.	325
PRJVATNO MEBLOVANO SOBO išče gospodična (Srbkinja) za časa velesejma. Ponudbe pod »A, S.* na upravništvo.	315
Paritetne deščice
iz slavonskega hrasta,
streSns Ispenho, lesni msti
dobavljam v vsaki množini najceneje.
!. Susoslovanska
tvcmica Baku!a
SOS. R. PUH
DUBUJANA Sraafiika al, 22 - Telet SIS
••edce 9
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiliiiiiiiiliniiimiiliit i
MODELE ČEVLJEV v celih serijah Iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah Urezane, dobavila za tvornice obuvala in ievllarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet %a vsako sezi]o.
ZGORNJE DELE izdelulem iz od naročnika mi doposlaneea materilala prvovrstno, hitro In poceni. Posebna delazmoinost v montiranju zgornlih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja CEV-LJ4RSKIH STROJEV.
Zahtevajte rminekte od RAI.PH P. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE1
O®
I
t
Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1893.
MmM M Moniie Urni a ii
POSTOJNA,
Centrala: Porteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villacb (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Odorema v«r’:e vrste b'aqa. Sp<?cijefna odprema i!il in zaklane živine v katerikoli kraj.
• G
M 9 lil sl-
IBeicli t tjabljgna.
Sprejemal: 3če: Šelenburgova ul. štev. 4.
Podružnice:
Maribor, Zsgreb, Kočevje, Novo mesto.
Zahunsltipsi1, brezatrok išče mebloDano ali ne-meblBvano sabo s kuhinjo. Hdor prosHi to stanovanje, (Mičnega nodučuje gospod (bil je IS let u FsrizuJ cb-o leto hniačno franki jezili. Ponudbe pod „8. V na upranotega lista.
P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opo" zadamo, da se dobijo zop«t najboljši šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah materijal predvojni cen* najnllje edino m pri
]osip Petelin«!
Ljubljana, Se. Petra nasip št. I
Pouk v vezenju brezplačen i Istotam igle, olje vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za »Ivlije. krojače, ievljarje. brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate. Hetite, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnižje cenel	Točna	postrežba	I
tntnnm;mmininimnmr
Nalzanfmivejše ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek št. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, aajlepše in najboijše, kar je svetovna tehnika v tej stroki
šivalnih strojev
dosedaj iznašla in preizkusila,
razstavi svetovna tvrdka
fnger-iivalni stroji
Bourne & Co.
svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroje bo
gonila električna sila
kar prihrani čas in denar.
To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rcdbine.
OBISK
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse senzacionalne kino-predstave!
Stavbne tehnike
in prvovrstne risarje sprejme
Stavbna družba, d. d. v Ljubljani,
Levstikova ulica št. 19.
Dražba
Dne 1. septembra ob 9 uri zjutraj se vrši prostovoljna javna dražba na Domobranski cesti št. 1 na dvorišču.
Prodajalo se bode:
1 pralni stroj, 1 železna blagr^na. reant trgovski polti, stel-jSe in 3 pisalne mize*
Razno perilo
za d^me, gospode in dero priporoča tvrdka
A.&E. Skaberne
Ljubljena, Mestni trg St. 10.
0
Atlat janghaus budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz ara. zltrta fazpoiilja
Jakcu Pisft, Zagreti, iiica 61
Staro lito želez®
v vseh množinah
PP" kupulelo
Strojne tovarne in Ikamed* v Ljubljani
©©©s©©©'©«®©« ©©• <£«©©*••«••*
Skladišče kož
Herman Harf i si
Varaždin.
Telefon štev. 68	Telefon	Ste*
priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst k°L čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postr«^ Tovarniške eenel	Zahtevajte	cei$
999 999999999%
ANT. HUD. LEGA1
Pl*Va	^	a	1	rto	f	r	»avi	na	«	*\4	n	n	1	f	a	4	i	*
speoijalna trgovina s pisalnimi stroji pisarniškimi potrebščinami
M A RIBO S
Slovenska ul . žt,
•e>*e
Telefon 100
VIARIBO^
31 ovenska ul. št
Telefon 100
\| \
ii/iiii»iuiiJiiJuiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinHiniiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiHnnffiHiiiufliHn»iiiiiii{iuiuiii]iiuniiiiiiiiwHiiiitimiuiiiiiiii
Jupfiuensta tanka i d.
Odprema potnikov iz Cherburga ali Hamburga z najhitrejšo ladjo na svetu v 57. dneh. Za vsa tozadevna pojasnila se izvolite obrniti na našo poslovalnico:
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Ljubljana, kolodvorska ul. 26
mr Naslov za brzojave: CUNARO, L3UBL3ANA. TM
Manufahfupni trgovci
pri posečanju Trsta oglejte si represen-tativno skladišče tvrdke
Trieste, Via Battisti Nro. 8.
Specialiteta za borabaževino, platno in madapolan v belem.
Samoprodaja pisalnega stroja nCONTINENTALu, T* množevalnega aparata „RAPAX“, „VEL0MA“, luknj0 (Lochapparat) in rednika pisem sistem ltINDUS Lastna delavnica za popravila pisalnih stroJ*
vseh sistemov.
LJUBLJANSKI VELESEMEK
paviljjon H št. 291L____^
KONKURS
m prižem pitomsca u nižu škofe Vojne Akademije.
Rok prijave konkurenata za nižu škohi Vojne Akadefl1^ čije je trajanje skračeno na 2 godine — odlaže se do 15. ove godine, koga dana u 8 časova imadu se javiti u Akaderniju na lekarski pregled, svi oni naknadno prijavi)^ konkurenti, koji so svršili najmanje 6 razreda gimnaziji | resfke sa najmanje dobrim uspehom, a uz molbu podn^j ostala propisana dokumenta iz konkurza ove uprave br. od 15. rnaja ove god. (krstni list, Školsku svedočbu, odobr^ roditelja, da mogu stupiti u Vojnu Akaderniju; izjavu da u porodici nema škrofuloze, tuberkuloze, padavice i duš^ bolesti i lekarsko uverenje.)
Br. 2732 iz Oprave Vojne Akadeffrf*
16. avgusta 1922.
| Več spretnih kolpor* \ | terjev sprejme uprava \
s »JUGOSLAVIJE^. :
Glavai in odgovorni urednik Zorko Fakin.
izdaja >Jusosiov. novinsko d. (L«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v