URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 17. marca 1981	Štev.: 13
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
148.	Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Gornja Radgona v letu 1981.
149.	Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985.
150.	Sklep o veljavnosti družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer.
151.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stara cesta.
STRAN 11 VESTNIK, 17. MARCA 1981
148
Na podlagi 22. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, 20. čl. Statuta občine in izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine in dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona, za obdobje 1981-1985 je skupščina občine Gornja Radgona na svoji seji zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 2. 3. 1981 sprejela:
RESOLUCIJO
O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE GORNJA RADGONA V LETU 1981
1.	Rezultati in problemi razvoja v letu 1980 in na prehodu v leto 1981
Nadaljevanje neugodnih tendenc v gospodarskih gibanjih iz preteklih let tudi v prvih mesecih leta 1980, zlasti še zaostajanje v uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, rast vseh vrst porabe iznad .možnosti, povečana rast cen in ekstenzivno zaposlovanje, zahteva odločnejšo in intenzivnejšo aktivnost pri uresničevanju nalog ekonomske stabilizacije gospodarskih tokov v občini Gornja Radgonh.
Da bi izboljšali odnose v delitvi hododka in krepitvi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja so bile v letu 1980 v okviru politike ekonomske stabilizacije sprejete naslednje usmeritve:
— močnejše uveljavljanje kvalitetnejših dejavnikov gospodarjenja v okviru izvajanja politike in ukrepov ekonomske stabilizacije,
—	nadaljno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbene reprodukcije (družbeno planiranje, delegatski sistem, svobodna menjava dela),
—	močnejše vključevanja v mednarodno menjavo, s povečanjem deleža izvoza blaga in storitev,
—	hitrejši razvoj kmetijstva z vlaganji v primarno kmetijsko proizvodnjo,
—	skrb za smotrno uporabo prostora ter učinkovito varovanje in urejanje okolja.
Materialna gibanja v prvem polletju kažejo, da na nekaterih področjih učinki dogovorjene ekonomske politike za leto 1980 že prihajajo do izraza in da gospodarska konjunktura izrazito pada. Zaradi tega je prišlo do znižanja gospodarske rasti v občini, ki je nižja kot v preteklem letu. Obseg industrijske proizvodnje se je prav tako zmanjšal zaradi težav pri preskrbi z uvoženim in pa tudi domačim reprodukcijskim materialom, problema likvidnosti in zmanjšanega povpraševanja na domačem tržišču. Neugodne tendence v rasti industrijske proizvodnje in pa precejšnja rast zaposlovanja so se prav tako neugodno odrazile v rasti družbene produktivnosti dela ter pri ustvarjanju in razporejanju dohodka.
Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 je narekoval temeljnim organizacijam v globalu za četrtino počasnejšo rast sredstev za osebne dohodkean rasti dohodka. Masa osebnih dohodkov raste sicer počasneje, kot v enakih obobjih preteklih let, toda nizka rast dohodka v prvem polletju leta 1980 onemogoča povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na račun akumulacije.
V prvih mesecih leta 1980 je bil izvoz precejšnji spodbujevalec gospodarske rasti. Vrednost izvoza blaga v omenjenem obdobju je bil nadpovprečno večji od vrednosti izvoza blaga v enakem obdobju preteklega leta, toda udeležba izvoza v celotnem
prihodku pa je še vedno zelo nizka.
Ostre omejitve uvoza reprodukcijskega materiala so v posameznih organizacijah združenega dela oteževale nemoten tok proizvodnje, v posameznih primerih pa so ga občasno zavrle. Tudi zaostrene možnosti uvoza opreme so oteževale nujna rekonstrukcijska dela in modernizacijo proizvodnje.
Izplačila za investicije zavzemajo še vedno visoko stopnjo rasti in udeležbo v strukturi delitve dohodka, vendar pa se dinamika počasi umirja. Povečuje se lastna udeležba investitorjev, zmanjšuje pa udeležba kreditov pri investicijskih vlaganjih.
Omejena gibanja v letu 1980, prenesene tendence iz preteklih let in delovanje sprejetih ukrepov ekonomske stabilizacije bodo v precejšnji meri vplivali na pogoje gospodarjenja v letu 1981. Ce bodo vsi nosilci odločitev v letu 1981 izvajali sprejete ukrepe s polno odgovornostjo in selektivnim pristopom tako na področju zagotavljanja nemotene tekoče reprodukcije kot tudi pri izvajanju politike o razporejanju dohodka in pri investicijskih odločitvah in če bodo v polni meri izkoristili možnosti, ki jih daje sprememba tečaja dinarja za nadaljnje povečanje izvoza, obstajajo možnosti, da bi v letu 1981, ki je prvo leto novega srednjeročnega plana, dosegljiva vsaj enaka ali višja rast proizvodnje, dohodka in osebnih dohodkov zaposlenih kot v letu 1980.
• 2. Osnovne usmeritve in naloge ekonomske politike v letu 1981
Izhajajoč iz dogovora za pripravo družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981-1985 ter analize izvajanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1976-1980 v letu 1980 bo aktivnost z ozirom na dosedanje analize in ocene usmerjena na naslednje ključne naloge, ki so:
2.	1. nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosvov z uveljavljenjem delegatskih odnosov, krepitvijo vloge združenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije in odstranjevanju protislovij v njej in uveljavljanje ekonomskih zakonitosti z družbenim planiranjem.
2.	2. Stabilizacija gospodarstva predvsem z:
—	povečanjem izvoza blaga in storitev kot osnovnega generatorja rasti v letu 1981 za saniranje devizne in plačilne bilance republike in občine ob takem obsegu uvoza, ki bo omogočal najnujnejšo oskrbo z energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom, opremo in blagom široke potrošnje iz uvoza,
—	naraščanje dohodka na podlagi učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter varčevanjem na vseh ravneh,
—	večje in bolj racionalno izkoriščanje domačih virov energije ter substitucija uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačo proizvodnjo, kjer je to racionalno,
—	hitrejše povečanje kmetijske proizvodnje zaradi izboljšanje oskrbe prebivalstva na podlagi izkoriščanja domačih možnosti za proizvodnjo hrane,
—	razporejanje dohodka v prid akumulacije združenega dela ter oblikovanje vseh vrst porabe izpod rasti dohodka,
—	razvijanje in krepitev stimulativnih elementov v delitvi osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, uvajanje in razvijanje ekonomskih motivov za boljš. .zrabo lastnih delovnih ustvarjalnih sposobnosti, za boljšo org artzacijo dela in poslovanje ter za racionalnejše gospodarjenje z r dnulim delom,
—	zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev v okvirih materialnih možnosti,
krut letno poročilo o uresničevanju tega dogovora v tekočem letu. To informacijo posreduje vsem udeležencem dogovora.
Strokovne analize za spremljanje in izvajanje tega dogovora bodo pripravljali izvršni sveti pomurskih občin skupno z Gospodarsko zbornico za Pomurje.	\___
Končne določbe
150.
Odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer je na osnovi 68. člena dogovora na seji dne 27. 1. 1981 sprejel
SKLEP: o veljavnosti družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer.
L
Ugotovi se, da je družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer podpisalo več kot dve tretjine udeležencev dogovora.
S tem je družbeni dogovor postal veljaven.
Številka: 117—1/76—1
Datum: 4. 3. 1981
Predsednica odbora
Frančka Vidovič, 1. r.
—	preverjanje vseh investicij v teku in nameravanih investicij na podlagi kriterijev investiranja, sprejetih v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter usklajevanje investicijske aktivnosti z dejanskimi materialnimi možnostmi,
—	usklajenost ponudbe in povpraševanja za umiritev cen ter selektivni pristop za odpravo nesorazmerij v cenah,
—	dograjevanje družbenega sistema informiranja za boljšo obveščenost delovnih ljudi in občanov v procesu samoupravnega sporazumevanja in političnega odločanja.
—	RACIONALNA IZRABA ODPADNIH SUROVIN IN EVENTUELNA MOŽNA PREDELAVA
— ZA DOSEGO RACIONALNEJŠIH REŠITEV PRI IZRABI OBSTOJEČIH KAPACITET IN DOMAČIH MATERIALOV POSVETI VSO POZORNOST ORGANIZACIJI IN DELOVANJU RAZVOJNIH SLUŽB V VSEH SREDINAH
2.3.	Produktivno zaposlovanje v smeri izboljšanja kadrovske strukture zaposlenih in njihovih pogojev dela in življenja v skladu z možnostmi.
2.4.	Skladnejši razvoj občine z ustvarjanjem materialnih pogojev za hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti.
2.5.	Krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite, kot sestavnega dela družbenega planiranja.
3. Materialni okviri razvoja
3	. 1. Leto 1981 je prvo leto novega srednjeročnega plana, v njem pa se bodo prepletale nekatere prenesene tendence iz* preteklih let in delovanje sprejetih ukrepov ekonomske stabilizacije v letu 1981, ter sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—1985.
3	. 2. Ocena možnosti razvoja občine v letu 1981 kaže, da bo moral razvoj sloneti na znatno bolj učinkoviti uporabi vseh domačih potencialov, zlasti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, finančnih sredstev ter znanja in ustvarjalnosti delavcev. Ob nadaljevanju naporov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije, pospešeni krepitvi vloge združenega dela v procesu družbene reprodukcije in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike bo v letu 1981 moč doseči naslednje okvire razvoja:
—	realna rast družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu bo 3,0 % in v tem okviru industrijska proizvodnja 2 %. Rast družbenega proizvoda je predvsem posledica počasnejše rasti industrijske proizvodnje, ki je že v drugi polovici leta 1980 stagnirala in v nekaterih panogah nazadovala zaradi problemov pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami, pa tudi zaradi padca domačega povpraševanja. Povečanje družbenega proizvoda, zlasti še industrijska proizvodnja, bo v največji meri pogojena z realnim povečanjem izvoza blaga, tako da bi dobra polovica prirasta proizvodnje v letu 1981 se morala realizirati v izvozu, nekaj manj kot polovica pa naj bi slonela na domači porabi,
—	nizka gospodarska rast in močne omejitve v porabi zahtevajo intenzivno družbeno aktivnost za produktivno zaposlovanje in večjo racionalnost pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter zelo restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih združenega dela, zlasti pa še v dejavnosti izven materialne proizvodnje. PRODUKTIVNOST ZDRUŽENEGA DELA Z OZIROM NA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA IN ZAPOSLENOST BO ZNAŠALA 1,2 %, NJENA UDELEŽBA V DRUŽBENEM PROIZVODU PA BO ZNAŠALA OKOLI 25 Vo.
—	v pogojih manjših možnosti za zadolževanje v tujini in omenjenih sredstev za razširjeno reprodukcijo bodo investicije v osnovna sredstva na področju gospodarstva in stanovanjske izgradnje ostale na ravni leta 1980, obseg investicij izven proizvodnih dejavnosti pa bo nižji kot v letu 1980.
— IZVAJANJE POLITIKE EKONOMOSKE STABILIZACIJE TERJA, DA BODO V LETU 1981 RASLA SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH POTREB ZA 5 %, SKUPNIH POTREB 10 % IN SPLOŠNIH POTREB ZA 30 % POČASNEJE OD RASTI DOHODKA. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo v okvirih politike ekonomske stabilizacije, produktivnega zaposlovanja in vsestranskega varčevanja, bo pa postopno dana možnost za njihovo realno rast v drugi polovici leta 1981.
—	doseganje višje gospodarske rasti, zlasti industrijske proizvodnje bo moč doseči ob večji izvozni usmeritvi. ZARADI NADALJNJEGA ZNIŽANJA NEGATIVNE ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE SR SLOVENIJE V LETU 1981, MORA RADGONSKO GOSPODARSTVO
REALNO POVEČATI IZVOZ ZA 9%, ZADRŽATI PA UVOZ NA RAVNI RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA.
—	ob izvajanju stabilizacije ukrepov na vseh področjih in ob postopnem prehodu na samoupravno urejanje cen bo rast cen podrejena usmeritvam, opredeljenim v družbenem dogovoru o izvajanju politike cen proizvodov in storitev. V letu 1981 bomo dosegli nižjo rast cen kot v letu 1980 o zadrževanju domače porabe v zgoraj navedenih okvirih.
3.	3. Z vidika razpoložljivih zmogljivosti obstajajo materialne možnosti tudi za doseganje višje gospodarske rasti (industrijske proizvodnje, dohodka) in s tem možnost za hitrejšo rast vseh oblik porabe. To pa bo odvisno predvsem od rezultatov, doseženih pri vključevanju v mednarodno menjavo, hitrejšega aktiviranja novih zmogljivosti, zlasti pa izvajanja politike ekonomske stabilizacije.
4.	Projekcija ekonomskih odnosov s tujino
4	. 1. Uveljavitev novega sistema ekonomskih odnosov s tujino in večja izvozna usmeritev ter zmanjšanje uvozne odvisnosti našega gospodarstva v letu 1981 terja zlasti naslednje naloge: Člani samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino se bodo za leto 1981 v postopku usklajevali in prevzeli vsak svoje obveznosti izvoza in možnosti uvoza ter odgovornost za uresničevanje projekcije plačilno-bilančnega položaja.
V okviru SISEOT bo nujno potrebno zagotoviti na trajnejših osnovah povezovanje in samoupravno sporazumevanje med tistimi TOZD, ki ustvarjajo in tistimi TOZD, ki trošijo devize tako, da se zagotovi nemotena proizvodnja.
Članice SISEOT bodo v usklajevalnem postopku izhajale iz nujnosti izboljšanja pokritja uvoza blaga in storitev z izvozom blaga in storitev ter večje odvisnosti vseh namenov uvoza od ustvarjenega izvoza. Pri usklajevanju planov bo imel prednost tisti del uvoza, ki ga TOZD pokrivajo z lastnim izvozom.
Devizna sredstva za plačilo predvidenega uvoza (opreme) bo odvisna od ustvarjenih lastnih deviznih sredstev in od združevanja deviznega dohodka v skladu s 67. in 68. členom zakona o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s,tujino.
4	. 2. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bodo v letu 1981 podpirali ukrepi tekoče ekonomske politike.
—	v okviru davčne politike bodo še nadalje veljale oprostitve pri davku na dohodek TOZD ter druge olajšave za izvozno usmerjanje TOZD
—	v okviru krditne politike bodo temeljne banke upoštevale izvozni kriterij in zagotavljale ugodnejše pogoje, zlasti nižje obrestne mere in ugodnejše roke odplačil za vse oblike izvoznega kreditiranja. Kreditirale pa bodo tudi tisti del prihodka, ki ga predstavljajo izvozne stimulacije, do končnega izplačila teh stimulacij
—	pri kreditiranju programov modernizacije bodo banke dajale prednost tistim investicijskim projektom, ki bodo pomembno povečali izvoz
—	organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza v celotnem prihodku in organizacije združenega dela ki močneje povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku in organizacije združenega dela, ki močneje povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku, bodo pri razporejanju dohodka, lahko relativno hitreje povečale osebne dohodke kot druge organizacije združenega dela.	'
4.	3. Izvršni svet skupščine,občine Gornja Radgona se bo skupaj z izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije zavzemal za to, da se bistveno zmanjša število pozicij uvoza po restriktivnih režimih tako, da bo režim usmerjen v zaščito domače proizvodnje ne pa kot instrument dodatnih plačilno bilančnih omejitev.
Prav tako si bo prizadeval za pospeševanje izvoza v smislu zagotavljanja zadostnih sredstev za pospeševanje izvoza ter zagotavljanje tekočih izplačil izvoznih stimulacij.
5.	Zagotavljanje proizvodnje in produktivnega zaposlovanja
5.	1. Zaostreni pogoji gospodarjenja radgonskega gospodarstva nas opominjajo, da bo moč doseči rast celotnega prihodka in odhodka le ob racionalnejši in bolj učinkoviti izrabi materialnih kadrovskih, naravnih in drugih proizvodnih pogojev.
Zaradi težav pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala, energijo, je nujno potrebno varčevanje z materialom, zato bodo poslovodni in samoupravni organi v organizacijah združenega dela pripravili podrobnejše programe ukrepov, ki jih bodo vključili v planske dokumente za leto 1981.
—	racionalizirati porabo (iste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji,
—	proučiti možnosti za enotno upravljanje in načrtovanje vodovodnih sistemov,
—	izvesti sanitarne postopke za zaščito in pripravo kvalitetne vode,
—	dokončanje raziskave za enoten vodo-oskrbni sistem Pomurja
—	maksimalno izvajanje melioracij kmetijskih površin.
V te namene bodo namenjenih 294,8 milijonov din zbranih sredstev vodnega prispevka in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve na območju OVS Mura in 347,5 milijonov din od združenih sredstev ostalih vodnih skupnosti v Sloveniji namenjenih za skladnejši gospodarski razvoj v SR Sloveniji, skupno torej 642,3 milijonov din (cene 1980).
17.	člen
Za finansiranje programov krajevnih skupnosti v občinah Pomurja bodo izvršni svet do konca leta 1981 uskladili način finansiranja razvojnih programov krajevnih skupnosti.
Varstvo okolja
18.	člen
V obdobju 1981—1985 bodo realizirane na področju varstva okolja naslednje skupne naloge:
a)	Izvršni sveti pomurskih občin bodo do konca leta 1981 opredelili lokacijo za odlagališče nevarnih snovi in odpadkov. V ta namen bodo predhodno:
— ugotovili vrste, količine, lokacijo nastanka in druge značilnosti odpadkov,
— ocenili perspektivno stanje tovrstnih odpadkov,
— raziskali pogoje za ustanovitev regionalnih zbiralnih centrov in deponij ter raziskali pogoje in možnosti za zgraditev objektov za predelavo in uničevanje posebnih odpadkov,
— občine bodo v tem srednjeročnem obdobju s sprejemanjem ustreznih ukrepov čimbolje zaščitile vodne vire in nahajališča voda in varovale naravno okolje.
b)	Izvršni sveti pomurskih občin bodo do konca leta 1981 sprejeli odloke o organizaciji selektivnega zbiranja komunalnih odpadkov na mestu nastajanja teh odpadkov.
—	hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, z njeno kadrovsko krepitvijo (hitrejše zaposlovanje deficitarnih kadrov) in boljšo opremljenost, s ciljem, da to dejavnost čimbolj približamo delovnemu človeku in občanu; pri tem bomo zagotovili hitrejši razvoj medicine dela, splošne medicine, otroško-šolskega zdravstvenega varstva ter splošnega in mladinskega zobozdravstva;
—	hitrejše zaposlovanje v specialistično-internistični ter anesteziološki bolnišnični dejavnosti;
—	razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva v vseh zdravstvenih dejavnostih;
—	uvajanje in širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu;
—	širjenje dispanzerskih metod dela s povdarkom na preventivni (ohranitev) in utrjevanje zdravja, preprečevanje nastanka bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni;
—	povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev, opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti.
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo na področju investicijskih naložb v okviru zdravstva in drugih družbenih dejavnosti prioritetna izgradnja kirurškega bloka z zakloniščem. S to investicijo bo v glavnem zaključeno dograjevanje bolnišničnih kapacitet za pomursko regijo pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti. V ta namen je sprejet samoprispevek v vseh občinah Pomurja za naslednje srednjeročno plansko obdobje. Z investicijo je treba začeti v letu 1981. Vrednost investicije (v cenah iz leta 1979) din 378,590.000,— bomo sofinancirali iz združenih sredstev za investicije v zdravstvu v Pomurju ter iz sredstev republiške solidarnosti. Udeležba posameznih pomurskih občin (v združenih sredstvih regije) je določena z naslednjim finančnim razmerjem:
SO MURSKA SOBOTA	57.5	%
SO LENDAVA	17,4	°o
SO LJUTOMER	11,8%
SO GORNJA RADGONA	13,3	%
Občinske zdravstvene skupnosti pomurske regije se morajo dogovoriti za solidarno združevanje sredstev v medobčinski zdravstveni skupnosti, s ciljem, da se izenačuje raven zdravstvenega varstva.
Časopisna in radijska dejavnost
STRAN 12 VESTNIK, 17. MARCA 1981
STRAN 13 VESTNIK, 17. MARCA 1981
V programe bodo vključili tudi potrebne rekonstrukcije in modernizacije, ki zmanjšujejo porabo energije na enoto proizvodnje oziroma, s katerimi se nadomeščajo tekoča goriva z domačimi viri energije. Banke bodo tovrstne naložbe stimulirale pod ugodnejšimi pogoji (nižja obrestna mera, daljši odplačilni roki), hkrati pa bodo stimulirale tudi naložbe prebivalstva v izboljšanje toplotne izolacije stanovanjskih zgradb.
Povečane bodo davčne olajšave v proizvodnji in porabi pomembnejšega termoizolacijskega materiala in v proizvodnji naprav, ki znatno zmanjšujejo porabo energije. Uveden bo t. 1. energetski znak, s katerim bodo označene naprave in oprema, ki izboljšujejo izkoristek energije. Oprema za izkoriščanje nekonvencionalnih virov energije bo oproščena prometnih davkov.
5.2.	Za izboljšanje oskrbe prebivalstva s hrano bo potrebno bolj in učinkovitejše izkoriščati domače možnosti za proizvo-dnmjo hrane. V letu 1981 se bo povečala kmetijska proizvodnja za 4,0 %, povečati pa se bo morala zlasti proizvodnja mesa, žit in sladkorne pese.
Povečanje poljedelske proizvodnje bo temeljilo predvsem na učinkovitejši rabi obstoječih proizvodnih kapacitet in na intenziviranju melioracimjskih kmetijskih zemljišč ter izgradnjo sistema obrambe pred točo. Čutile pa se bodo tudi posledice, ki ga je pustilo neureje v apaški kotlini. V LETU 1981 JE POTREBNO DOKONČNO SANIRATI NASTALO ŠKODO, ZA KAR JE POTREBNA ŠIRŠA DRUŽBENA POMOČ.
5.3.	V samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bo izostrena odgovornost za poslovanje z združenimi sredstvi in za racionalizacijo poslovanja. BLOKOVSKA GRADNJA PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI BO OBSEGALA 16 STANOVANJSKI BLOK V GORNJI RADGONI, 28 STANOVANJSKI BLOK V RADENCIH IN 14 STANOVANJSKI BLOK V APAČAH.
V OKVIRU SKIS BODO VLAGANJA USMERJENA V:
—	kanalizacijo Radenci ob Ljutomerski cesti
—	vodovod Jarižev vrh
—	modernizacija občinske ceste Sp. Ščavnica—Zbigovci II. faza 5,1 km
—	ureditev ceste in pločnikov od Gornje Radgone do industrijske cone Mele
—	vaška cesta v Drobtincih 1,0 km.
Ustanovili se bodo tudi odbori udeležencev za kontrolo izvajanja samoupravnih interesnih skupnostih materialne'proizvodnje in namensko uporabo združenih sredstev; z ozirom na racionalnost poslovanja je potrebno delovati v smeri oblikovanja skupnih služb.
5.4.	V vseh organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih bodo pripravljene zaposlitvene bilance, ki jih bodo usklajevali v skupnostih za zaposlovanje. Zmanjševali bodo delež delavcev, zaposlenih pri režijskih in administrativnih delih. To usmeritev bodo upoštevale tudi družbenopolitične skupnosti pri sprejemanju novih predpisov in ukrepov. V delitvi osebnih dohodkov bo zagotovljen premik sredstev v korist proizvodnega in ustvarjalnega dela.
5.5.	Manjše možnosti zadolževanja v tujini in zmanjšanja bančnih sredstev za naložbe bodo v veliki meri vplivali na zmanjšanje deleža investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu. Pri odločanju o novih in nameravanih investicijah v gospodarstvu, se bodo dosledno upoštevali kriteriji prestrukturiranja iz Dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona in SR Slovenije za 1981—1985. Banke bodo zavračale obravnavo investicijskih programov, ki zahtevajo bančna sredstva ali pomoč pri združevanju sredstev, če investicijski programi ne bodo izkazovali elementov, na podlagi katerih bi lahko preverili, ali predloženi projekti ustrezajo kriterijem.
Usklajevanje investicijskih aktivnosti z materialnimi možnostmi terja, da investitorji, sovlagatelji in banke usmerjajo razpoložljiva sredstva za investicije v dokončanje že obstoječih objektov, ki so pomembni za skladnejšo strukturo in večjo izvozno usmerjenost proizvodnje, izvršijo revizijo predračunskih vrednosti investicij v teku, ugotovijo prekoračitve in sprejmejo ukrepe za uskladitev investicij z realno razpoložljivimi sredstvi.
NA PODROČJU GOSPODARSTVA SE BODO V OBČINI GORNJA RADGONA ZAČELA IZVAJATI NASLEDNJA INVESTICIJSKA DELA:
a)	MURA TOZD MODA:
— objekt za proizvodnjo ženskih plaščev, pelerin in jaken
b)	ZDRAVILIŠČE RADENSKA:
—	izgradnja nove plinarne in naprav za izkoriščanje odpadnega plina,
—	vodohram za pitno vodo na Kapeli
—	čistilna naprava
c)	AVTORADGONA:
—	objekt za skladiščenje lesnih sklopv, iveric in lesonita
—	izgradnja tovarne bivalnih enot v Nikšiču
—	6 kom FIAT 26 T
d)	MARCATOR SLOGA:
— blagovnica v Radencih
e)	OPEKARNIŠKO PODJETJE:
— gradnja obrata betonskih električnih drogov in postavitev betonarne v Zg. Konjišču
6. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb
6.1.	DELAVCI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA MATERIALNE PROIZVODNJE BODO PRI RAZPOREJANJU DOSEŽENEGA DOHODKA IN PRI OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE UPOŠTEVALI 5 % POČASNEJŠO RAST SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE OD RASTI DOHODKA IN POČASNEJŠO RAST OD RASTI ČISTEGA DOHODKA.
Osebni dohodki v neposrednih dejavnostih bodo rasli v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, vendar največ do rasti osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji.
Za izvajanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1981 so izvršni sveti skupščin občin, izvršni svet Slovenije, Gospodarska zbornica in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije sklenili dogovor, ki bo zagotovil predvideno rast osebnih dohodkov na selektivnih osnovah, zlasti pa ustreznejše vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela. Te osnove naj zagotovijo, da bo rast osebnih odhodkov v posamezni temeljni, organizaciji združenega dela odvisna od prispevka delavcev k povečanju produktivnosti dela, povečanju izvoza in racionalnejšemu gospodarjenju in opravljanju s sredstvi in delovnim časom ter od pogojev za pridobivanje dohodka ter dosežena razmerja v razporejanju dohodka in med osebnimi dohodki. Udeleženci bodo sprejeli naloge in obveznosti pri izvajanju dogovora ter metodologijo za spremljanje dogovora in način informiranja delavcev zato, da bo njihova aktivnost sočasna z ugotavljanjem doseženih poslovnih rezultatov od periodičnih obračunih med letom.
S sprejetjem družbenega dogovora o skupnih osnovah za o blikovanje in delitev osebnih dohodkov bodo dobili delavci v TOZD skupna izhodišča pa tudi strokovne podlage za ugotavljanje prispevka in rezultatov dela.
Ureditev samoupravno dogovorjenih zajamčenih osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih, ki jih sprejemajo delavci temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije ter dohodkovno povezanih temeljnih organizacij ter določitev zajamčenih osebnih dohodkov, ki naj zagotovijo socialno varnost delavcev, zahteva, da se pristojni v republiki dogovorijo v začetku leta 1981 o košarici življenjskih potrebščin na'podlagi katere bi Zavod za statistiko spremljal gibanje minimalnih družbeno dogovorjenih življenjskih stroškov.
6.	2. SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE. SKUPNIH POTREB (RAZEN SREDSTVA ZA INVALIDSKO — POKOJNINSKO ZAVAROVANJE TER STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV) BODO RASLA ZA 10 % POČASNEJE OD RASTI DOHODKA. V skladu s to zahtevo bodo v januarju 1981 uveljavljene spremenjene prispevne stopnje, ki bodo zagotovile gibanje priliva sredstev v predvidenih okvirjih. V tako opredeljenem okviru globalnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb bodo lahko nekoliko hitreje naraščala sredstva za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno dejavnost, vendar največ do rasti dohodka. Vire in osnove ter način obračunavanja prisp&vkov za zadovoljevanje skupnih potreb bo urejal Zakon o obračunavanju in vplačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, ki je v pripravi. Po novem zakonu se bodo sredstva za zdravstveno varstvo, razen sredstva za nadomestila, združevala iz dohodka in ne več iz osebnega dohodka kot doslej. Spremenile pa se bodo tudi osnove za obračunavanje prispevkov iz dohodka, kjer bo tudi obračunska osnova dohodek, razen pri skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, kjer bo osnova za obračunavanje prispevkov iz dohodka osebni dohodek.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnostih bodo pri načrtovanju svojih programov upoštevale omenjene materialne možnosti tako, da v letu 1981 ne bodo širile svojih programov. Ponovno bodo preverile veljavne normative in standarde izvajalcev storitev.
—	smoterna medsebojna poslovna in proizvodna povezanost OZD kmetijstva v regiji v smislu racionalizacije poslovanja in stroškov,
—	dve ali več občin se bodo dogovorile o komasacijskem programu takrat, ko predmetne komasacije zajemajo eno ali več k. o. različnih občin.
V ta namen bodo:
a)	Skupščine občin sproti uskladile svoje delo v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč^s smoternim iri intenzivnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč in pri sprejemanju in izvajanju prostorskih planov
b)	Organizacije združenega dela kmetijstva in agroživilstva bodo sporazumno usklajevale svoje aktivnosti pri razvijanju poljedeljske, sadjarske, vinogradniške in živinorejske proizvodnje ter pri živilski predelovalni industriji tako, da bodo v svojih temeljih planov najpozneje pa do konca leta 1981
—	z intenzivno tržno proizvodnjo v čimvečji meri oskrbele domačo predelovalno industrijo s prašiči, govedi, mlekom, perutnino, žitom, povrtnino, grozdjem in sadjem
—	uskladile svoje predelovalne zmogljivosti z možnostjo prodaje proizvodov in z možnostjo proizvodnje surovin
c)	Organizacije združenega dela iz področja kmetijstva bodo na osnovi svojih temeljev planov vključevale v poljedeljsko proizvodnjo sladkorne pese
d)	Pri izvajanju kmetijstva in agroživilstva bodo prioritetne naslednje investicije:
—	melioracije in nabava zemlje ter mehanizacija
—	obnova sadovnjakov in vinogradov
posodobitev živinorejskih objektov, povečanje kapacitet za krave molznice in izgradnjo skupnih objektov
—	posodobitev živilsko predelovalnih obratov na osnovi dogovorjene specializacije in usklajenih kapacitet
—	izgradnja kafilerije
—	skupna izgradnja skladišč in hladilnic
e)	Skupne občine bodo s kmetijskimi organizacijami in pospeševalnimi službami do konca leta 1981 izdelale in sprejele enoten koncept za pospeševanje kmetijstva in finansiranja pospeševalne službe v Pomurju.
f)	Udeleženci dogovora bodo ustvarili pogoje in v večji meri izkoristili prednost, ki ga daje mestu Gornja Radgona ,.status sejemskega centra”, predvsem zaradi kmetijsko živilskega sejma. V sodelovanju z OZD iz celotnega Pomurja in partnerji iz tujine se bodo razvijale še nove vrste specializirane sejemske dejavnosti, kar bo v veliki meri vplivalo na večje obmejno sodelovanje in pospeševanje izvozne dejavnosti, razen tega se bodo povečali zaprti in odprti sejemski prostori ter nadaljevanje vključevanje strokovnih posvetovanj v okviru sejemske dejavnosti.
Na področju pomurske regije bodo v letih 1981—1985 izvedena tudi obširna melioracijska dela s pomočjo katerih bo pridobljeno 4.500 ha kvalitetnih površin za primarno kmetijsko proizvodnjo.
Turizem in gostinstvo
8.	člen
Na podlagi naravnih pogojev in možnosti v Pomurju so temelji ciljev razvoja turizma v povečanju zdraviliškega, lovskega, kongresnega, rekre-ativno-športnega in izletniškega turizma v smeri ustvarjanja večjega tujega turističnega prometa in neto deviznega učinka kakor tudi povezave turizma s kmetijstvom, trgovino in drobnim gospodarstvom pri oblikovanju kompletne turistične ponudbe.
9.	člen
Uresničitev temeljev ciljev razvoja turizma in gostinstva bodo podpis nice dogovora zagotavljale tako, da bodo predvsem:
—	povečale osnovne gostinsko-turistične zmogljivosti v obstoječih turističnih centrih oz. krajih vključno s prometno infrastrukturo,
—	v največji možni meri izkoristile že obstoječe kapacitete z izboljšanjem kvalitete storitev, podaljševanjem turistične sezone in povečanjem stacioniranega turizma,
—	popestrile turistično ponudbo z izgradnjo raznovrstnih manjših objektov in s pritegnitvijo drugih dejavnosti (domača obrt, kmečki turizem, kulturna dejavnost, športna dejavnost) obogatile in razširile turistično ponudbo,
—	vzpostavile dohodkovne odnose z organizacijami združenega dela, s katerimi so poslovno in proizvodno povezane,
—	vzpodbujale in izvajale enotne propagandne akcije za nastop in predstavitev pomurske regije kot celote,
—	vzpodbujale in izvajale tesnejše sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko na področju turizma v okviru maloobmejnega sodelovanja,
-	— izvedle aktivnosti za večje poslovno povezovanje s ciljem popestritve in kompletiranje turistične ponudbe v regiji, zato bodo ponovno poskušale organizirati Pomursko turistično zvezo.
10.	člen
Občinske skupščine pomurskih občin bodo glede na pomembnost turizma in gostinstva sprejele naslednje ukrepe:
—	odlok za organizirano prodajo zasebnih turističnih sob in drugih gostinskih objektov v zasebnem sektorju v cilju zagotovitve enotne turistične ponudbe v kraju oziroma turističnem centru,
—	s stimulativno davčno politiko in drugimi ukrepi vzpodbujale vlaganja sredstev občanov, zlasti zdomcev, v gostinske in turistične objekte,
—	z vidika ustvarjanja celovite turistične ponudbe z davčno politiko pospeševale razvoj servisnih dejavnosti ter domače in umetne obrti (spominski iz slame, lesa in lončarstva),
—	v dokumentih za urejanje prostora upoštevale gradnjo gostinskih
in trgovskih objektov, servisne dejavnosti in turističnih infrastrukturnih objektov.
I	II. BANČNIŠTVO
11.	člen
Na podlagi neposrednega združevanja dela in sredstev bo banka z dopolnilnimi sredstvi uresničevala tiste razvojne programe OZD in članic banke, katere so povezane v proizvodnem in prometnem procesu ter drugih interesov, ki zagotavljajo uresničevanje usmeritev gospodarskega in družbenega razvoja.
Združena zbrana in pridobljena sredstva bodo glede na razvojne načrte članic banke, pogoje kreditno-monetarne politike ter temeljne usmeritve iz dogovorov o temeljih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti v obdobju 1981—1985 usmerjale v naslednje naložbe:
—	za uresničevanje skupnih ciljev in razvojnih usmeritev članic s 40% strukturo,
—	zagotavljanje dopolnilnih sredstev za tekoče potrebe, 30 %,
—	za stanovanjsko in komunalno gradnjo, 13 %,
—	za potrebe prebivalstva, 5 %,
—	za združevanje po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih 5 %,
—	za druge naložbe 4 %,
—	za obvezno rezervo 3 %.
IV. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA -
12. člen
Udeleženci dogovora bodo na področju cestne infrastrukture zavzemali za naslednje cilje in naloge:
—	izdelava študije za projekt trase severne magistrale na katero se bodo navezale vse obvoznice okrog mest Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ljutomer,
—	nadaljno veljavnost kriterijev za sofinanciranje obveznic, ki veljajo za srednjeročnoobdobje 76—80,
—	priključitev vseh cest z mednarodnih mejnih prehodov na magistralno cesto,
—	izdelava kriterijev za sofinanciranje infrastrukture na manj razvitem obmejnem območju iz republiških sredstev,
—	dati prioriteto objektom, ki so ostali neraalizirani v planskem obdobju 76—80.
13.	člen
Podpisniki dogovora se bodo zavzemali v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije in v drugih republiških organih, da se bodo začele priprave za izgradnjo neposredne železniške povezave z Madžarsko preko Srebrnega brega. Poleg omenjenih priprav bodo nujno morala potekati vlaganja v remont proge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota in povečanje osnega pritiska na progi Ljutomer—Gornja Radgona in sprememba njenega statusa v javno progo.
14.	člen
Za uresničevanje dogovorjenega razvoja programa na področju PTT dejavnosti se bo gradila glavna telefonska centrala, ki bo pokrivala potrebe Pomurja. Predračunska vrednost objekta znaša 335 mio. din.
Zaradi zaostajanja pri uresničevanju srednjeročnega plana obdobje 1976—1980 bo treba čim prej zgraditi koaksialni kabelski sistem Maribor — Murska Sobota (predrač. vrednost 98,9 mio din), medkrajevni koaksialni kabel Murska Sobota — Gornja Radgona, Murska Sobota — Radenci (predrač. vred. 15 mio din) in koaksialni kabel Murska Sobota — Lendava (predrač. vred. 30,6 mio din).
15.	člen
Na področju energetika je nujno izboljšati v Pomurju oskrbo in prenos električne energije z izgradnjo 110 kv daljnovod Ljutomer—Lendava in 110 kv daljnovoda Šratovci—Sladki vrh.
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 je potrebno izdelati študije in vse potrebne projekte za izgradnjo hidrocentral na reki Muri, pri čemer je potrbno projekte uskladiti s cilji optimalne izrabe reke Mure za namakanje in obrambo pred poplavami.
Prizadevali so bomo za izkoriščanje tudi drugih virov energije in se ob tem zavzemali za nadaljevanje izgradnje plinovodnega sistema v Pomurju- ,
16.	člen
S obdobju 1981—1985 bodo podpisniki, v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski razvojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbe z vodo ter čiščenje odpadnih voda.
Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvu bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje:
—	vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima,
—	z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšati pogostost poplav,
—	uskladiti program dela in način financiranja za nadaljevanje hidromelioracij,
—	z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda zavarovati rezervar pitne vode ter proučiti možnosti za nova zajetja industrijske in pitne vode,

STRAN 13 VESTNIK, 17. MARCA 1981
Prav tako je potrebno skrajno racionalno in selektivno proučiti investicijsko dejavnost v družbenih dejavnostih. Prioriteta investicijskih vlaganj je na področju otroškega varstva, izobraževanja in zdravstva. Že začete investicije bodo izvajane zelo selektivno in v okviru materialnih možnosti.
Organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti bodo lahko povečale svojo dejavnost le prek neposredne svobodne menjave dela oziroma prek povečane udeležbe sredstev občanov.
6.	3. SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI GORNJA RADGONA, KI JIH ZDRUŽUJEJO OBČANI IN DELOVNI LJUDJE NA OSNOVI ZAKONOV IN ODLOKOV V OBLIKI DAVKOV, BODO RASLA ZA 30 % POČASNEJE OD RASTI DOHODKA, RAZEN SREDSTEV PRISPEVKA ZVEZNEMU PRORAČUNU, SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ IN SREDSTEV ZA OBLIKOVANJE MATERIALNIH REZERV, KOMPENZACIJ ZA ZAŠČITO ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA IN Z ZAKONOM DOLOČENIH OBVEZNOSTI ZA INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU.
Osebni dohodki zaposlenih v državnih organih in pravosodju bodo rasli v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. Sredstva za materialne izdatke bodo omogočala ob racionalnejši porabi normalno redno dejavnost teh organov, sredstva za negospodarske investicije iz proračunov pa bodo znatno nižja kot v preteklem letu.
7.	Izvajanje politike cen v letu 1981
7	. 1. Osnovne naloge organizacij združenega dela in ekonomske politike na področju cen bodo v letu 1981 naslednje:
—	preobrazba sistema oblikovanja in določanje cen ter družbene kontrole cen v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen
—	izvajanje selektivne in diferencirane politike cen, ki bo temeljila na počasnejši rasti cen in življenjskih stroškov v primerjavi z rastjo doseženo v letu 1980.
7. 1. 1. Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti se bodo upoštevala določila družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji in v ta namen bo izdelan program izvajanja politike cen v naši občini s podrobno opredeljenimi aktivnostmi.
7.1.2.	Za osnovno izhodišče pri oblikovanju cen proizvodov in storitev bo veljalo ugotavljanje gibanja povprečne produktivnosti dela, smotrna izkoriščenost produkcijskih sredstev, iskanje notranjih rezerv, razmerja med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu in boljše gospodarjenje s sredstvi.
11.3.	Redno bo potrebno spremljati vpliv ukrepov tekoče ekonomske politike na tržne razmere in materialne odnose v katerih se oblikujejo cene ter pravočasno predlagati oz. nastopati z ukrepi, da se zagotovi stabilnost trga.
7.1.4.	Posebna pozornost se bo posvečala cenam proizvodov in storitev deficitarnih dejavnosti in pa tistih, ki so bistvenega pomena in vpliva na življenjski standard delovnih ljudi.
7.1.5.	Poleg sprejetih dokumentov bo politika cen močno temeljila tudi na začasnih ukrepih sprejetih na vseh nivojih od fe-deracije do občine o maksimiranju cen in selektivnemu pristopu za spreminjanje zadržanih cen.
7.1.6.	Pri reševanju problemov s področja politike cen v občini bo potrebno tudi močnjejše vključevanje medobčinske gospodarske zbornice, kar pa v tem letu še posebej narekuje novi Zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ 1/80). Skupno s podpisniki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene je namreč dolžna poskrbeti, da se sprejmejo vsi potrebni predpisi in akti, da bi se skupnost že s 1. 3. 1981 začela v celoti uveljavljati.
Nove zakonske rešitve na področju sistema cen in družbene kontrole cen zahtevajo večjo vlogo družbenega dela pri oblikovanju, določanju in izvajanju politike cen ter v družbeni kontroli cen. Dosedanje pretežno administrativno odločanje o cenah bo postopno nadomestilo samostojno oblikovanje cen s strani delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki bo izhajalo iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v proizvodnem procesu in celotni družbeni reprodukciji.
7.1.7.	Pri oblikovanju politike cen bodo morali v večji meri sodelovati tudi potrošniški sveti.
7.1.8.	V skladu z družbenim dogovorom se bo v naslednjem letu nadaljevalo s prehodom na ekonomske stanarine.
7.1.9.	Ob izvajanju stabilizacije ukrepov na vseh področjih in ob postopnem prehodu na samoupravno urejanje cen bo moč v
letu 1981 doseči nižjo rast cen in življenjskih stroškov kot v letu 1980.
7.2.	Za nemoteno preskrbo prebivalstva občin z osnovnimi življenjskimi proizvodi zlasti živili, bodo kmetijske organizacije v občini pospeševale svojo proizvodnjo. Nosilec preskrbe Trgovsko podjetje Mercator Sloga pa zagotavljal pretok proizvodov od proizvajalca do potrošnika. Grosisti, ki oskrbujejo trgovsko mrežo v občini, bodo upoštevali pri preskrbi obmejnost občine, predvsem pri kontigentih izven republiškega ključa, ki jih dobijo direktno pri proizvajalcih.
7.3.	Trgovina pa bo v skladu s predpisi povečevala tržne zaloge proizvodov, da ne bi v primeru zastojev dobav s strani proizvajalcev ali povečanega povpraševanja prebivalstva, ki bi utegnilo ogroziti normalno preskrbo prišlo do pomanjkanja posameznih živilskih proizvodov. V primeru pomanjkanja določenih proizvodov na posameznih področjih pa mora ukrepati z realo-kacijo zalog in o tem obveščati pristojni organ v občini.
7.4.	Izvršni svet skupščine občine bo tekoče spremljal stanje v preskrbi, sproti sprejemal ustrezne ukrepe za izboljšanje preskrbe in po potrebi sproščal občinske stalne rezerve ter predlagal intervencije iz republiških stalnih rezerv.
V skladu s sprejetim programom se bo nadaljevalo z oblikovanjem občinskih stalnih rezerv, ki se v primeru resnih motenj na tržišču lahko sproščajo.
7.5	Občina mora zagotavljati tudi določena sredstva za kompenzacije, kot sestavni del ukrepov enotne ekonomske politike za določeno plansko obdobje, če se z akti republike ali federacije za to obdobje ugotavlja, ali v tem obdobju izvaja enotno ekonomsko politiko, ruši pa enakopravnost organizacij združenega dela s pridobivanjem in razpolaganjem z rezultati dela.
8.	Uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
V letu 1981 se bo nadaljeval proces podružbljanja in krepitve obrambnega in družbenosamozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov, tako, da se bodo še v večjem obsegu neposredno vključevali v odločanje in dogovarjanje obrambnih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občinah. Sprejem in uveljavljanje novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in zakona o notranjih zadevah bo prispevalo k neposrednejši udeležbi ljudi in občanov pri nalogah obrambe, varnosti in zaščite.
Najširše aktivnosti vseh družbenih dejavnikov bodo usmerjene v razvoj in vsebinsko dopolnjevanje vseh že uveljavljenih oblik obrambnega in družbenosamozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave in za naloge civilne zaščite ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Okrepljene bodo aktivnosti za usmerjanje mladine v vojaške šole in za ureditev pogojev študija šol splošne ljudske obrambe ter drugih organiziranih oblik te vrste usposabljanja.
Nadaljevalo se bo s krepitvijo in modernizacijo opremljanja teritorialne obrambe in civilne zaščite. Poseben poudarek bo dan izvrševanju nalog pri urejanju prostora za obrambo in zaščito ter kropitvi priprav v organizaciajh združenega dela, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo. Na podlagi sprejetih stališč se bo nadaljevalo z uresničevanjem zastavljenih programov in organizacijo proizvodnje sredstev vojne tehnike.
Pri opremljanju enot civilne zaščite bo dana prednost zagotovitvi sredstev za zaščito in reševanje ob nesrečah, ki so najpogostejše. Nadaljevalo se bo z uresničevanjem stališč Skupščine SR Slovenije o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Predvsem pa bo težišče na organiziranju in izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje nesreč oziroma zmanjševanje njihovih posledic. Za izvršitev nalog splošne ljudske obrambe bodo namenjena sredstva v višini 0,50 % od narodnega dohodka ustvarjenega v letu 1981, ki se bodo uporabila, z upoštevanjem načel smotrnosti in varčnosti, za najbolj pereče naloge, ki neposredno krepijo obrambno in samozaščitno pripravljenost družbe.
Delovni ljudje in občani bodo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih razvijali in utrjevali aktivnosti družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Z ustreznimi oblikami in metodami dela se bo poglabljala zavest o nujnosti samozaščitnega delovanja pri zagotavljanju varnosti in varnosti premoženja delovnih ljudi in občanov. Okrepilo se bo delovanje delovnih ljudi in občanov, ter vseh družbenih dejavnikov za preprečevanje ogrožanja samoupravnih pravic, družbene lastnine ter mirnega in varnega življenja sploh.
STRAN 14 VESTNIK, 17. MARCA 1981
STRAN 14 VESTNIK, 17. MARCA 1981
9.	Izgrajevanje družbenega sistema informiranja, za leto 1981
Potrebno bo nadaljevati s prizadevanji za čim kvalitetnejše informacije, da bo delovni človek in občan resnično nosilec informiranja. Informiranje mora postati celovitejše, saj je to eden od bistvenih pogojev za ustvarjalno vključevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravno in družbenopolitično življenje.
Posebno skrb bo treba posvetiti informiranju za odločanje v samoupravnih organih SIS, v združenem delu, krajevnih skupnostih in občinski skupščini.
V občini bomo bolj izkoriščali vsa glasila za sistematično in boljše informiranje delovnih ljudi in občanov, kakor tudi delegatov. Glasilo občine ,,Delegat” mora doseči še večjo kvaliteto.
V OZD, kjer nimajo svojih glasil in so za to dani pogoji, jih morajo začeti izdajati.
10.	Spremljajoči dokumenti resolucije
Podrobneje bodo naloge in ukrepi na posameznih področjih izdelani v naslednjih spremljajočih dokumentih:
a)	Družbeni dogovor o usmerjanju in razporejanju dohodka v občini Gornja Radgona za leto 1981
b)	Programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje
c)	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1981 d) Bilanca zaposlovanja v občini Gornja Radgona
e)	Bilanca uvoza in izvoza OZD v občini Gornja Radgona
Ti dokumenti bodo predloženi skupščini občine Gornja Radgona potem, ko bodo usklajeni z usmeritvami zvezne, republiške in občinske resolucije in jih bodo sprejele pristojne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma podpisniki dogovorov in samoupravnih sporazumov.
11.	Spremljanje in izvajanje resolucije
Za izvajanje nalog in ukrepov, določenih s to resolucijo, so odgovorni vsi nosilci razvoja v občini in sicer TOZD v okviru OZDm krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije, izvršni svet SO Gornja Radgona.
Nosilci planiranja v občini morajo oblikovati lastne 'letne programe v katerih bodo določili temeljne cilje in naloge v letu 1981, sprejete v zvezni, republiški in občinski resoluciji ter zagotoviti njihovo izvajanje. Izvršni svet SO Gornja Radgona bo v mejah svojih pristojnosti spremljal izvajanje nalog, določenih s to resolucijo ukrepal v mejah svojih pristojnosti in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanju od dogovorjenih opredelitev srednjeročnega družbenega plana občine ter ji predlagal ukrepe. Zahtevo za razpravo na sejah zborov občinske skupščine bodo dajali vsi drugi odgovorni nosilci razvoja v občini. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije ter uveljavljala v okviru svojih pristojnosti dolžnosti ter način delovanja in odgovornost vseh nosilcev planiranja ter ukrepala ob neupoštevanju oz. neizpolnjevanju sprejetih obveznosti in nalog.
Številka: 30—6/81—11
G. Radgona, dne 2/3—1981
Predsednik skupščine občine G. Radgona: Janez SEDIVY
149
Na podlagi 41., 137., 144. in 145. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 1/80) in na osnovi idejnopolitičnih izhodišč družbenoekonomskega razvoja Pomurja v letih 1981—1985 in skupno dogovorjenih nalog in ciljev občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota sklepajo udeleženci:
DOGOVOR
O SKUPNIH TEMELJIH PLANOV RAZVOJA POMURJA V LETIH 1981—1985
L UVODNE DOLOČBE
l.člen
Udeleženci opredeljujejo s tem dbgovorom skupne interese in naloge srednjeročnega obdobja, ki so temeljnega pomena za nadaljni družbenoekonomski razvoj in ki jih bodo skupno reševali na osnovi dogovorjenih nalog in obveznosti, ob upoštevanju dogovorjenih razvojnih ciljev na ravni
republike in pomurskih občin. Te naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov oziromadogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora. Na ta način bo doseženo usklajeno usmerjanje gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov.
Udeleženci dogovora se bodo stabilizacijsko obnašali s tem, da se bodo z večjo produktivnostjo na vseh ravneh, z večjim dohodkom in njegovim združevanjem, s krepitvijo dohodkovnega povezovanja, s povečanjem izvoza, z manjšo porabo na vseh ravneh in pa z združevanjem sredstev za skupne programe čimbolj konkretno vključevali v skupna prizadevanja občin Pomurja.
Za skupne interese in naloge bodo podpisniki združevali sredstva ter se v ustreznih republiških SIS zavzemali, da jih sprejmejo v samoupravne sporazume kakor tudi ustrezne planske dokumente SRS za obdobje 1981—1985.
II. GOSPODARSTVO
Industrija
2.	člen
Za razvoj gospodarstva bodo udeleženci upoštevali kriterije, ki so opredeljeni v republiškem dogovoru in izvajali tiste investicije od katerih utemeljeno pričakujemo:
—	večjo izvozno usmerjenost in manjšo uvozno odvisnost
—	dolgoročne pogoje za doseganje visokih stopenj rasti količinskega obsega, nadpovprečno visokega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva v primerjavi z rezultati odgovarjajočih grupacij v regiji in SR Sloveniji
—	proizvodnja hrane z večjo izvozno usmeritvijo
—	zaposlitev pretežno kvalificiranih delavcev ob učinkoviti uporabi znanstveno raziskovalnih dosežkov,
—	razvoj domače surovinske baze,
—	racionalna poraba surovin in energije.
3.	člen
Podpisniki dogovora bodo vspodbujali združevanje sredstev na osnovi načel tega dogovora za tiste investicije, ki so skupnega pomena in ki bodo zagotavljale kvaliteten družbenoekonomski razvoj ter za katere bodo vlagale sredstva organizacije združenega dela v regiji in izven regije.
V skladu z republiškim dogovorom o temeljih plana za obdobje 1981—1985 (člen 28), se bomo zavzemali za pripravo in realizacijo programov rafinerijskih kapacitet za potrebe petrokemije, kaprolaktana in drugih programov bazne kemije.
4.	člen
V industriji bodo udeleženci dogovora v večji meri razvijali kapitalno, dohodkovno in kadrovsko intenzivne dejavnosti s povdarkom na izkoriščanju primerjalnih prednosti in domačih surovin.
Pri tem se bodo zavzemali in vspodbujali razvoj tistih dejavnosti v posameznih občinah in regiji, ki imajo glede na naravne pogoje surovinsko bazo, tradicijo, strokovni kader in druge pogoje ter realne možnosti nada-Ijnega razvoja.
5.	člen
Udeleženci bodo na osnovi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja s kreditno, davčno, cenovno in prostorsko politiko pospeševali razvoj drobnega gospodarstva z ozirom na deficitarnost in skladnost razvoja z industrijo. V ta namen bo izdelana študija o razvoju drobnega gospodarstva v Pomurju.
Kmetijstvo in agroživilstvo
6.	člen
Organizacije združenega dela v vseh štirih pomurskih občinah bodo na osnovi dogovorjenih programov proizvodnje in storitev strmele za dosego čim večjega dohodka, specializacijo in delitev dela med posameznimi dejavnostmi, izboljšanje asortimana in kvalitete proizvodnje v večjo finali-zacijo izdelkov ter ustvarjale vse ostale pogoje gospodarjenja s katerimi bo zagotovljen usklajen, hitrejši razvoj agroživilskega kompleksa v regiji.
7.	člen
Udeleženke dogovora bodo s svojo aktivnostjo vzpodbujale OZD s področja kmetijstva in agroživilstva k doseganju naslednjih dogovorjenih nalog:
—	varovanje in smotrno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči z doslednim izvajanjem prostorskih planov,
—	intenziviranje rastlinske proizvodnje ter dajanje povdarka predvsem pridelovanju tržnih poljščin in krme,
—	zagotavljanje skladne rasti živinorejske proizvodnje s povečanjem staleža živine, boljšo prirejo mesa in mleka z lastno proizvodnjo krmnih rastlin,
—	hitrejši razvoj sadjarstva in vinogradništva z obnovo obstoječih nasadov in zasajevanjem novih površin, predvsem s tistimi sortami, katerim je zagotovljeno tržišče in izvoz,
—	razvijanje višje oblike predelave kmetijskih pridelkov in opraviti dosledno delitev dela v mesno predelovalni in mlekarski industriji,
—	izvajanje gozdno-gojitvenih del s posebnim povdarkom na izboljševanju sestave in kvalitete mlajših gozdnih površin ter sprememb slabo donosnih in degradiranih gozdov,
—	izgrajevanje skladiščnih prostorov, depojev in hladilnic za kmetijske pridelke, sadje in zelenjavo,