temberg). Societe Friulana di Archeologia, Trieste 1996, str. 103, ilustracije. Videmski arheološki muzej (Museo Archeologico, Civici Musei di Storia e Arte) je pod okriljem italijanskega Mini- strstva za kulturno dediščino in s pomočjo Zavoda za spo- meniško varstvo Furlanije in Julijske Krajine ter Arheološ- kega muzeja v Ogleju v Walheimu (Ludwigsburg, Baden-Wiirt- temberg) leta 1996 pripravil razstavo o rimskih gemah iz Ak- vileje. Obe pokrajini povezujejo tudi nekateri zgodovinski dogodki, ki segajo v železno dobo: keltski knezi so uvažali že konec 5. stoletja pr. Kr. z območja Caput Adriae dragoce- no posodje, nakit in druge predmete ter pozneje izdelke rimske obrti ter vino in olje. Stiki so se nadaljevali do srednjega ve- ka, ko je bil akvilejski patriarh s sedežem v Vidmu vviirttem- berški Ludwig iz Tecka (1412-1420). Ob tej razstavi so izdali tudi lep katalog, ki je predmet pričujočega prikaza. Je dvojezičen (italijansko-nemški) in raz- deljen na dva večja sklopa: na nekaj tematskih člankov, ki osvetljujejo problematiko gem, ter na kataloški del. V njem so natančno popisane geme, ki so bile razstavljene in ki so bile najdene predvsem v Akvileji, kjer je bila večina tudi iz- delana. Katalog zaključuje bibliografija, v kateri so navede- na vsa za študij gem posebej akvilejskih pomembna dela. Člankov je pet. M. Buora je v svojem prispevku (Rinvenimenti digem- me ad Aquileia ai tempi di G. D. Bertoli) opisal okoliščine, v katerih so odkrivali in pridobivali geme v Akvileji v času G. D. Bertolija (1676-1763), ki se je prvi resno ukvarjal z akvi- lejskimi starinami (Antichita di Aquileja profane e sacre, Ve- nezia 1739) in o gemah tudi napisal razpravo (Lettera del Signor Canonieo Bertoli Accademico Colombario di Firenze, Etrusco di Cortona, e della Nuova Accademia detla Citta di Udine, so- pra le corniole ed altre gemme sigillatorie che trovansi in Aqui- leja, Venezia 1760). V njegovem času so našli nekaj drago- cenih gem, npr. gemo iz karneola z grškim napisom Mnasit- heou, gemo z Izido in Serapisom, Herkulom, jelenom, vla- darjem Klavdijem, s prizorom Mitre, ki ubija bika, itd., ki so jih kupili oz. pridobili za svoje zbirke tedanji sloveči zbira- telji starin, Maffei iz Verone in Zanetti iz Benetk in drugi. A. Giovannini je obravnavala v Akvileji najdene prstane in tipe (pol)dragih kamnov, iz katerih so bili izdelani (Osser- vazione sui tipi dipietre dure in relazione all'uso in alcuni anel- li del Museo Archeologico Nazionale di Aquileia). Prstani so bili neke vrste statusni simbol, zlate so smeli nositi predvsem senatorji in vitezi, srebrne osvobojenci, pogosti so bili želez- ni z vdelanimi gemami. Razmeroma pogosta je bila kombina- cija železo - rdeči jaspis. Na gemah je bilo pogosto vrezano ime lastnika v 1. ali 2. sklonu, npr. Sen'iani, Asinia Paulina, itd. ali upodobljeni bogovi in živali. Po Pliniju Starejšem naj bi se prstani nosili na levi roki, čeprav so jih, sodeč po arheo- loških najdbah, nosili tudi na desnici, nikdar pa ne na sredin- cu, ki je veljal za impudicus oz. infamis. C. M. Tomaselli je prispevala članek o tipu močno konveksnih gem, okrašenih s podobami v globularni tehniki (Gemme marcatamente con- vesse con incisioni glohulari). G. M. Facchini je obravnavala razne vidike izdelovanja in prodaje gem (Diffusione e com- mcrcio delle gemme aquileiesi). Poldrage kamne so največ uvažali z vzhoda, npr. karneol, tudi potem, ko so bile žile te kamnine odkrite v Noriku. Cela vrsta gem je bila najdena na Stalen- skem vrhu ter v obdonavskih mestih in Porenju, posebej ge- me z upodobitvami scen žrtvovanja na podeželju. Akvilejski vzorci so služili za podlago lokalnemu izdelovanju gem v bliž- njih provincah. A. Mastrocinque je obravnaval problematiko geme s prizorom Mitre, ki ubija bika (Una gemma mitraica da Udine). Na gemi je upodobljenih več z mitraizmom pove- zanih simbolov, ki ponazarjajo sedem stopenj posvetitve v okviru te religije: krokar (corax), zaročenec (nymplius), vojak (mi- les), lev (leo), Perzijec (Perses), Sonce na četverovpregi (He- liodromus) ter oče (pater). Sledi katalog, v katerem je popisanih 207 gem, ki je raz- deljen na nekaj poglavij: geme z upodobitvami bogov, geme z upodobitvami polbogov in personifikacij, geme s portreti, z živalmi ter nazadnje z različnimi drugimi motivi. Katalog je vsekakor dragocen pripomoček za študij gem, neobhoden za vsakega, ki se ukvarja z rimsko provincialno arheologijo. Marjeta ŠAŠEL KOS Maurizio Fora: Epigrafia anfiteatrale dell'Occidente Ro- mano. IV Regio Italiae I: Latium. Vetera 11. Edizioni Qua- sar, Roma 1996, 160 str., 28 tabel s fotografijami. To je že četrta knjiga, ki obravnava epigrafiko amfiteatrov, torej rimske napise, ki so kakorkoli povezani z amfiteatri in dogajanjem v njih. Serija, ki jo je urejala Patrizia Sabbatini Tumolesi in ki nosi naslov Epigrafia anfiteatrale dell'Occiden- te Romano, je bila uvrščena v zbirko Vetera, ki jo izdaja Silvio Panciera. Sabbatini Tumolesi, ki je leta 1995 nenadoma umr- la (pričujoča knjiga je posvečena njenemu spominu in tudi vsebuje njeno bibliografijo), je bila avtorica prve knjige iz te serije, druge v zbirki Vetera, posvečene spomenikom mesta Rima. Drugo knjigo (4. zvezek Vetera), posvečeno italskim regijam od VI. do XI. je napisal Gian Luca Gregori, ki mu je odslej zaupano izdajanje te serije. Tretja knjiga (6. zvezek Vetera), posvečena italskim regijam od II. do V. ter Siciliji, Sardiniji in Korziki, je izšla leta 1992, napisal jo je Marco Buonocore. Tudi ta knjiga, ki obravnava napise amfiteatrov v Laciju, je razdeljena - kot vse druge iz te serije - na dva velika vse- binska sklopa: katalog in epilog in splošne ugotovitve. Kata- log sam je razdeljen na štiri dele: v prvem avtor obravnava organizacijo upravljanja iger, ki so jih uprizarjali v amfitea- trih, v drugem vrste teh iger, v tretjem gladiatorje in njihove šole, v četrtem pa napise, povezane z amfiteatri samimi ter zgradbami, ki so sodile v njihov sklop. Delo končujejo prak- tične sinoptične tabele, sklepi in splošna opažanja ter indek- si. Na začetku knjige (poleg uvodnega dela, posvečenega Pa- triziji Sabbatini Tumolesi, ki ga je prispeval S. Panciera, in njene bibliografije) je avtorjev uvod, okrajšano citirana bib- liografija in seznam tistih napisov, ki iz različnih razlogov ni- so bili vključeni v obravnavo. V vseh štirih delih je obravnavanih skupaj 49 napisov. V prvem delu avtor obravnava šest napisov, ki vsebujejo za- nimive podatke. Na prvem iz Ostije je npr. omenjen prae- positus camellorum, neke vrste nadzorni oskrbnik za kame- le, namenjene igram z divjimi zvermi (venationes) v čast vla- darju. Na napisu iz mesta Preneste je naveden dolg cursus honorum Tita Flavija Germana, ki mu je Komod poveril or- ganizacijo triumfa po drugi zmagi nad Germani v Marko- manskih vojnah, in ki je bil v teku svoje dolge kariere tudi prokurator dveh gladiatorskih šol, Ludus Magnus in Ludus Matutinus. Pod Avgustom je tudi organizacija gladiatorskih iger (mu- nera) v Rimu - kot toliko drugih institucij - doživela korenite spremembe. Leta 22 pr. Kr. je vladar odločil, da naj igre, ki so jih prej obvezno prirejali magistrati, organizirajo pretorji. Postopno naj bi se omejilo število iger, ki jih je v času repub- like lahko priredil vsak rimski državljan. Tudi število gladia- torjev v okviru enih iger je bilo omejeno na 120. Postopoma gladiatorskih iger niso več prirejali niti privatniki niti magi- strati, temveč predvsem vladar sam, saj so bile med ljudstvom izredno priljubljene, to popularnost pa so si želeli zagotoviti vladarji zase; ti so imeli tudi zakonodajno moč, da so to lah- ko uresničili. Munera so vladarji prirejali po zmagah, ob pos- vetitvi svetišč, ob sklenitvi miru, obiskih tujih kraljev in ob drugih priložnostih. Zelo priljubljene so bile tudi borbe z divjimi zvermi (venationes): med igrami, kijihjc dal leta 120 organi- zirati lladrijan, so v 38 dneh ubili 2246 divjih živali. Gladiatorske igre in igre z zvermi so bile zelo popularne tudi v drugih mestih rimskega imperija, tako tudi po mestih v Laciju. Evidenca kaže, tako kot drugod v Italiji, da je te vrste kruta zabava dosegla višek v 2. stoletju po Kr. Igre so organizirali bodisi mestni svetniki in funkcionarji bodisi pri- vatniki, npr. bogati osvobojenci. Povodov zanje je bilo več, npr. munus ob honorem: ob nastopu visoke funkcije v mestni upravi; ob dedicationem: ob posvetitvi kakšne večje javne zgrad- be, dalje ob pogrebih. Včasih so ohranjeni tudi natančni po- datki o številu živali, tako so npr. v Minturnah uporabili za venationes (igre z zvermi) deset medvedov in sedemnajst rast- linojedcev. Ob pogrebnih igrah v mestu Preneste se je po- merilo deset parov gladiatorjev. Neglede na to, kdo je mestu finančno omogočil igre, je v italskih mestih pogosto dokumentirana funkcija upravnika de- narja, namenjenega za igre, curatores munerum, ki so se delili na upravnike denarja privatnih fondacij (npr. pecunia Valen- tiniana v Pisavru, munus Tullianum v Ticinu, itd.) in upravni- ke javnih iger. Največkrat so to funkcijo opravljali nekdanji visoki mestni uradniki, ki so si v času službovanja pridobili velike izkušnje v upravljanju finančnih sredstev. Iz Lacija je znanih tudi nekaj epigrafskih dokumentov, na katerih so omenjene igre, ki so bile organizirane v okviru mla- dinskih športnih in paravojaških organizacij, t.i. Iuventus: lu- sus Iuvenalis oz. Iuvenum, ki so morale biti za te organizacije izredno pomembne, kar kažejo združenja, ki so se imenovala po teh igrah, npr. sodales lusus Iuvenalis iz Tuskula. V zadnjem delu avtor obravnava nekaj napisov, ki se na- našajo na gradnjo amfiteatrov in z njimi povezanih zgradb, vendar je ohranjene evidence o tem zelo malo. Knjigo zaklju- čujejo indeksi, ki so sestavljeni iz več razdelkov: na prvem mestu so imena modernih avtorjev in citati iz antične literature; tem sledijo epigrafski indeksi, katerih struktura ustreza obstoje- čim kriterijem v epigrafski stroki. Na 28 tabelah so objavlje- ne fotografije obravnavanih spomenikov. Z gradivom, ki ga prinaša in ovrednoti, knjiga končuje pregled problematike am- fiteatrov v antični Italiji. Marjeta ŠAŠEL KOS Lungo la via deM'Ambra. Apporti altoadriatici alia roina- nizzazione dei territori del Medio Danubio (I sec. a.C. - I sec. d.C.). Atti del Convegno di Studio (Udine-Aquileia 16- 17 settembre 1994). A cura di Maurizio Buora. Udine, Trie- ste 1996, 414 str., veliko ilustracij. Akte tega zelo zanimivega simpozija o jantarjevi poti, jan- tarju in iz jantarja izdelanih predmetov ter romanizaciji, ki je potekala po jantarjevi poti, saj je to uhojeno prazgodovinsko pot prevzela tudi rimska država, je uredil Mazrizio Buora, glavni or- ganizator kolokvija in eden od soavtorjev te publikacije. Buora je tudi prevedel nemške članke v italijanščino, da bi bila knjiga s svojo bogato vsebino italijanski publiki dostopnejša. Simpo- zij so organizirale tri institucije: Arheološki muzej iz Vidma, zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine za Furlansko in Julijsko krajino ter Akademija znanosti in umetnosti iz Vidma. Nedvomno je bil kolokvij zastavljen zelo ambiciozno, kar se seveda odraža predvsem na vsebini knjige. Ta je pestra in raznolika in nima enotnega značaja, jantarjeva pot pa je rde- ča nit, ki teme povezuje bolj ali manj površinsko. Zato je vse- bina razdeljena na tri večje sklope, ki so med seboj tesneje povezani. Prvi sklop z osmimi prispevki nosi naslov "Pred- meti iz jantarja" (G/i oggetti d'ambra). Carina Calvi je pisala o raznih vidikih in problematiki rimskih jantarnih izdelkov iz Akvileje, ki so bili večinoma v Akvileji tudi izdelani in kažejo visoko kakovost. Annalisa Giovannini je prispevala članek o najdbah jantarnih predmetov v akvilejskih grobovih, pri če- mer je upoštevala tudi arhivske vire o starih izkopavanjih. Luisa Bertacchi daje pregled jantarnih predmetov, ki jih je Arheološki muzej pridobil v letih 1959 in 1989, medtem ko Grazia Bravar obravnava rimske jantarne predmete v mu- zejskih zbirkah v Trstu. Patrizia Vidoni se je posvetila prob- lematiki jantarnih predmetov, ki jih hrani Narodni muzej v Budimpešti in katerih provenienca največkrat ni zanesljivo znana. Janos Gomori je analiziral jantarne predmete, ki so bili najdeni v Skarbanciji (zdaj Sopron), Ivo Fadič pa pred- mete iz Argirunta (zdaj Starigrad pri Zadru). Zadnji prispe- vek v tem delu knjige je članek Ernsta Kiinzla o jantarnem kipcu Venere s sandalom iz Portogruara, ki je za nas zanimiv zato, ker je bil podoben kipec najden pred nekaj leti tudi v Kobaridu. Sledi drugi, najobsežnejši del knjige, ki nosi naslov "Od Jadrana do Donave" (DalVAdriatico al Danubio), v katerem je zbranih enajst člankov o najrazličnejši tematiki, ki zadeva ta prostor v zgodnji rimski dobi. Franca Maselli Scotti pou- darja emporialni značaj Akvileje, ki j bila po vsej verjetnosti končna destinacija jantarja z Baltika, kjer so ga nato v akvi- lejskih delavnicah predelovali in jantarne predmete prodaja- li širom po imperiju. V poznem prazgodovinskem obdobju je na tem prostoru imela pomembno vlogo tudi Adrija, ki je bi- la posrednik med etruščanskim in venetskim svetom. Rugge- ro F. Rossi v članku "Jantarjeva pot in Caput Adriae v času romanizacije" na novo osvetli ozadje histrske vojne in meni, daje prihod Galcev izza Alp na območje bodoče Akvileje v tem prostoru povzročil neke vrste ekonomsko-trgovsko kri- zo, ki je bila predvsem vzrok za histrsko vojno. Vzhodni del severnojadranskega prostora je bil mnogo prej romaniziran kot se na splošno misli, k čemur je pripomogla predvsem us- tanovitev Akvileje. Claudio Zaccaria je obravnaval razne vidike emporijev na severnojadranskem prostoru, predvsem Akvileje in Tergesta. Maurizio Buora je zbral gradivo o vojaštvu ob jantarni poti in v članku obravnaval del vojaške materialne kulture, pred- vsem nekaj manjših predmetov vojaške noše in konjske vpre- ge ter vojaške napise. Margherita Bola se je posvetila vlogi severnojadranskega prostora pri izdelovanju in trgovanju z bronastimi posodami v poznorepublikanskem obdobju in zgod- njem prineipatu. Stefan Demetz je za isto obdobje in več ali manj isti prostor obdelal tipe fibul, Elena di Filippo Bale- strazzi pa nekatere tipe oljenk. Dva prispevka sta posvečena rimskim kamnitim spomenikom iz najdišč ob jantarjevi poti. Monika Verzar-Bass je analizirala nagrobne spomenike; ugo- tavlja, da za več tipov stel na jugovzhodnoalpskem območju ni pravih paralel v severnojadranskem prostoru, predvsem ne v Cisalpinski Galiji. Meni, da so na nastanek teh stel utegnile vplivati balkansko-severnogrške stele iz helenističnega obdobja. Ugotavlja tudi, da iz grške mitologije vzeta motivika, kije ta- ko pogosta na noriško-panonskih nagrobnih ploščah in edi- kulah, ni vezana na - po njenem mnenju kasnejši - pojav teh motivov na atiških sarkofagih, ki se v zgodnjem 2. stoletju pojavijo v mestu Rimu in drugih italskih mestih. Sergio Rinaldi Tuffi obravnava le motiv stoječega vojaka na nagrobnikih, ki pa ni posebej značilen za najdišča ob jantarjevi poti in Obdonavje, temveč za germanske province, ima pa vzore v severnoital- skih spomenikih. Titus Kolnikje obravnaval razne vidike tr- govskih stikov med barbarikom ob srednji Donavi ter sever- no Italijo v 1. stoletju po Kr. Poleg drobnih najdb, predvsem keramike, seje ustavil ob problematiki zanimive, neokrašene nagrobne plošče Kvinta Atilija Prima, kije bila leta 1976 naj- dena kot spolija v romanskem delu ene od cerkva v Boldogu. Alilij Primus je živci 80 let in bil najprej stotnik 15. legije (po vsej verjetnosti je izviral iz severnojadranskega prostora), pozneje pa je deloval predvsem kot trgovec, negotiator. Aliliji so ime- li, kot vse kaže, sekundarni center v Skarbanciji, Primus pa je bil po vsej verjetnosti naseljen v Karnuntu, na mejnem ob- močju med imperijem in barbarikom. Jerzy Wielowiejski je