llMIUli POBOŽNE ZA mm o cskt eno. Vodane O d e b r a n i m Vere ESvan^ellomszke. s ■ / . ... i — — Na sztroski Udvary Ferencz Knfgvezara Kormendinszkoga. 1853 . „Gda moliš, idi notri m szkrivno hranbo tvojo, zapri doli dveri, i moli ocso tvojega vu szkrivnom; i ocsa tvoj, kebzilvajocsi na tebe vu szkrivnom, podeli te* bi, ka proszis, vu ocsivesznom. u Mat. G, 6. „Csi sto ka uevugodnoga trpi med vami; naj moli: vsi je pa sto dobre vole; naj popeva. — Doszta more toga pravicsnoga im veri oprdvlena molitev. “ Jak. 5, .13. IG. Predgovor iZ-vrelim i razumnim szpevanyem vje- dinano vrelo i razumno molenje, je naj- visisa dpravicza duha cslovecsega, naj- dragsa csčszt, naj sz. du’znoszt pravoga krsztsenika; i dosztojno opravlanje obo¬ jega, csiszta vretina najlepsega blagosz- lova. Kakse obcsiitenye zbudi oboje vu plemeniti prszaj! — Geto je tak eti oboje vjedinano; viipati sze szmenio, ka je z~ tem taloni szlednje gorecse ’zelenye po- bo’zni szrdcz szpunyeno, i tak vsze ver¬ no doprineseno, ka sze k-popolnoszti hasz- noviti krsztsanszki knig po praviczi tele¬ ti da. Pri obojem deli je naime pazko keb- ziivano, naj je evangelioma csiszti duh o’zivava, i na budjenye razumne pobo’z~ noszti szpodobno csini, tak da sze ni vu peszmaj z-pusztim kricsom, ni vu molitvaj z-mracsnim mlenvem netere vremen, ali opaja duh, i tak vecs škode, kak haszka netecse na sztavo csesztitelov bo’zi, nego t* IV prottomi visni poszvčt i mocs, mir i trost razsiirjava po nyi temni i krhkocs puni sztezaj, ino tak nye k-vecsnoj vredni czilanoga bla’zensztva vsze bli’ze pela. I li onim, ki do k-tomi czili setiivali niiczati oboje, sze gviisno obecsati sz m e, ka sze nema zaman razkaditi din poboč¬ ni aldovov njihovi: — ne, zaisztino! — veliki i veszelni bode szad sz. opravicz duha nyihovoga eti i tam. — K-steromi i pripomori ocsa miloscse vszern pravim szlu’zbenikom szvojim, — na diko imena i mir odebranoga Judsztva szvojega!!! — Na Hodosi ivanscseka 24-ga dneva 1851 leta. Hardos JanoN. evaug. diihovnik. Preporacsanye pred vszakim in»lenyem. £*da k—tebi zdignem szrdcze i glasz vuszt moji, Bog! nagni sze k-meni, deteti tvojemi. Negledaj nevrednoszti i ncdaj sze oszramotiti viipazni duše moje; nego glodaj veiikoszt szmilenoszti tvoje, i za predrago vrednoszt sz. szina tvojega, primi atdov, poszluhni prosnyo, i vtisaj 'zelenye szrdcza mojega. Tvoja, o oosa, je zmo’znoszt i dika na veke. Amen. IS. Na nedelne i szvetesne dni zaiitra. 2ivelicsanya mojega Bog, lubezni i dobrote plin ocsa ncbcszki! z-tvoje miloscse szem sze pa na novi dcn prebudo; znovics sze radfijem 'zitki ino zdravji; znovics obesni im csiidno veiikoszt ocsinszke szkrbi tvoje. Nigdar nehenyas ti z-inenom dobro- esiniti i szmilene vernoszti tvoje nad menom odi— esiti. Toga ocsiveszno znamenye szi szkazao ti nad menom tak vu premindesoj noesi, kak i vu ranoj iitri etoj. Pod tvojov vszamogoesov obranbov szem 2 Na ned. i szvet. dni zaiitra. vu krili szna, proti vszoj pogiibeli varvani, miro¬ vno pocsivao, i vu duši ino teli ponovlcni, na no¬ vo radoszt gorisztano. — Hvala ti ; neszkoncsana lubezen, za tak szmileno dobrocsinenye! Blagoszlovleni bojdi ti naime zato, ka szi mi novi den ete, kaliti den bo’zans/ke cseszti tvoje za- dobiti dao! — Kak veliki, szveti je den ete, i kak- sega blagoszlova csiszto vretino ma on meni od¬ kriti, osi bom ga tak poszvetiti i niiczati zimo, kak ti, nyega mili daritel, 'zeles! — Oh! ti szam mi podeli k-torni razum i mocs. Nedopiiszti mi dncsz ni ednoga megnenya zaman zalioditi, ali na zganya- nye marnoga dobicska, telovnoga szladeseeza, gres- noga razveszeljavanya, i preiddesega haszka obr- noti, i tak vnemar zapraviti. Ti szi, isztina, den ete pocsinki od opravicz vszakdenesnyi i v'zivapyi nedu'zne radoszti poszvetiti zapovedao; ali jaj meni, osi bi dobrotivno zapoved eto hudo razrno, i male vore znamenitoga dneva etoga ali manyukivajdcs za¬ man tr'o, ali pa z-netreznim v’zivanyem mami da¬ rov i radoszt zemelszki oszkrunyavao! Vo szi mi zravnao ti, moder ravnitel hipov, i na ete den ve¬ like i sz. dpravicze ino radoszti, steri mi je z-ocsi pusztiti nigdar ne szlobodno. To naime bojdi dnesz najprva szkrb moja, da iszcsein kralevsztvo bo’ze i nyega praviozo, temno pamet mojo preszvetsavam, vu szpoznanyi sz. va- dliivanya mojega sze ponavlam, i szrdcze moje na vize dobro zbiidjavam i krepim. 1 kaksa prilika sze mi ponudi k-vszemi torni vu obesinszkoj szlu’zbi bo’zoj, osi jo modro niiczati sesern i znam! — Ne- dopiiszli mi, ocsa miloscse, velike prilike ete nigdar hotecs zamuditi, ali z-mrzlim szrdczom niiczati. Z- radosztjov mi daj vu sz. hi'zi tvojoj posztanoti, z- ]Na ned. i szvet. dni zaiitra. 3 veszelim duhom glasziti v-seregi odcbrani verni diko (vojo. Za’zgi szrdcze moje na pravo pobo’znoszt, da vsze, ka tam tebi na cseszt csiniti mam, z-vre- fosztjov i kebziivanyem opravlam. Vcsini vu meni szadarodno sz., recsi tvoje glasenye. Daj mi vszako hasznovito isztino prav razmiti, z-gotovim szrdczom prijeti, sztalno zdr’zati, vu pameti premetavati, i vu vsze nasztaji 'zitka naszlediivati. Boj nazoesi z-milosesov i blagoszlovom tvojim vszem onim pobočnim vernim, ki do tebe z-menom navkiipe vu duhi i vu isztini csesztili. Vrši je vu esisztom navuki pravoga krsztsansztva, krepi vu vadliivanyi Jezusovom, i vesini do koneza sztalne vu pravoj zvelicsitelnoj veri. — Glaszitele pa sz. recsi tvoje opravi gori z-darmi duha tvojega, da vu velikom pozvanyi sz. eseszti szvoje verno, pobo’zno i vrelo hodijo, i na vsze sztrani blagoszlovni szad trudov szvoji vidijo. — Posli, o Goszpodne, posli vu gorieze tvojo verne dela vezo, da sze kralevsztvo tvojo kak najdale razsiiri po zeniti, odieseno ime tvoje od vsze narodov szpozna i poszveti, vola tvoja z-radosztjov esini, i kak najveos dfe k-velikomi cziii prave popolnoszti, bbVzensztva i zvelicsanya pripela. Tebi bojdi dika i postenye na vek i veke. Amen. Med prihajanjem v-ezerkev. Pa szem vu hi’zi tvojoj, o Bog, z-tebom i krsztsanszkimi bratini mojimi vjedinan. Pa szrecso i priliko mam, od telovni opravicz szi poesinoti, med szvetszkimi szkrbmi raztepene miszli moje eti vkiippobrati i na duhovne potreboese vmdti, z-na- vuka recsi tvoje tebe i tvoje vekivecsne poti, takaj 4 . Med prihajanyem v-czerkev. szamoga szebe i sz. dii’znoszti moje popolne szpo- znavati, vu pobo’znoszti i bla’zenom viipanvi sze krepiti, i tak moj vezdasnyi i pnsesztni mir ino haszek iszkati. Kak veliki opravicz i dobrot csiszta vretina je tak za mene sz. hiza tvoja! — Oh! nedopiiszli mi nigdar brezi sz. vreloszli i pobo'zrloga hotenya vu nye krilo sztopiti, ali nyega osztaviti. Tvoj dober duh zbudi vu meni csiszti nagib gedrnoga kebziiva- nya na vszako recs navuka iszline, globokega ob- csiitenya vszakoga glasza pobo'zni peszem i moli¬ tev, i poprek vreloga niiczanya velike prilike zve- licsanya, stcra sze mi eti ponudi; da kak moder, rdzumen, i pobo'zen krsztscnik hodim pred tebom vszedni 'zitka mojega. Pripravi szrdcze moje na go¬ tovo prijetje i szkrbno varvanye eti glascne veki- vecsne iszline, da mi nye szemen obilni blagoszlov prinesze vu 'zitki vezdasnycm i prisesztnom. Amen. Med odliajanyem z-czerkvi. IV, JLr ika, cseszt i hvala tebi, ocsa szvetloszti, za on zvelicsilelni navuk sz. recsi tvoje, steroga szi mi vu pretckdcsoj vbri, med obcsiitenyem bla'zene radoszti i pobo’zni nagibov pa glasziti dao. Daj sze nyega blagoszlovnomi szemeni tak vkoreniti vu szrd- v/A mojem; da nyega gingavi kliesicz niksa protivna mocs i szila nigdar neszlrga. Gaji nyega odraszek pri meni i pri vsze odebrani verni; da nyega ozvo- tek obilen blagoszlov razsiirjava med zdasnyim po- rodom i prisesztnim pokolenycm. Zdr'zi predganye evangelioma i povno’zavaj sereg szina tvojega po vszoj zctnli. Brani czerkev tvojo, i daj ozveszti vu nye krili pravoj veri i pobo’znoszti ; esisztoj szlii’zbi I . I * f A, Na ned. i szvet. dni navecsar. 5 i cseszti bo’zansztva tvojega ; szlobodscsini i pravi- czi, miri i bla'zensztvi narodov. Primi, oesa mi- loscse, primi dobrovolno szlab aldov zemelszke szlii’zbe od nasz i vsze molecse dccze tvoje, — dokecs ti vszi vu nebeszki czerkvaj pri visisi oltari z-popolnesim glaszom alduvaii bodemo. Amen. ' ; if f 'ICj 4 V ' Na. nedelne i szvetesne dni navecsar. P " od tvojov ocsinszkov obranbov, o mili Bog, mi je dolipretekao i ele sz. den, steroga szi mi na poesinek, i visni opravicz doprinasanye vozravnao. Tvoje sz. reesi bo'zanszki trak mi je szveto i dnesz na teinnoj sztezi 'zitka. Hvala, ponižna hvala tebi, vsze dobrot szmilenomi darilelij i za eto znamenve oosinszke lubezni tvoje! — Kak vugodno priliko szi mi ponvido ti dnesz i z-tem taloni na vrsenye du¬ hovne popolnoszti moje! — 1 kakda bi szmeo jasz veliki den ete vnemar dokonesati, tak da nebi pitao szam szebe: ka dobra szem sze naveso dnesz, i kakda szem nticzao tak vugodno priliko zvclicsanya?! — Vem ti, moder ravnitel sztave moje, trdno 'zeles od mene, naj vszakden bdgsi i popolnesi gratujem. Potrebno mi je tak szpoznati i obesutiti, ka za falinge sze esese nahajajo vu meni; ali navktipe i to dobro premisz- li(i > z-kaksimi szpodobnosztami szem obdariivani od tebe na opravlanyc toga dobroga i obladanye toga liudoga. Obesutiti morem plemenitoszt mojo, z-ste- iov szi me, kak csloveka i krsztsenika oszna'zo, i preszamhati visni ezil moj, steroga szi mi polo’zo. Uu’zen szem predevszem tebe, vsze popolnoszti vre- tino, szpoznati, i na tom bidti, da k—tebi kak naj— bli’ze sztojim vu redi sztvorjenya vidoesega; ar szi 6 Na ned. i szvet. dni navecsar. me jedinoga na prigliho obraza tvojega sztvoro, i lakaj zapovedao, naj popoten bodem, liki szi ti, ocsa moj, popoten. I vu vsze cti znameniti dugovanyaj dušo moje- mi sz. recs tvoja, stero szi mi i dnesz obilno gla- sziti dao, visni poszvet i gviiscn vorczan podclja- va. — Oti! daj mi tak vsze, ka szem dnesz isztin- szkoga i dobrega 'z-nye csiio i razmo, vu vszem 'zitki szkrbno varvati i naszlediivati. Etak de mi i denesnyi sz. den vretina pravoga blagoszlova, tak da mirovno i z-onim szladkim obcsiitenyem nagnoti mam glavo na pocsinek, ka mi je nepretekao zaman veliki den ete. — Miti varivacs moj! ti szi pretekbcsi den ete ne Ji szamo za duhovne, nego i za telovne potrebbcse moje z-ocsinszkim tatom szkrbo. Ti szi me zdr’zao vu 'zitki ino zdravji, po litiom pocsinki i ncdii’znoj radoszti novo mocs vlejao vu kotrige moje, z-ocsin- szkimi perolami zakrivao mene i liiblene moje proti vszakoj pogiibeli, i blagoszlov tvoj nam podelo k- sztani našemi. Vzemi, ocsa mitoscse, vretina vsze dobrot, vzemi za telika znamenya Kibezni tvoje glo¬ boko i ponižno hvalo delinszke pobo'znoszti moje. Pod vszamogdcso obranbo tvojo poracsam szam szebe, liiblene domanye, i vsze brate ino szesztre moje. Odvrni od mene i od nyi vsze pogiibelnc vdareze, tu’zne prigode, i te’zko szkusavanye. Daj nam vu krili mirovnega szna tihi pocsinek, i zbudi nasz na den iitrasnyi vu ponovlenoj vreloszti i md- esi, na zvisavanye sz. imena tvojega, i szkonesa- vanye dpravicz naši. Osztani, oh! osztani z-nami, veren ocsa nas! osztani ze vszemi, ki sze na tvojo ramo i liibezen z-detinszkov viipaznov szlonijo. Ar li pod tvojov obranbov mamo batrivno i tiho poesi- vati. Amen. Na delavne dni zaiitra. i III. Na delavne dni' zaiitra. M ^zmileni i milosztivni Bog, nebc i ženile sztvo- ritel, obdržitel i ravnitel! nebesza glaszijo tvojo diko. i zemla sze raduje dobrotivnoszti tvojoj. Ve¬ liko ime tvoje dicsim i jasz, szin praha, vu poniz- noszti szrdcza. Hvala ti, o mili ocsa moj, ka szi me vu pre- minočsoj nocsi z-perotami obranbe tvoje proti vsza- koj pogiibeli zakrivao, i na novi den vu 'zitki ino zdravji zbiido. Kak lehko bi nocs ela szlednya bila vu 'zitki mojem, da bi me ti, veren varivacs, osz- lavo! Ali ti szi szkrbno vcrosztiivao nad mcnom, i mene tak ztno’zno obdr’zao, da szvetloszt ndvoga dneva veszelecs gledam, i vsze liiblene moje vu miri nahajam. Dicseno bojdi sz. ime tvoje za novo ra- doszt i dobrocsinenye elo ! — Boj z-menom i cte den, i daj mi szrecso ino blagoszlov k-vszemi, ka dnesz vu tvojem imeni zacs- noti i opravlati mam, tebi na cseszt i diko, szamo- mi szcbi pa i bratom na haszek ino bla'zensztvo. Daj mi vszako vugodno priliko i bisztro tekoucse drago vremen verno i modro niiozati, i opravicze pozvanya mojega z-dobrov diisnov vesztjov dopri- neszti. Ali nedopviszti sze mi k-etomi szveti tak pridružiti, ka bi sze tebi szltižiti czelo szpozabp. Tak sze mi daj za potrebocse tela szkrbeti, da sze z-vekiveesnoga haszka duše nigdar neszpozabim. — Ar ka bi mi hasznilo vcsz szvet zadobiti, csi bi vu duši kvar vadliivati mogao?! — Da pa vszaki den ma bremen i nevolo szvojo; daj mi i e toga dneva vszaki križ, težkocso i žii- 8 Na delavne dni zaiitra. koszt z-detinszkov pokornosztjov i viipaznov pre- nosziti, i tak britki, kak szladki pehar mirovno i zahvalno z-ocsinszkc r(')ke tvoje vzeti. Ar szem gvusen, ka sze mi vu vszakoj szkuzi, stera sze mi pod modrim ravnariyem tvojim z-oesi moji vn krilo vala, bla’zene radoszli ncmrtelcn d’ziind’z bliszesi. Vodi i krepi me dober duh tvoj, i vesini me priliesnoga na vsze, ka je tebi vugodno; da tebe,, vszaznajdesega, povszed pred oesmi dr’zavsi, nigdar na hudo nevr’zcm szrdcza mojega, nego vu vszem poleg sz. vole i pravde tvoje hoditi setujem. Ne- vtepeno bojdi escsc i gibanye szrdcza mojega. Tvojoj vszamogdesoj obraniti i miloj szkrbi boj poroeseno i .dnesz vsze, ka mi je dobrota i liibezen tvoja podelila. Odvrni vsze pogubelne vdareze, dre- szelne prigode, i protivne sztrele od meno, moji liibleni, i blFzni, i daj nam vu zdravji i miri dpra- vieze pozvanja doprihasati, blagoszlov tvoj v’zivati i sztezo,'zitka vandrati. Na konezi pa zemelszkoga be’zaja, pelaj nasz vsze po tihoj i bla’zenoj szmrli na radoszt i vcszeljc dike nebeszke. Amen. Diu g a rana krsztsanszke dr’zine. ljubezni i dobrote pun Eog, mili oesa vsze deeze tvoje! z-neszkazlivov pobo’znosztjov i z-ed- nim szrdczoin, duhom zvisavamo sz. ime tvoje, k;i szi nam novi den ete zdravim i veszelim zadobiti dopiiszfo. O oesa! tvoja vernoszt nema koneza, i tvoja szmilenoszt sze vszako iitro csiidno ponovi nad nami. Hvala ti za noesni poesinek, po kom szmo vu duši ino teli otavleni; hvala za ponovleno mdes, stero szi nam po tihom szne vlejao vu kotrige nase! Na delavne dni zaiitra. 9 Oh, dabi sze 'ze zczela tebi poszvetili i vsze szpo- dobnoszli nase z-veszclov gotovnosztjov i pobo’znov vernosztjov na on veliki czil obrnoti setiivali, ste— roga szi nam ti, goszpdd talentomov naši, po!o’zo! Tvoja dobra i milosztivna vola je, naj mi po¬ bočno i nepokarano hodimo pred tebom vu liibezni ;• ar szi ti te czil polo’zo nam, da eti szrecsni, tam pa ednok pri tebi brezi koncza bla’zeni bodemo vszi do ednoga: i k-tomi czili pridti nam je li tak mo- gocse, csi de nasz eti vszcdni csiszti duh pobo’z- noszli i liibezni mocsno vjedinane vodo. Oh! vesi nasz tak neprclomleno zdr’zavati sz. pravdo tvojo. Tvoje dopadnenye i pokoj diisne veszti nase nam vccs bojdi, kak vsza liidi hvala i vsza dika zemle. Vidiš li i to najszkrovnese gibanye szrdcza našega, i razmis vsze to' dobro, ka mi sesemo i esinimo, i ednok vszakomi poleg vrednoszti plaesati mas. Vodi nasz i dnesz vu tvojem bo’zem sztrahi, da vszaki hip z-dctinszkov viipaznov k—tebi pozdi- gnoti szmemo pogled nas, vszako priliko modro nviezamo, i blagoszlovno szemen prisesztne veszelne 'žetve z-gviisnim viipanyem szejamo na vekivecs- noszt. Podeli ednomi vszakomi zmed nami volo i mocs, priliko i razum, vu tokaji dneva etoga kak najvecs dobra opraviti, i tvojo diko ino liidsztva tvojega bla’zcnsztvo kak najdale razsiirjavati. Podeli rodi— telom modroszt, otrokom pokornoszt, goszpodarom krotkoszt, dr’zini vernoszt, i vszem poprek krszt- sanszko vreloszt vu dobro i hasznoviti opraviezaj. Vszaki zmed nami boj tim drugim pelda i nagib na dobrovolnoszt, krotkoszt, vjedinanye, i poprek na takso naklonoszt, kaksa je bila i vu nebeszkom voji našem, Jezusi. 10 Na delavne dni navecsar. Z-gotovim szrdczom naj setujcmo bli’znyemi našemi poleg premdcsi dobrocsiniti. Mertiicslivoszt i zahvalnoszt szna’zi nasz pri v’zivanyi darov tvoji, szrdcsnoszt pa i sztalnoszt pri szpunyavanyi du'z— noszt pozvanya, i znasanyi vszakoga kri’za, stero- ga ti, moder oesa nas, li zato prisztis na nasz, naj sze vu trplivoszti vardenemo, vu dobrom fliszamo, i krepimo, vu jakoszti ocsisztsavamo, i tak na vsze vekso popolnoszt ino bla’zensztvo pozdigavamo. Pod vszamogdeso obranbo tvojo poraesamo czelo sztavo deczc tvoje. Bojdi ze-vszemi szirmak- mi, osztavlenimi, trpeosimi i 'zalosztnimi, ’zivocsi- mi i merajoesimi. Mili oesa nas! ovo, mi sze vu duhi vjedinamo ze-vszov molecsov deczov tvojov, stera vu ranoj litri etoj szrdcze i roke szvoje vu vreloj pobo’zno- szti k-tebi pozdigne. Oh! blagoszlovi nasz vsze z- punosztjov rnilosese tvoje, idaj, dokecs eti vandrati mamo, da tebi prijetni, i vu vszem prav szreesni i bla’zeni bodemo. Amen. JVa delavne dni navecsar. ^aislo je szuneze, i jasz szem na konezi d- pravicz dneva. I esi szem dobro i szreesno dokon- esao delo i be'zaj moj, esi me niksi bin netc'zi, niksa szkuza noto’zi, — komi mam vsze to hvaliti, nego li tebi, vernomi oesi i ravniteli mojemi, ki szi i dnesz nezamudo odiositi nad monom esudne szkrbi tvoje ?! — Znam dobro, ka mi je notriszpiszani i ete den vu velike knige prisesztnoga racsundavanya mojega; ali kakda notriszpiszani? — jeli tak, kak dobro do- konosani i na mene gleddes zveliesitelen ? Ali pa, Na delavne dni navecsar. 11 kak zapravleni i proti meni szvedocsčcsi? — Jeli bom mogao ednok odgovor dati od vszega, ka szem dnesz miszlo, gucsao i csinio? Jeli nemam trepe¬ tati , gda bos me ti , o vszamogocsi, sz. i pravicsen szodecz moj od vszega trden racsun proszo? Bog! vadlujem pred tebom, ki i te najglobse szkrovnoszti szrdcz brodiš, ka szem escse jako da- lecs od velikoga ožila popolnoszti; ar sze veliko zmenkanye nahaja vn vszem csinenyi ino hotenyi mojem, i nemam obsztojecse hvale pred sz. liczem tvojim. I dnesz szem doszta taksega miszlo, gu¬ csao i csinio, ka sze z-sz. volov i pravdov bo’zan- sztva tvojega bori: i dnesz szem ocsiveszno szkuszo nad szcbom, ka szem escse v-nikak tali ne tak do¬ ber, kak bi bidti mogao; ar szem li one dii’znoszti szpunyavao, li one opravicze doprinasao, stere szo lc’zese bile, ti 'zmetnesi szem sze pa hotecs ogibao, i greha ru’znoszt je bole opajala, kak jakoszti lepota vlekla szrdcze moje. Ah! obcsutim, globoko i bo- lezno obcsutim vno’zino faling moji; i vu prahi po¬ kore kleosecs sze li molim za odpusztsanye, i po- mocs duha tvojega. Ocsiszti me, sz. ocsa moj, i vcsini na doprinasanye vszega, ka je tebi prijetno, szpodobnoga i gotovoga. Na tvojo ocsinszko obranbo zaviipam ’ze vu nocsi ctoj szam szebc, vszc liiblcne moje, i pod nebov prebivajocso vszo deczo tvojo. Vari vsze ludi od vszakoga kvara, vszakc pogiibeli, neprenoseno- ga szluisavanya, i drcszelja, i ponovi po tihom szne vu duši ino teli. Etak , gda temnoszt nocsi lehne, i trak szuncza lepi szvet tvoj pa razveszeljavat zi- de, med v , zivanyem nove radoszti vsza zemla z- zahvalnim glaszom zvisavati ma szmileno vernoszt tvojo. Amen. 12 Na delavne dni navecsar. Druga vecserasna krszfcsanszke dr’zine. ▼ sze 'zivocsi sztvari veren varivacs i mili hranitel! z-tvojega bo'zansztva zvisavanyem szmo zaesali den ete, z-poniznim hvalodavanyem ga scse- mo i dokoncsati. Vem szi ti i dnesz ddpro mile roke tvoje i raz- veszeljavao nasz obilno z-razlocsnimi dobrotami ’zit- ka. Jesztvino, pitvino i oblecsalo, volo i mdcs, prilicsno vremen i pomocs k-dpraviezam pozvanya našega, mir i veszčljc vu sztani našem, i nisteri drugi lepi blagoszlov szmo vzeli dnesz z-ocsinszko roke tvoje. Tebi mamo hvaliti i vsze to dobro, ka szmo sze od drugi navcsili, ali na ka szmo mi dru¬ ge navcsili szrecso moli. — Kakda szmo vredni mi, decza praha etaksega dobrocsinenya tvojega ?! — Bog! mensi szmo od vsze szmilenoszti i dobrote, stcro szi ti i dnesz odicso nad nami. Ali — oh! — daj nam prav premiszliti, jeli szmo i mi czeli den ete tak hodili, kak sze pobo’zni i od tebe na toliko blagoszlovleni krsztsanov do- sztaja? jeli szmo, kak roditelje i docza, goszpodarje i dr’zina, obtaszti i podlo'zanczi — poprek vszi do ednoga verno szpuniti setuvali, ka szmo vu sztani i cseszti nasoj szpuniti trdno dolizavezani bili? — Ti, ocsa liibezni, vszakomi zmed nami, ki je to dobro z-czelo diise steo i ze-vszc mdcsi csinio, pokoj i vcszeljc dobre dušne veszti vu nezrecsenom mertuki obcsiititi das; ti szi nam i pri vszakoj hva- lcvrednoj opraviczi na pomocs, i pobo’znomi szrdczi volo i napreidenye podeljavas ; k-tomi vu recsi i peldi szina tvojega vszem ka’zes, kakda mamo tvo¬ jo diko i bla’zenszlvo decze tvoje neobtriidno raz- siirjavati. Ah, dahi nasz tak zda eti prod tebom ona Pokorocsineuye. 13 bla’zena gviisnoszt pokojila, ka je ni eden bratov naši po nasz ne razdreszeljeni, ni edna prilika, stera nam je na razsiirjavanye tvojega kralevsztva dana, nigdar vu 'zitki našem zaman nepreisla! Pred tebom, vszaznajocsi Bog, je odkrito vsze nase csinenye i hotenye. Vesi zato ednoga vsza- koga zmed nami prav szpoznati i obesutiti, ka sze ti je dnesz nedopadnolo vu nami; i budi nasz na isztinszko pokoro i zbogsanye duhovne sztave nase. Vem nemoremo tajiti, ka, je li te miroven, veszeli i bla’zeni duh nas, esi szmo popolno gviisni oesin- szko bibezni i miloscsc tvoje. Csi nasz ni edna miszel nesztrasi pred tebom; te sze mirovno piiszti- tno tihomi szne vu naroesa, — mirovno zaszpimo vu szenezi obranbe tvoje, o ti, koga verno oko i vu kmiezi verosztuje nad nami. Tvoji szmo vszi, i tvoji sesemo osztanoti, o vecsna lubezen, vu vez- dasnyem i prisesztnom 'zitki nebeszkom. Amen. » szaznajoesi, sz. i praviesen Bog, milosese i lubezni pun oesa nebeszki! jasz nevolen grešnik z-boleznim szrdczom obesutim, ka szem veliki duš¬ nih pred tebom, nevkanyenim szodezom, i dalccs szem zablodo od dike tvoje; ar szem goszlokrat oszlmino tvojo vekiveesno pravdo i diisno veszt, mojo, i raj szem po voli bodo ru’znim 'zelam ino grešnim naklonosztam telovnim. Ti szi od detinsztva mojega do etimao nezraesunano doszta dobra vesino IV, Pokorocsinenye. 2 H Pokorocsinenye. z-inenom, od vnogi drugi szi me bole blagoszlovo, z-ocsinszkim taloni vodo, od vnogi grehov zadr’zao, i na dobro biidio. Ali jasz szem tebi nebio tak za¬ hvalen, ne szem te Hibo z-tak vernov detinszkor naklonosztjov, niti nepostiivao z-tak gotovov po- kornosztjov, kak bi du’zen bio. Po vnogi grehi i dobri hudi pripetjaj szem ne zadoszta odiimleni, csi szem taki vu nyi zrok i vretino brilke bolezni, ne- vole i pogiibcli preszamnafi jezero prilike meo. Bog, Bog! z-kak dreszelnim i mantre punim obcsiitenyem sze napuni szrdcze moje, csi prav pre- miszliin, ka szem eseso i zda ne tak popolen, kak bi ’ze davno bidti mogao, da bi ocsinszki glasz tvoj vu vszem bogao i naszlediivao. — Ali ti, vretina neszkoncsane lubezni, szi milosztiven, szmileni, i dobrote pun oesa vszem pokoroesineesim, i golov odpiisztiti onim, ki grehe szvoje szpoznajo, objo- rw r ■^itka i szmrti goszpod! jasz nevolcn szin praha vu vszakoj kotrigi mrtelnoga tela mojega ocsi- veszno obcsutim, ka mi vszaki hip bli’ze prihaja velika vtira razve'ziivanya mojega. Escse cdnbk tak gorizdignem k-tcbi vu szmrtnom boji szpotrte roke i od nye csemčra zalevano szrdezc moje. Nemorem osztaviti zcmle ete tak, ka nebi hvale dao tebi, vcr- norni ocsi mojemi, za vsze dobrocsinenye, stcro szi mi od dctinsztva mojega do ctjmao prika’zuvao, za vszako radoszt, stere szi me tajnika vcsino, za vsza- ko hasznovito opraviczo, na stere dokoncsanye szi mi volo i razum, mbcs i priliko dao, i za vszaki blagoszlov, z-stcrim szi pobo’znc trude moje koro- nuvao. Zvisavam te escse i za vszako trplenye, za vszaki kri’z, po štorom szi vero i pobo’znoszt mojo vardeno, i diiso mojo na neboszko veszelje i diko naprepripravo. Konecz vzeli ma 'ze po malom csa- szi vsze trplenye moje; lehko 'ze vu ctom mogncnyi sztane potok 'zitka mojega i jasz na brodi vekivocs- Vu szmrtnom betegi. 23 noszti, naj vzemem korono pravicze. — Goszpodne, neosztavi me vu szlednyem boji mojem! — Boj szmi- leni, boj milosztiven duši mojoj! Amen. ^zveti i bla’zeni Bog! jasz szlab ; krhki i fa- ling pun cslovck, neszmem brezi bojaznoga obesii- tenya k—tebi prizdignoti desi i vtepeni rok moji; ar mi i na szmrtnoj poszteli pred menom sztojijo ru’zni grehi moji, z-sterimi szem tebe. szvetoga i dobro- tivnoga telkokrat vnemar zbantiivao; zvontoga mi sz. recs tvoja tak glaszi, ka je sztrasno tebi v-ro- ke szpadnoti. Ali nevezagam, niti od milosese tvoje nezdvojim; ar szi mi ti , szmileni oesa moj , szam z-priszegov oblubo , ka neseses grešniki szmrtni mok, i po Jezusi, szredbeniki mojem szi mi od- pusztsanye grehov, miloseso i 'zitek vekivecsni szpravo i obeesao. Z-tem vtipanyem idem tak pred tebe, ka tal vzemem vu tvojoj milosesi. — Ah! nevtaji mi 'zelnoga tala etoga. Ocsiszti, poszveli me zezela szebi, i daj mi veszeli sztanek vu oesin- szkom krili tvojem. Amen. ^^ili Bog i oesa moj nebeszki! ovo, mene poszelnik tvoj, szmrt naszkori razlocsi od vsze oni, ki szo eti na zemli po zakoni krvi i liibezni z-me- nom vjedinani bili. Tebi prekdam ete szirotieze mo¬ je, da 'ze jasz nemorem du’ze 'z-nyimi bidti. Bla- goszlovi je za meni prikazane aldove liibezni i ver- noszti! Podeli nyiin tal vu vnogi lfepi radosztaj! Vari jc od vszake pogiibeli, i esi je gda z-kri'zom priglednes, pomagaj nyim ga i mirovno nosziti! — Vodi je vu tvojoj bojazni, i daj sze nyim na nebe- 24 Vu szmrtnom betegi. szki visni sztan vszedni modro naprepripravlati! — Vjedinaj je z-vernimi i pobo’znimi prijateli, ki do nyi tc'zko sztavo lehkotiti sctiivali! — Jasz 'ze nyi nebom vecs vido eti; ali pa je viditi mam vu ncbe- szkoj odicsenoj domovini, gde nasz nika vecs nema razlocsiti. — Zbogom 'ze, liibleni, zbogom, sziro- ticze moje! — Ovo, jasz odidem od vasz; ali Bog z-vami bidti ma! Amen. „*-*oszpodne! sto bi bio meni vu nebi vecs od tebe? i zvon tebe sze vu nikom vecs neveszelim na zcmli! — Povehnolo je moje telo i szrdcze moje. Szrdcza mojega pecsina, i orok moj szi ti, o Bog, na veke!“ — „Jasz szcm ov dober boj zbojiivao, be'zaj moj dokoncsao, vero zdr’zao. Nakonczi, doli mi je djana korona praviczo!“ — Szpunyeno je! — Ocsa, vu roke tvoje poracsam diiso mojo!!!“ Amen. Nad merajocsimi. C^oszpod i ocsa 'zitka našega! hvala ti za vszo szmilenoszt, stero szi etomi mcrajocsemi prijateli i krsztsanszkoini brati našemi od zacsetka 'zitka nye- govoga, do ctoga znamenitoga megnenya prika’zu- vao! Mi poleg evangelioma sz. szina tvojega mocs- no viipanye mamo, krt szi ti nyega ne li na ete kratki i nevol pun 'zitck sztvoro, nego ka vu ve- likoj vekivecsnoszti vsze popolno doprineszti mas na nyega gledocs, ka szi vu modrom i dobrotivnom tanacsi tvojem szkoncsao od nyega. Molimo sze ti za predrago vrednoszt Jezusa, sz. szina tvojega, goszpodna i szredbenika našega, zlehkoti i vtisaj Nad merajocsimi. 25 nyemi hitro szmrtne bolezni, odvzemi vszo bojazen: i czaganye, vr’zi konecz nyegovomi te'zkomi boji i trplenyi, oszlobodi ga od vszega hudoga, i pelaj ga prek po brodi tihe i bla’zene szmrti na ov bogsi 'zitek nebeszke odrešene domovine, gde nede vecs niksega tu’znoga i boleznoga premenyavanya, i gde sze i nyemi, vu (ivaristvi zveliesani dus, vsze tr- plenye na nezreoseno radoszt premeniti ma. Szpuni nyemi isztinszko obeesanye tvoje, koronuj nyegovo krsztsanszko vtipanye, i odiesi nyegovo nemrtelno dušo z-onim bla’zensztvom, steroga je oko nevidi- lo, viiho necsiilo, ni obcsiitenye szrdcza cslovecse- ga nigdar nezapopadnolo. Ovo, mi, okoli nyegove szmrtne posztele szto- jecsi i vu sorsi nyegovom z-liibeznivim obesute- nyem tal je majoesi bratje i prijatelje nyegovi, od tu'znoga i boleznoga videnya etoga nicsesztnoszli csloveesanszke, k—tebi, jedrno nemrtelnomi duhi zdi- gnemo gori szrdcza naša vu tihoj pobo’znoszti, i z-globokov porrrznoszfjov sze podvr’zemo bo ; zan- szkonii szkoncsanyi tvojemi. Ti, neszkoncsane do¬ brote oesa, vsza mrtelnoj deczi tvojoj na bla’zen- sztvo i zvelicsanye esinis. Bla’zensztva i zvelicsa- nya csinerryc je brezi dvojnoszti i eto szmrtno pri¬ pelje. — Oh! vesi nasz tak nye na vekivecsni haszek nemrtelne duše nase modro obrnoti i niiczati. Daj nam dobro premiszliti, ka ednok i mr vszi na taksi sztan pridemo, gde nam niksi kines, niksa dika, niksa radoszt zemle nede vecs prijetna i hasznovita, nego li dobra dušna veszt i gviisnoszt tvoje milo- sese trostati i zveliesati ma nemrtelno dušo našo. Eta velika i nevtajena isztina budi nasz vszo na po¬ bočen i tebi prijeten 'zrtek; da i mi, gda nam vdari szmrtna vdra, na czili vandranya našega z-bla’ze- 26 Nad merajocsimi. nim krszfsanszkim obcsiitenyem sztanemo, i z-odi- csenim gviisnim vupanyem zvelicsanya na naroosaj lepe szmrti tiho zaszpimo, Amen, ”dicseni i sz. Bog, jedrno nemrtelen duh! z- groze i bolezni obcsiitenyem posztanemo mi, nevol- ni mrtelni ludje pri szmrtnoj poszteli etoga taodhaja- joesega krszlsanszkoga brata našega, koga z-duhom vero na veliko pot vekivecsnoszti naprepripravlamo. Nad nyim vidimo, ka szi je cslovck pri vszoj ple- meniloszti i diki szvojoj! Nad nyim szpoznavamo, ka je 'zitek nycgov li szenya, sfera nedovedno le- hne, i zvon boleznoga szpomenka nika drugo ne- niha za szebom; obesutimo, ka je vszako telo, liki polszka trava, i vsza dika lijdi, kak czvet trave, stera hitro povehne i czvet nye vu prah szpadne. Cslovek od matere rodjen je kratkoga 'zilka i pun nevol. Be’zaj nyegov je szedemdeszet, ali najviše oszemdeszet let; i ta szo puna nevol i truda. Jaj jo prvi, jaj i szlednyi glasz viiszt nyegovi. Med sZkuzami, zmcnkanyem, i krhkoosov zaesne i do- konesa on sztezo vandranye szvojega. Naszlednye pride szmrt i konecz vr'ze bivoszti nycgovoj. Vsze, ka nyemi je nesztalen szvet dao, vsze nycmi cti pa vzeme; zvon boleznoga i britkoga obosiitenya nye- mi zc-vsze dobrot zemelszki nika drugo neniha. Ah! to, to grozno i bolezno isztino nam glaszi zda szlednyi plaesen sors etoga prijatela našega! Med trudom i viherom, preganyanyem i sztrahom, trplenyem i zmenkanyem, zgubioskom i szluizami je prignana ladja 'zilka nyegovoga vu zburkano morje vekivecsnoszti, steroga prepaszt jo z-vihernov szilov k-szebi vleese, naj jo ze-vszem navkiipe, ka sze Po betegi. 27 vu nye naide, vu globocsino nicsesztnoszti pogrozi, I zaman, zaman je eti vsze hotenye Uidi, vszaka szkuza i molba verni prijatelov, vsza pomocs szve- !a, vszaki aldov szrdcz pobo’zni. — Bog! Bog! kak szlaba, krhka bivoszt szi je dbnok cslovek! — kak osztavieni nyega sors brezi szmilene pomocsi tvoje! Ali ti szi i vu tom szlabom zmo’zen, i mili ocsa vsze osztavieni, ki i tam zmocsli znaš ino scses, gde je vsza druga pomocs czclo zaman. — Ah! zmori i etoini pozablenomi szini praha vu nyegovom szkradnyem to’zkom boji. Zdigni ga z-povodni tr- plenya, i vtisaj nyegove bolezni; vr’zi konccz man¬ iri nyegovoj, i daj szijati mira szunczi vu zalevanom szrdczi nycgovom; opravi ga gori z-duhom vere i viipanya, i daj szvetiti traki miloscse tvoje nemrtel- noj duši nyegovoj; operi, ocsiszli, poszveti i zdigni ga prek zete marnoszti na bla’zeni sztan viszine i gledanye sz. lieza tvojega. — Kog ? vtisaj sze nye- ini! — Bog, vzemi vu krilo tvoje nemrtelen duh nycgov !!! Amen. Po betegi. ^višava te duša moja, o dober Bog, mili ocsa ’zitka mojega! i szrdcze moje dicsi sz. ime tvoje. — Pod bremenom te'zkoga betega szem gecsao jasz i obvzeti z-boleznami, zvon szinrti i groba szem ne- vido drugo pred szebom; ali li, mili vracs, szi mi bolezni vtisao, beteg odvrno, i 'zitck ino zdravje nazadao. Kak mocsno mo budi ’ze nova mocs, no¬ va friskocsa i novo vcszclje cto, z-sterim mo je li tvoja szmilenoszt blagoszloviti zmo'zna bila, na po¬ nižno i vrelo zahvalnoszt k-tebi, vernomi varivacsi mojemi! 28 Po betegi. Daj, o mili ocsa moj nebeszki, da radoszti i hvale obcsiitenye, stero mi zda czelo obhodi szrd- cze moje, ne li nistero megnenye trpi, nego vsze dni 'zitka sztalno mocs szka'zuje nad vszem hote- nyem mojim. Szpomenek dobrocsinenya tvojega nigdar nelehni z-prsz moji, i budi me na verno i pobo’zno niiczanye ponovlene moosi moje na tvojo cseszt i diko, na haszek lubleni i bli’znyi, i na sza- moga szebe diisevno i telovno bla'zcnsztvo. To bojdi moja najlopsa hvala; i k-tomi ti szam podeli meni pomocs. Vari me od nemertiicslivoszti i ka- koli greha, z-sterim bi szi zdravje zlehka pokvaro, i tak najdragsi kincs zeinelszki vnemar pogiibo; i nedaj mi nigdar z-pameti piisztiti, kak neszrecscn je on, ki jo szebi i drugim szliFziti czelo neszpo- doben, i koga diisna veszt z-tem to’zi i manira, ka szi je szam zrok ronoszti i belega! — . Pred tebom, vszaznajocsi Bog, je ne szkrito, ka je meni vu betegi ctoin nikeliko pobo’zni dus z-esisztim i vrelim nagibom liibezni verno dvorilo. Povrni, o ti, ki nika dobroga brezi najema nenihas, povrni nyim vernoszt eto z-najlepsim blagoszlovom milosese tvoje vu obilnoszti. Posli i k-nyim vu betegi i kakgodi drugoj nevoli szmilene i na pomocs gotove prijatelc, ki do nyim z-delom i tanaesom vu liibezni szhVzili ino nyi tc’zki sors lehkotiti setiivali. Nad vszemi onimi pa, ki sze esese, poleg modro- ga tanaesa tvojega, vu te’zkom betegi mantrati i z-boleznosztami vojszkiivati morejo, odiosi oesin- szko szmilenoszt tvojo, liki szi jo esudno odieso zda nad menom, nevrednim szlugom tvojim : esi szi je pa z-’zitka etoga vtipozvati szkoncsao, neosztavi ji vu nyi szmrtnom boji; pridi nyiin na pomocs, i daj nyim bla’zeno vopreminenye! — Molitev goszpodnova. 29 Bluzi — ah! bluzi szem so jasz ’ze k-szmrti mojoj, i li ocsinszka deszna tvoja me je zmo’zna bila nye escse ednok podneszti. Ali doidti me ma, zagvusno doidti prvič ali szledi on bcteg, ali on neszrecsen vdarecz, steri zemelszkomi be’zaji moje- mi navekc konecz vr’zti ma. Vosi me, o Bog, to prav premiszliti i nesztanoma vu pameti premetavati; da vszo prisesztnc dni i vdre 'zitka mojega z-po- bo’znov vrelosztjov tebi i bratom poszvetiti setujem, i pred tcbom posztanoti vszaki hip gotov bodem. Tebi, 'zitka i szmrti goszpodi poracsam tokaj sorsa mojega; ti szi modro v-racsun vzeo dni moje, i te me pozoves od etecz, gda de moni najzvelicsitel- neso. Oh! vcsini, ocsa moj, vcsini z-menom poleg sz. i dobre vole tvojo! Amen. VII. Molitev goszpodnova. koga nam Jezus nazvesztsava Ino szvet tvoj ka’ze vu csiidaj, — Ti, koga duh nas inolecs zvišava, „Ocsa nas, ki szi vu nebeszaj!“ „Szveti sze bo’zanszko ime tvoje F Angel, cslovek, csrv te naj cscszti; Vsze vu prahi nicsesztnoszti szvojc Naj vadlujc, kak volki szi ti! Iszline i mira visno szunczo Szijaj vszein na trost i bla'zensztvo, 3 30 Molitev goszpodnova. I na jakoszt budi vszako szrdezc: Tak ,,pridi k—nam tvoje krdlevsztvo F „Bojdi vola tvoja, kak m nebi, u „Tak na zemliF — Vsze pokorno boj, Vsze sze, volki Bog, podvr’zi tebi I posluj vekvecsni zakun tvoj. — Pri vszem tom pa „kruh nas vszdkdenesmjF „Daj nam dneszF — Podeli z-miloszti Blagoszlov i mir tvoj, ocsa visnyi, Vszakoj sztvari, zvon nye vrednoszti. „Odpiiszli nam viioge duge nase F Odve’zi nasz od zla kastige; „Kako i mi odpUsztimo u z—duše Vszem „du’znikom uasinF falinge. Csi nasz telo i szvet gda opaja; Ah! — „nevpelaj nasz v-szkUsdvanye F „I vari od hudoga“ szpadaja, Gda nasz vnaša zapelavanye. — „Amen F — Ti nasz, o vecsna liibezen, Verjemo, brez’ trosta nenihas; — Ne! — ti vtisas verni szrdcz bolezen: — Szlisas nasz; ar vsza v-obldszti mds!!! Starnpano v-Sztarom~Gradi pri Alezandru Czeh. Kimjomathatik Kelt Hodoson Mart. 20-an i852. Hardos .lano*, holyi evang. lelkesz čs egyhaz- kertileti rendes Censor, ' * ' 1 » - - " <: • I . 'j M.P( i* ! " k ^/ I Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 12688