Poštnina pavšalirana. Uredništvo In upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 50. V Ljubljani, 16. decembra 1922. Leto II. Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „ Posamezne številke se ra-čunljo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. Raj hočemo ? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vzrastlega sloven- Kako je po svetu? Delo v Lausanni je zastalo. Lahko se reče, da vsa ta konferenca ni rešila niti enega vprašanja, niti ene naloge, ki si jo je bila postavila. Značilno je. da je bilo dosedaj o vesteh s konference, ki traja par tednov, objavljeno samo na Angleškem Že 19 uradnih popravkov. Med tem ko sede pri zeleni mizi v Lausanni evropski in turški di-plomatje, se pa bliža 15. januar 1. 1923. Na ta dan bi morali Nemci izplačati po mirovni pogodbi zopet en obrok vojne odškodnine. Teda denarja ni in Nemčija zahteva, da ji zavezniki podaljšajo rok, oziroma dajo večji odlog — moratorij. Odškodnine večji del bi dobila Francija, zato je šel ministrski predsednik Poincare 9. t. lp. v London, da tam pridobi Anglijo za fran coski načrt v odškodninskem vprašanju. Po tem načrtu naj bi se sicer Nemčiji moratorij dovolil, toda zato naj bi pa Francija vojaško okupirala nove nemške kraje in prevzela kontrolo nad raznimi državnimi in privatnimi dohodki v nemški državi. Skratka: Fntpcozi hočejo iz cele Nemčije narediti.eno samo ‘ delavnico zase in pod svojim nad-' zorstvom — tako neke vrste babilonska sužnost bi to bila. Kakor smo že svoj čas poročali, se pa Angleži prav nič ne ogrevajo za ta francoski načrt. Ravno te dni se vodijo v londonskem parlamentu ostre debate o delavski brezposelnosti in predsednik angleške vlade Bonar Law je g. Poincareju zelo uljudno toda zelo odločno odklonil angleško pomoč proti Nemčiji. Kajti Anglija rabi dela, veliko dela za stotisoč praznih delavskih rok in Nemčija je za angleško industrijo važna dežela, ki ne sme pasti v popolno gospodarsko odvisnost kakšne druge evropske države V1 'l m f .1 A.': 15. januar 1. 1923. je torej važen dan za evropsko politiko. Vsled angleške odklonitve je v Franciji nastala celo majhna ministrska kriza, tuda ni verjetno, da bi Poincare odstopil, kar mu ob sedanjih razmerah v Franciji še najbolj zaupajo. Se b» pač treba podati na blažjo pot in odnehati. Ta blažja pot vodi v glavno belgijsko mesto Bruselj, kamor nameravajo zavezniki povabiti nemške zastopnike, da ž njimi vred izdelajo načrt za gospodarsko okrepitev Nemčije in povzdigo nemške marke, ki je sedaj že skoraj na ban-kerotni drči. Tako kakor pesti Francija svo-jj evropske dolžnike, tako stiska pa amerikanski upnik svoje evropske zaveznike. Od majhnega do velikega — vse je ena sama stiskalnica. Cehoslovaška, Romunija in naša država morajo v poli liki utrgati Pariz, ker so mu na dolgu težke denarje, Pariz se pa sam ne sme preveč unirati Londonu, ki je velik francoski upnik; nad vso Evropo pa tišči Amerika, ki tirja svoje dolge — in ti so ogromni. Nad 311(1 milijard frankov znaša evropski dolg v Zedinjenih državah. To so številke, ki skoraj ne dajo misliti, da bi se to kdaj poravnalo. Tu bo treba drugačne rešitve. Med temi konferencami in spričo takih gospodarskih težav se pa pojavlja na političnem obzorju nova gospodarska skupina, ki si hoče sama pomagati. Rusija z Nemčijo in Turško. V Lausanni se iz čičerinovih izjav to dejstvo od dne do dne bolj kaže. Med malimi balkanskimi državami je najbrže že pristopila k tej skupini Bolgarska. Že omenjena zavezniška posojila, ki jih ima mala antanta, pa le to oklepajo v političen jarem antante in nam ne dajo voditi lastne zunanje politike. Slovenci in srbsko-hrvatski sporazum. n. V naši zadnji številki smo objavili v informacijo naši javnosti članek predsednika »Hrvatskega bloka" g. Št. Radiča, ki ga je on objavil pod gornjim naslovom. Naši bralci so ga brez dvojbe sprejeli z različnimi občutki. G. Radič v tem svojem članku marsikaj dobrega pove, pa marsikaj tudi takšnega, čemur moramo kot Slovenci odločno ugo- 3.12.1922, ljubljanski -frak —, J J J smukčrtz ’Q varjati. Zato, da razčistimo naše medsebojno hrvatskioi-slovensko razmerje, hočemo jasno in odločno povedati', kaj nam v tem članku ugaja in kaj ne! To smo dolžni zlasti okolnosti, ker je članek napisala roka političnega vodje pretežne večine bratskega nam hrvai-skega naroda in zaradi česar smoi ta članek tudi ponatisnili. Ugaja nam konstatacija, da večina Hrvatov v teoriji in praksi priznava Slovence za narod in da zahteva in picdlaga za Slovence in -Skwoflijo isti položaj, kakršnega zahteva in predlaga za Hrvate in za Hrvatsko. — Ta izjava nam ugaja že zato, ker je s tem konec nekdanje hrvatske teorije, da smo Slovenci le en del naroda hrvatskega, le nekakšni »planinski Hrvatje". Zato je ta izjava g. Radiča pametna rn modra z vsem.! njenimi logičnimi posledicami. Slovenci smo narod za sebe, popolnoma iuvereni in se v njegove notranje zadeve brez njegovega dovoljenja nima nihče pravice vtikati — tudi sam g. Radič ne! Nadaljna izvajanja g. Radiča pa dokazujejo, da s to svojo izjavo ne misli povsem resno. On ostro kritikuje dosedanjo slovensko politiko in pričakuje, da bo slovensko ljudstvo v bodočnosti c>d ločne jSc in bo ravnalo svojo politično usodo — po njegovih željah. To nam ne ugaja in tu moramo g. Radiča zavrniti. Slovensko ljudstvo naj odloči samo, koga bo od naših ljudi pooblastilo s političnem vodstvom svo;e usode, To odgovarja duhu ne le demokracije, temveč tudi suverenosti naroda slovenskega. Če g. Radič zamerja slovenskim poslancem, da so šli v Bel-grad in so tam sodelovali pri ureditvi naših razdrapanih državnih in upravnih razmer, — s tem še ni eflaprinešen še nikak dokaz, da je bilo njihovo postopanje absolutno škodljivo — vse dotlej, dokler g. Radič ne doprinese vsaj dokaza verjetnosti, da je bila njegova abstinenčna politična taktika boljša in bolj vspešna. Res, nekatere slovenske politične stranke so silno škodovale ugledu in poziciji slovenstva v tej državi s tem, da so podpirale centralizem, glasovale za Vidovdansko ustavo ali pa so samo markirale opozicijo napram temu vladnemu sistemu, kakor n. pr. oficialni »so-cijalisti z Fi. Kristanom na čelu. Nikakor tudi ne moremo soglašati z g. Radičem, če trdi, da je boj za slovenske avtonomijo povsem neresen. On, odnosno Hrvati, zahtevajo federalistično ureditev naše države na temelju spoznanja o treh narodih: Srbih, Hrvatih in Slovencih. Slovenci zahtevamo zakonodajno avtonomijo. Ali je med tema dvema gesloma res kakšna razlika? Razlika je možna, ali pa tudi ne. Poznamo avtonomije, ki so po svoji vsebini bolj federalistične, kakor pa izrečna federacija, ako ima slabo vsebino. Ne gre za besedo; mi Slovenci tudi pravimo: beseda ni konj! Pri tem ostanemo! Ni težišče gesla v besedi: „Avtonomija" ali »federacija", temveč težišče je v njeni dejanski vsebini. Ce pravi g. Radič, da smo Sllovenci narod za sebe, potem je v geslu, ki je zapisan na čelu našega lista: „Hočemo zakonodajno avtonomijo na lastnih tleh vzrastiega slovenskega ljudstva!" — povedano vse! Več nočemo, ker nismo imperija-listi, ampak mirni ljudje, ki nočemo za- LISTEK. Kari-Kiri: Golaš ali volilni boj. (Spomin na ljubljanske občinske volitve.) Že štiri leta so odbrnela v večnost, odkar je počil zadnji strel iz bronaste posode za napredek, svobodo in življenje. Od tedaj smo se navadili vsi, prevratni in državotvorni elementi, miru in spanja. Le vpitje ljubljanskih krokarjev nas še moti tupatam, a to ni nevarno ne za dušo ne za telo, ki si želi golaža in počitka. £lovek je socijalno bitje, zato ljubi družbo, prisega na principe in programe, se tepe, se pobija in, če more, tudi nečistuje. Isti človek je pa tudi politično bitje; zato si včasih privošči zabavo posebne vrste in ta zabava je volilni boj ali golaž. Otroci se gredo ravbarje in svinj-ko, mance in kaprola, starejši ljudje — častitljivi državljani — pa se gredo golaž. Mi, ki smo oficijelno zadnje pleme v troimenem narodu, oz. zadnji narod v troimenem plemenu (O tem lahko napiše »Slov. Narod" klobaso v petih kolonah. Op. ured.), sc pištemo že od nekdaj Slovence, imamo drugače miroljubno dušo, smo zvesti in vdani na vse strani, na spredaj in na zadaj, na zunaj in na znotraj, vendar pa postanemo nemimi kot krave, kadar bezljajo, če za-&iši golaž po ljubljanskih ulicah. Pravzaprav se v Ljubljani ne zgodi nikoli nič novega. Malenkosti nas ne vznemirjajo, tatvine nas ne brigajo, ker razen Zajedničarjev itak nobeden nič nima. Klerikalni zmaj pa se je zadnje dni (gl. Jutro, z dne 1. dec.) spremenil v volka in se zabubil. Počitka je torej v resnici dovolj. Colaža pa je malo, tako malo, da je vsak pošten človek petnajstega že .tudi pošteno suh. Bog nam daj večni mir in pokoj, pa tudi golaža nam daj, dokler ne odidemo po plačilo za svoja predobra, prekoristna, prekulturna, prenapredna in tako dalje, ne vem, kakšna dela. Plačilo gre vsakemu, ki „deluje“, »delo-vanje" pa hoče golaža, ki je za časa volitev posebno okusen, ker se kuha povsod v veliki pinožini in diši po volilni papriki. Značaj za golaž ni potreben, vendar ga lahko vsakdo prigrteuje, kdor čuti, da golaž ni užiten brez značaja. Danes, takp pravijo, ne gre več za to, ali bodi država centralistično-centri-petalna ali centri petalnoccrctralistična, danes piše Narod le še posmrtnice »beli Ljubljani", češ, da je piotstala „čmo-rde-ča“ in utonila v brezpravnem Trocki-jevem komunizmu. „Jutro" se jezi na uskoke pri zelenem kadru in pozablja, da se Jugoslovanska tiskarna še ni podrla. »Naprej" namigava, da je Jože-Ogrin, mizar in trpin, edini po pravici in poštenju izvoljeni mestni oče, vse drugo pa je čista, gola, buržujska sleparija. Sicer pa diši po golažu še povsod'. Kamor človek krene, se vrti pogovor o velikih porcijah te že skoraj narodne jedi in o globokih krožnikih značaja. Po pretekle nedelje se človek ni vedel obrniti ne na 'levo ne na desno. Centralisti so igrali centralistično himno strastno, a ptanissimo, kakor to znajo le cigani. S^rnn 2. A V T O 'N O M I 8 T S*ev. 50. povcdovati drugim, v zavesti, da 'oi imeli dovolj-dela s samim seboj! Kar pa se republiikanstva tiče, je naše načelo pri naišiem ljudstvu dovolj znano: Smo po svojih družabnih in so-cijalnih načelih republikanci. Smo pa tudi dovolj praktični in rečemo: Hvala lepa za republiko, ki bi ji načeloval n. pr. kakšen — Pašič ali drug mu po- oduoispp, :p:,jx>trebi velike južno slovanske federativno republike — o tem pa nam ni treba izgubljati besedi. Kar se končno tiče opombe k. Radiča, da je g. dr. KTFroštTf-samo do tega, da bi popolnoma, zavladal potom avtonomije v Sloveniji, mdramo reči, da hoče S. L. S. to najbrže res doseči. Prav tako, kakor isto g. Radič potom HRSS na Hrvatskem! Vsaka stranka se bojuje za premoč^ m dosego svojih ciljev, ker bi sicer strank ne bilo. Toda mi smo že najmanj stokrat, povedali, na kakšni napačni poti so; slovenski demokrati, ki so hoteli s pomočjo centraliz- ma, to je Srbov, poraziti klerikalizem v Sloveniji. Proti kulturnim tendencam se moramo bojeviti — če je to potrebno — z enakovrednimi sredstvi, to je zopet s kulturo, ne pa z državnim nasiljem ali z bajoneti! Če bo slovensko ljudstvo poverilo s svojim političnim vodstvom g. dr. Korošca ali g. Pu-celjna ali g. dr. Žerjava ali pa recimo, Jur ja Kolomaza — je to povsem njegova reč ter.se morit taHfjegova odločitev spoštovati od vsakogar. Drugače pa sroo povsem mnenja g. Radiča, da je slovenska poltika doživela mnogo neuspehov,, To so naglavni grehi demagogije v vseh naših strankah. Čim bolj nešpo-sobne ljudi se pri volitvah postavlja za kandidate, tembolj — pravijo -p vleče. Te grehe pa plačuje potem predvsem ljudstvo samo. Namesto, da bi za ljudska zastopstva izbrali le najboljš 1 in seve poštene ljudi, se le prerado uganja demagoštvo. Zato prihajajo na politično važna mesta ljudje, ki so osebno nesposobni i za politična dejanja i za ustvarjajoča dela v organizaciji in upravi nove države. Tudi je pri Slovencih grda razvada, da že vsakdo ustanavlja svojo stranko. Mi smo kmečki In smo delavski narod. Poleg tega imamo še maloštevilno Lniržoa-zijo. Tri stranke bi nam zadoščale v vsakem primeru. Imamo pa jih menda kar deset če ne več. To je naš pogibelj. In še drugega marsikaj! — Pa curtk^ je danes skoiro povsod in brez vseh teh napak najbrže niso nikjer. Zato popolnoma soglašamo z g. Radičem v tej smeri, da bi prihodnje volitve odpravile vsaj te nai§e naglavne grehe, da bi postali torej samostojneši, odločnejši, enotnejši in zavednejši — v interesu nas samih, naše države in naših rojakov na Koroškem in v Primorju! Samozavest je pol vere! • rftis oifišild oi OH.'1 Znati je treba. V Radgoni izhaja tednik „Samo-uprava". Ta list izdaja radikalna stranka, njegov glavni urednik pa je uradnik srbskega tiskovnega urada v Belgradu g. dr. Lenard. V svoji 20. številki dela ta list za srbsko radikalno stranko veliko propagando in pravi o njej: 1. Srbska radikalna stranka ni srbska stranka. Na to trditev odgovarjamo: Srbska radikalna stranka je čisto srbska stranka. Vaflje j Ilobenega Hrvata, kar je pa Slovencev v nji, so postali člani srbske radikalne stranke iz gotovih vzrokov, ki niso vedno najlepši. Prav z zadovoljstvom pa jemljemo na znanje trditev „SamoUp#8Ve“, da radikalna stranka ni srbska stranka. Ta- trditev namreč dokazujb, fida gotova gospoda v radikalni stranki prav dobro ve, da Slovenci ne marajo za srbske stranke. 2. „Samouprava“ trdi, da srbska radikalna stranka-fH-koraptna- stranka. O tej točki piše ..Samouprava" sledeče: „To očitanje se sliši na vsakem koraku, a to zopet od strank, ki imajo zelo koruptno preteklost. Narodno Radikalna Stranka lahko ra^gripja. svojo preteklost, kar se pa ne more reči o vsaki drugi stranki. S koruptnimi sredstvi ni mogoče doseči velikih in trajnih uspehov. Narodno Radikalna' stranka ima za sabo preteklost od blizu pol stoletja, polno najljutejših bojev in n^jvečjih uspehov. Težko bo najti v poliiičpi zgodovini stranko, ki bi bila v tako težkih razmerah dosegla tako velike uspehe, kakor pa naša. Koruptna stranka bi kmalu razpadla, v vsakem slučaju pa ne imela tako velikih uspehov. Delovanje Narodno Radikalne strart-ke je bilo vedno jako in pod kontrolo najširše-javnosti- Menda je ni dežele, kjer 'bi-^pblitrčtio delovanje bilo tako javno, kakor pa v Srbiji. Časopisje uživa največjo, skoraj nebrzdano svobodo, tako, da tujina skoraj ne more razumeti t^ neomejene svobode. Vsak javni delavec stoji pod najstrožjo kontrolo ne samo lastnega, ampak tudi tujega, nasprotnega časopisja. Za uporabo javnega, državnega denarja se polaga najstrožji račun v skupščini in pred javnostjo. V Srbiji ni bilo, kakor pa v Avstriji, kjer je stala vlada popolnoma izven kontrole javnosti in ni široki svet niti vedel, kdo pravzaprav vlada in kako se troši denar. Tujcem je ravno ta široka javnost, v kateri se na Srbskem razpravljajo vse stvari, skoraj nerazumljiva, toda ima marsikaj za sebe, če tudi prekorači brezmejna kritika često svoje meje. V takih razmerah se ne more razvijati korupcija.11 Priznati moramo, da predrznejše laži še nismo brali! Danes je že 4 leta minilo, odkar smo „ujedinjeni“ in mi imamo priložnost, da redno beremo bel-grajske liste. A ravno v belgrajskih listih samih je nakopičeno toliko korupt-nega gnoja in sicer ravno iz vrst radikalne stranke in nekaterih (povdarja-mo: nekaterih, ne vseh) njenih prvakov, da je ni stranke, ki bi se mogla v tem ♦žiru meriti ž njo, izvzemši demokrate. Res je sicer, da je tiskovna svoboda v Srbiji razmeroma tfčlika, toda očitanja, ki jih je baš belgrajsko časopisje objavilo ravno glede radikalne stranke, so tako številna, da bi ž njimi lahko napolnili debelo knjigo! Kar pa je glavno, je to: Nikdar še noben radikalski prvak ni tožil nobenega lista in če mu je očital še tako debele umazanije! Zato pravimo. Ne poskušajte nas slepariti z lažnjivlmi poročili o vrednosti ali nevrednosti te ali one srbske stranke! Vsako tkk?0i’!až bomo brezobzirno razkrinkali, ker je naš narod predober in previsok^ da1* bi ga pustili slepariti s takimi lažnjivimi puhlicami! ' Volitve v ,»Pokojninski zavod“. Prejeli smo.: „V najkrajšem času se bodo vršile volitve delegatov za občni zbor „Popojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani*1. Ker so te volitve ža zasebne nameščence v Sloveniji izredno velike važnosti, zato opozarjamo, da so zaup--niki nameščencev denarnih zavodov, zavarovalnic, trgovine in šlpedicije, rudarstva, železne in ostale ilndustrije, notarskih in odvetniških pisarn, škon-tistov itd. v Ljubljani sklenili sporazumno z zaupniki nameščencev iz ostalih krajev Slovenije in Dalmacije, da nastopijo pri volitvah delegatov za občni zbor ..Pokojninsikega zavoda11 enotno pod skupnim imenom »Združeni zasebni nameščenci*' in postavijo kandidate v vseh petih strokovnih edinicah. Vsled tega tudi opozarjamo, da zasebni nameščenci ne podpisujejo nobe- nih izjav ljudem, ki skušajo pod raznimi strokovnimi imeni potom 'volitev zavzeti ..Pokojninski zavod", da bi ga izrabljali v svoje strankarske in osebne namene. Obveščamo nadalje vse tovariše, da se bodo v vseh večjih krajih vršili zaupni in javni sestanki, na katerih bodo zasebni nameščenci sami iz svoje srede izbrali kandidate za delegate in namestnike. Tovariši bodite previdni! Gre za starostno preskrbo, za podpore vdpv, sirot, brezposelnih, bolnih in onemoglih zasebnih nameščencev. V Ljubljani, dne 12. decembra 1922. V imenu ..Združenih zasebnih nameščencev": (Slede podpisi.) * O volitvah v ta velevažni zavod bomo še spregovorili. Dnevne vesti. Vladno kriza. V Belgradu imamo zopet vladno krizo. To se pravi, da sedanja vlada ne more več vladati in da mora priti druga vlada, ki bo bolj všeč ljudem kakor stara vlada. Drugod rešujejo take krize navadno tako, da prevzame vlado opozicija. Pri nas pa se vladne krize rešujejo tako: Pašič piše Davidoviču. Davidovič piše Pašiču. Pribičevič gre na dvor. Pribičevič gre k Pašiču. Pašič gre k Pribičeviču. Žerjav gre k Puclju. Pucelj gre h Korošcu. Korošec gre k Pašiču. 1. t.d. Tako hodijo gospodje semtertja, dokler ne postanejo trudni Ko pa postanejo trudni, se vsedejo zopet na svoje stolčke in kriza je rešena. Kadar se pa gospodje zopet naveličajo sedeti, začno znova hoditi: Pribičevič k Pašiču itd. (Glej zgoraj!) Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden. Na belgrajsko upravo. »Ub’ im-mer Treu* und Redliehkeit...« Belgrajska borza. Pašič gor — dinar dol! Pred osvobojenjem. Na mesto deželnega predsednika barona Win-klerja, Slovenca, jo cesar imenoval za predsednika barona Heina, Nemca. — Na mesto sodnijskega predsednika Levičnika, Slovenca, je cesar imenoval Elsnerja, Nemca.— Tako smo brali včasih. Po osvobojenju. Na mestb dr. Kraigherja, Slovenca, je imenovan za ravnatelja bolnišnice v Ljubljani g. Jeremič, Srb. — Na mesto dr. Oražna, Slovenca, je imenovan za načelnika zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Katičič, Srb. — Tako beremo danes. In prav je tako. Batine zasluži slovenska rasa, batine .. Eden za drugim. Na zadnji seji društva Gosposvetski Zvon se je obširno razpravljalo o delovanju našega konzula v Celovcu g. Rašiča. Pritožbe čez tega gospoda, ki ga je pred 8 dnevi nadomestil njegov brat, so bile od stra- ni koroških Slovencev tako gorostasne, da je vspričo dejstev celo predsednik „Gosp. Zvona" g. dr. Oblak vzkliknil: Pri teh razmerah res ni druge poti kot k stranki ..Avtonomistov". Vsak somišljenik bodi iskreno pozdravljen in čim večja bo naša armada, tem preje rešimo našo lepo domovino pijavk in razsula. Volitve v načelstvo »Pokojninske* ga zavoda za nameščence v Ljubljani se vrše v Ljubljani. Organizacijo volil-cev je prevzela — »Jadranska banka". Že zopet gre za — solde! Kaj jim je na poti! Dr. Novačan predlaga, da bi začeli pisati namesto »p;sal« — »pisao«; rtbmesto »ripal« ripfao« itd. Torej v^nliijlesto- »1« naj bi pisali »o«, da se takoj-bolj približamo srbsko-hrvatskemu jeziku. — Najbolj bi se približali srbščini, če se vsi naučimo srbskega jezika, slovenščino pa vržemo v staro šaro. Čudno je, da se pojavljajo taki »zbliževalci« vedno le med Slovenci. Nikdar pa še nobenemu Srbu ni padlo v glavo, da bi predlagal, naj se Srbi približajo nam! In prav imajo! + Karl Kordelič. Preteklo nedeljo smo; v Ljubljani pokopali nekdanjega soustanovitelja bivše avstrijske socialne demokratične stranke, g. K. Korde-liča, čevljarskega mojstra in predsednika čevljarske zadruge. Ranjki sc je pod nekdanjo avstrijsko nemišlko-liberalno strahovlado udeležil tudi' takozvanega Hainfeldskega kongresa, ki je položil pod vodstvom dr. Viktorja Adlerja pro-gramatični temelj bivši avstrijski soci-jalni demokraciji. Pri zadnjih občinskih volitvah ljubljanskih je bil ranjki kandidat ..Zveze delovnega ljudstva" in je bil tudi izvoljen kot namestnik. Na njegolvi poslednji poti mu je delalo spremstvo nad 1000 ljudi. ..Slovenski Narod" je ob tej priliki zopet padel v mlakužo in je prav grdo lagal. — Možu — poštenjaku bodi zemljica naša lahka. Načelstvo SSJ v Beogradu bo sodilo o uskoku dr. Peričeve grupe v # Ljubljani v Zvezo delovnega ljudstva Nedeljivi Slovenci so bili postali „farbenblind“, ker so se sklicevali le na belo barvo, na napredno Ljubljano, kulturo in prosveto. Komunisti so bili1 baje kupili v Gro-suplju tovarno za izdelovanje vrvi, ki naj bi pomagala buržujem na oni svet. (Tako je poročalo „Jutro“ z dne 23. novembra 1922). „Jugoslavija" je pisala v neki zadnji številki, da sta Gosar in Fabjančič telefonično zvezana z Moskvo in si dopisujeta s Čičerinom. Telefonsko napravo-sta imela montirano baje v kavarni Cen-> tral. Fabijančič je bil dal pri mizarskem mojstru Rojini že sredi oktobra v delo dva tisoč komadov hrastovih vislic, da pobesi nanje vse lažniive Kljukce' v Woifovi ulici. Jutrovci in Zajedničarji so hodili po mestu in gledali, < kako bi pojedli drug drugega. A ker se je vsak bal, da dobi želodčni katar, je šel dalje in se krepko priduši!. Tako se ni zgodila nikaka nesreča. Kdo vraga je mislil do volitev na pravo dojbrobit ,,bele" Ljubljane, i saj ni bilo časa 'ža take neumnosti, kajti zvezde so tekle v^namenju golaža in zato je bilo treba govOritli'1 o njegovih želodčnih učinkih. Kdo zlodja bi v tem času mislil na sanacijo mestnih financ, ko je treba poudarjati lačnemu uradnilštvu važnost in nujnost pragmatike, ki je nikoli ne bo, dasiravno so se javni reveži že zahvalili zanjo mojstru Grogi. Kdo hudiča bi mislil še na to in ono, ko je treba sp r vira ti moralni in inaterijelni golaž vsem, ki so željni novic in imajo prazne trebuhe. Golaža sem... prmejdušl O jej! Hudo je bilo! Ljubljanski magistrat je bil cel teden v zapiralnem ognju. Ni bilo varno na ulici, na magistrat ni bilo dohoda. G. komisar in g. M. Z. nista imela strank; komisar je dremal, M. Z. pa je pisal dramske kritike po knjigi: Der Fiihrcr durch das deutsche Schauspiel. Po zraku so frčala cela teleta v papriki in omaki. Krave in biki so veslali nad Ljubljano, kosti so oidletavale iz praženih teles, nevarno je bilo dejanje in nehanje. Na sedmih uredniških strehah so grmeli golaž-kanoni in strojnice za piViP so šklepetale, da je moral oglušeti vsak pravoveren kristjan. Dolfa je zadela v ledje trda volovska kost iz uredništva Zajedničarjev. Urednika Kremžarja je oprasnila po licu ne-razHezana paprika; oddali so ga v domačo oskrbo. Rasto iz strahu pred zmajem še vedno ni zdrav in jemlje valorijano. Ravnihar pa je nosil baje iz strahu pred golažem cel teden na glavi čelado za naskok. Vse se je zgodilo v znamenju ko-štruna in škorpijona, trkanja in ščipanja. Vse gostilne so bile polne golaža in klobas iz devete dežele. Javni reveži pa so poslušali prelepe pripovedke o nabavnem prispevku. Srebali so krasne pravljice o pragmatiki in cedile so se jim sline, kajti rajski časi šo se jim obetali do 3. decembra 1922. V nedeljo se je golaž že ohladil. Celo nedeljo smo volili, čakali ip, ^jibali tja do večera. . ... »•H J>- Sedaj pa bomo čakali, da se' Sčisti umazana Ljubljanica in se uridi vsaj za silo — stanovanjsko vprašanje. Stev. 50 A7T0.N0MIST Stran 8. pri Kanujih občinskih volitvah. Tako na-povqstyje dr. Korun v Naprcju. Ker po-znajn^j čisto in „samo za blagor delavstva^ vneto dr. Korunovo dušo, smo prepričani, da spravi pri tej priliki na razgovor, tudi vprašanje socialistične rezerve za sprejetje Vidovdanske ustave, kar je svoječasno sam priznal, dalje bo poklican na razgovor Bernot, koje-mu naše delavstvu- ,vn&k Ion jena" vlada izplačuje poslanske dnevnice vkljub temu da nikdar izvoljen ni bil in ga po-:zove, da vrne vse prejete dnevnice izvoljenemu m pravemu poslancu prof. Favaju, o kojem vlada neče ničesar slišati — že ve zakaj. Dalje pride na razgovor poslaniško mesto Etb:'na Kristana v Ameriki, (pustite ga v miru, vsaj je dovolj delal za druge!) in zakon o so-cijalnem zavarovanju. Ugotovilo se bo, kdo je vzrok, da je delavstvo izgubilo svoj dober zavod, ki ga je samo uzorno upravljalo in dobilo zakon,' ki nima trajne vrednosti, ampak 4 generalne direktorje in ne dragi štab korit. Na •odgovornost se pokliče tudi bivši soc. minister Bukšek (sedaj generalni direk-tof delavske zavarovalne centrale v Zagrebu) in Milan Jaklič, tudi general pri tej zavarovalnici. Torej gradiva dovolj in tako tehtno, da pokličejo za slučaj potrebe tudi metlo (Bemota) iz Ljubljane, da prevzame svoj rabeljski posel. Ker ne dvomimo o dobri volji 'čiščenja in o stvarni zahtevi’ g. dr. Koruna smo prepričani, da bo metla opravila svoj posel tako temeljito, da ostane stranka popolnoma prazna in tudi nesrečno metlo bodo požrle smeti. — To je baje recept sigurnega uspeha, ki dvi--ga SSJ v Ljubljani iz števila 295 do vilšine, koja bo v bodočnosti osigurala ■dr. Korunu vsaj ljubljansko županstvo. i:,n .. ,t Dr. Šušteršič se je vrnil v Ljubljano. in »Za vstajenje Srbije«. — Pod tem naslovom prodaja radikalna »Tribuna«, intimni organ Nikole Pasica, svoj velesrbski šovinizem. Zagrizeno se zaganja proti rabi slovenskega jetika v državnem življenju, proti la-tinisiuifl proti pokrajinskemu časopisju,! ueš, da :poleg prestolniškega ča-sopiisja>i mi potrebna tako »nerazmer-no razvita štampa«. Radi pokrajinskega časopisja in pa radi tega, ker se v velikem delu države ne čita cirilica, ne more časopisje prestolice izvajati svojega vpliva v smislu edinstvenega državnega življenja in šovinistom okrog »Tribune« je pokrajinsko časopisje »antidržavna sila in to. celo tedaj, če je državotvorno, samo zato, ker je pokrajinsko«. Gospodje zahtevajo, naj se enostavno odpra- vi tisk po pokrajinah. Take idiotske modrosti si ni privoščil, še menda no- beden državnik na zemeljski obli v sedanjem veku. Kaj bi re^kli na to n. pr. v Nemčiji, kjer se poj^g Berlina tiska toliko ali pa še več tudi v Leipzigu, Miinchenu, Frankfurtu itd. — Članek se zaključuje takole: »In tako je vstajenje Srbije edini izhod. S Srbijo bo vprašanje državnega jezika in pisma samo od sebe rešeno!« — Z drugimi besedami: govoriti in pisati sc bo smelo samo srbski, samo Belgrad bo tiskal in vsi drugi kraji ter pokrajine bodo morale to požirati. Kakor se vidi, belgrajski šovinizem ne pozna nobenih mej. Pašičevi ljudje ga javno propagirajo, ker jim še ni dovolj, da mu je vidovdanska ustava na široko odprla vrata. — (Po »Straži«.) Znamenje časa. V Bclgradu izhaja mladinski mesečnik „Naš list" na državne stroške seveda, razkošno opremljen, njegovo „glavo“ diči trifolij: na sredi Srbič, na levo Hrvatek, na desno — slovenska deklica, kar pomeni, da „Slovenija“ mož več nima! Slovenske pesmice v listu so povečini tudi take, kakor da bi bil pri nas že tudi pesniški naraščaj izumrl. Primeri naslednji dce: Ptiček drobni, lahkokrili Bil pred menoj (!) je skakljal, Slišal čivk sem tužno mili. Ko po zemlji je krevljal. (!) (Iz št. 7-8.) Ali ta: Minil otroci, zdaj je čas, Ki vživali ste ga veselo, Vas kliče opomin „na delo“, Kdor pridno se uči in dela. Imel bo cel’ dan dosti jela. Kdor pa lenuharil, bo stokal In še zraven jokal. (Iz št. 10.) Naša literatura je bila že pred 50.1. toliko razvita, da bi bil Tomšič tako „pesmico“ brez usmiljenja vrgel v koš. Danes je pa za državni mladinski list — dobra. Res, lep napredek! Izstopi iz državne službe. Država plačuje svoje uradnike tako dobro, da se nihče več ne upa ostati v državni službi, razun onih, ki so močni kakor Samsoni. Kdor je slaboten, sploh ne more »prvega« svoje plače odnesti domov. Najboljše so plačani sodniki, kar sledi iz tega, da jih je že največ omagalo pod silno težo plače. Na mesto ubeglih sodnikov bomo dobili v Slovenijo turške »kadi«-je. Imenitno ženitovanje. V vasi Te-merin v Bački je slavil posestnik Molnar svoje ženitovanje, Na ženitovanje je bilo povabljenih 172 oseb. V dveh dneh so pojedli dva pitana pre-šiča, 50 kil teletine, 50 kil govedine, 100 puranov, 20 tort in še 32 vrst raznega peciva. Vina pa so popili 10 hekto. — Kdo ve, koliko davka plača ta mož? mn Slovenska knjiga. Domači zdravnik. Nalezljivost jetike. Jetiko štejemo med najnalezlji-vejše bolezni. Njen povzročitelj, mi-kroskopično majhna, torej za prosto oko nevidna gljivica, takozvani bacil tuberkuloze, ima izredno življenjsko sito'V sebi in le težko ga je ugonobiti. Ako preide v prah in po prahu v zrak razširja se po vseh prostorih človeških bivališč, po hišnih prostorih in po ulicah, tako da smo takorekoč v vedni nevarnosti, da vdihnemo z zrakom v se tudi več ali manj takih bacilov. Le tam kjer ni prahu je sigurno da ni nevarnosti obolenja za jetiko. Taki prostori so n. pr.: morje, gozdovi, visoke gore in sploh od človeških bivališč oddaljeni prostori. Kako pa pridejo bacili v zrak? Odgovor na to vprašanje je sledeč: Iz organov obolelih za jetiko izločuje se nekaka gnojna tekočina, ki vsebuje polno bacilov. Bolnik s pljučno jetiko skoro vednp več ali manj kašlja, s kašljem prihaja mu izmeček iz.pljuč v grlo in žrelo, od koder ga pptem izpljuje. Ako pade pljunek na kaksajlf, prostemu zraku izpostavljen predmet, recimo na tla, na robec ali pa '^ Suh pljuvalnik, se prisuši na istžto riiestu. Pri nadaljni rabi dotič-nega predmeta se zasušeni izmeček zdrobi.v male drobce in nazadnje v prah. rbPrah pa se dviga raz predmet po vsakem gibanju v bližini do-tičnega predmeta in umevno je, ka- Cimbolj ubjiajo slovenščino in narod slovenski, tembolj se množe nove izdaje slovenskih knjig. Narod brez svoje knjige ni narod! Naša lepa, poučna in politična knjiga je najboljši dokaz, da naš narod, kljub negaciji od strani države odnosno današnjega režima živi svoje lastno kulturno življenje, V zadnjem času so izšle sledeče knjige: „Iz modernega sveta". Izšel je 3. zvezek zbranih spisov F. S. Finžgarja. Velja 30 din., vezana knjiga pd 44 din. Dobi se pri založnika, to je pri »Jugoslovanski knjigami" v Ljubljani. Pisatelj Finžgar je med našim ljudstvom priljubljen in popularen. Ta njegov roman je nastal pod upllvom šiocijalnih idej dr. Kreka. Na socijalfit razmere, 1, jih rodi kapital, posveti ta roman z živimi barvami s pomočjo napetih dogodkov. Knjigo priporočamo! 2. Alojzij Remec je izdal v založbi Goričar in Leskovšek v Celju svoje mlade povesti: »Iz moje domovine«. Cena broširani knjigi je Din 18.—, vezani pa Din 24.— V tej svoji zbirki je podal Alojzij Remec 12 svojih povešti iz življenja našega kmečkega ljudstva. Povesti se prav lepo bero in bodo naši ljudje v seda- njem zimskem času radi in s pridom segali po njej. 5. V založbi »Novih Zapiskov« (Breg št. 12) je izšla te dni brošura »Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani«, ki obravnava stališče Slovencev v tej naši novi državi. Splošna sodba je, da je ta brošura najboljši kulturno politični spis, kar jih je izšlo v slovenščini v zadnjih štirih lotih. Dokazi pisatelja so tako jasni, nazori njegovi tako modri in pametni, jezik njegov tako priljuden, da bo to brošuro s slastjo bral vsak naš človek. Dobi se pri upravi našega lista. Naročite si jo in berite in marsikaj Vam bo jasno, kar morda danes še ni. 4. Ker smo Slovenci tudi radi veseli in -Jjubimo zbrano petje, je Marko Bajuk , izdal obširno svojo »Pevsko šolo«, ki jo bodo pevci in pevke društva hlastno pograbili. Odkar je pošla znana Foersterjeva »Pevska šola« je takšne priročne pomožne knjige silno 'manjkalo. Knjigo je izdala ljiibljatifeTfa^ivPovska zveza«, Založila pa jo je Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 45.— Vsebinsko je knjiga izredno bogata. Gospodarstvu. Biba leze ... Kar smo že zdavnaj napovedovali,, nihče ne ve, Odkod'm s čim? Z ozirom se je zgodilo: Dinar je začel na mednarodnih borzah počasi, toda stalno padati. S svoje, s pomočjo razmetanih dolarjev dosežene višine od 2.50 je začel lezti navzdol in je zadnje dni srečno prilezel na točko 1.55. Padel je revež torej skoro za cel švicarski frank, ker mu niso pravočasno dali dolarske ber-glje in bo padal samoposebi umevno še dalje in dalje. „Krepko oporo" pa je dobil dinar v j,razsodbi mednarodne reparacijske komisije v Parizu, ki^Vfdoločifa, da mora Jugoslavija prevzeti 22 procentov bivšlega avstrijskega predvojnega državnega dolga. Ta dolg znaša okoli 10 miljard kron v zlatu. Na našo državo bo odpadlo približno dve miljardl zlatih kron novega dolga. Tega dolga se ne bo mogoče izogniti z raznimi izgovori in z zavlačevanjem, ampak ga bo treba priznati in plačevati. Lastniki tistih lepih zlatih papirčkov namreč niso kakšni beraški Slovenci ali Hrvatje, tudi ne premagani Avstrijci in Madi žari, ampak solidne angleške, francoske, ameriške in inozemske banke, ki imajo našo državo že tako v kleščah, da ne bo preostalo nič drugega kakor-kar podpisati in plačati! Samo tega na to okohtost je čisto jasno, da bo dinar silno „rastel'* in da se bo decimalna pika v njegovi kurzni številki pomaknila vsaj za 3 ali 4 mesta na — levo... Kranjskim—Muzam in dinarskim param-se bližajo zlati časi! Druga’-i&ko „krepka opora" za dinar bodo nova naročila za puške, topove in municijo. Eno miljardo dinarjev, pravijo, da bo treba. Ali je nam to kaj, ena miljarda? Ena miljarda je 9 niči, če se „ajnzar“ spredaj spusti, in niči imamo na prostranem ozemlju od Triglava do Soluna več kot preveč. Nekaj obresti bi bilo sicer za tisto »oboroževalno miljardo že treba, ampak kje pa je rečeno, da jih bomo plačali? Nikjer! Zakaj pa? Tudi ta miljarda bo potisnila dtfCimsJnOjjPiik#) za 1 ali 2 mesti na levo, ne. naenkrat, ampak počasi, da ne bo- preveč bolelo... Decimalna pika v blagovnih cenah pa skače na desno in spomladi bomo živeli tako ceno,- kakor še nikdar pred vojsko! Če bi le t$h decimalnih pik ne bilo! Tako pa korakajo te pike „rechtsum-marsch" in „lrnksum-marsch“, mi pa, — no ja, „Wir blasen den Radetzky-marsch"!. ... j v v-. rHfirK' ko lahko pride potem tak infekcijo-zen prah zopet v pljuča morda še zdravpga človeka. Drug način razširjanja jetike gre po kašlju bolnika sploh. Zračni sunek skozi sopila in usta pri kašlju potegne seboj iz sline oziroma izmečka obstoječe najmanjše kapljice in mehurčke, ki se po zraku hitro širijo okoli bolnika. Te najmanjše kapljice padajo potem na tfa ali pa na razne predmete v okolici bolnika, kamor se potem prisuše. Tudi na obleko, perilo in kožo bolnika in sostanovalcev pride nekaj takih kaplic. Pri snaženju, krtače-nju, pometanja, hoji in sploh gibanju odločajo se ti mali delci nalezljive snovi, preidejo v prah in zopet imamo možnost nove obolelosti. Ta način širjenja jetike je še opasnejši, kot prvi, ker ker ga mnogo težje za-moremo zabraniti. Nadalje pride v poštev posebno še širjenje jetike -po obvezilih, po posteljnem in telesnem perilu pri jetičnih ranah. Umevno je, da se izcedek iz takih ran istotako prisuši na gori imenovane predmete. Pri prevezovanju, pri oblačenju in slačenju, in pri gibanju sploh{' ločijo se prisušeni delci od tkanine' preidejo v velikih množinah v prah in po hu v zrak. (Dalje sledi.) Važne knjige za kmete. Sadje v gospodinjstvu. Kratek na-vod o ravnanju s sadjem, oI domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenja di Za gospodinje in dekleta priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Pojasnjena s 13 barvanimi prilogami in 42 sikami. II. pomožna in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 30.— Vsakovrstno sadno drevje je bilo letos bogato obloženo z darom božjim. Mnogi skrbni sadjarji so ostali pred vprašanjem, ki jim‘druga leta ni delalo preglavice; nilso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim bilo več zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je druga leta skrbno potrgal in shranil sadje za zimo, ali je pravočasno prodal, ga je moral letos otresti in je prišel ob lep dobiček, ki bi ga^ mu ,,nudilo sadje pri pravilnem postopanju/' Nujno potrebno je torej, da so naše gospodinje, tudi mestne, ako imajo priliko po nizki ceni nakupiti sadje, poučene, kako naj z njim ravnajo, da jim pride najbolje v korist in vžitek, oziroma, d'a se jim ne pokvari. Shranjevanje tudi poznega zimskega sadja je odvisno od mnogovrstnih okoliščin^jZato se moramo dobro poučiti, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali oredčla in kako predelava ter zakaj? Knjiga »Sadje v gospodinjstvu" obsega vsa potrebna zlata pravila, ka- ko ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da 'jVri hjčin ničesar ne zgubimo. Ne samo za gospodinjske Sole, za vsakega 'sadjarja in vsako gospodinjo je knjiga nujno potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal navodil te knjige, bp dobro in z malim trudom porabi^ svoj sadni pridelek. Breskev, In marelica. Navodilo kako ju vzeajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 12.— Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavji in je okrašena z 2 slikami in dvema prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. 3. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala velekoristno in velepoučno gospodarsko delo: An- tona Janše »Nauk o čebelarstvu z dodatkom : Albertijev-2nideršičev panj. Janša, širom sveta znani kranj- .f«! 4f;’V j* -• Stran 4. AVTONOMIST Štev. 50. ski čebelar, je umrl pred skoro 150 leti. Njegova knjiga je izšla sedaj v 3. izdaji ilustrirana. Ker je čebelarstvo v Sloveniji zelo važna gospodarska panoga, bodo naši ljudje knjigo gotovo sprejeli z radostjo in jo s pridom vporabili. — Cena Din 24.— * Vrednost denarja. Na boirzi v Zagrebu velja 1 dolar 296 kron, 1 lira pa 14 kron 80 vinarjev. — V privatnem prometu („pod roko“) pa velja 1 dolar \30 kron. Vrednost krone v Curihu. V Guri-hu se dobi za 100 naših kron 1 frank 55 centimov. V torek se je dobilo še 1 frank 70 centimov. 2itne cene. V Zagrebu velja: pšenica 1650 kron, koruza 1350 kron, rž 1450 kron, fižol 1500 kron, moka št. 0 pa 2450 kron. Cena živine. V Mariboru so prodajali vole prve vrste do 30 kron, druge vrste do 26 kron za kilo žive teže. Mesarji pa prodajajo goveje meso prve vrste po 56 kron, druge vrste po 48 kron, svinjsko meso po 80—88 kron. Svojim bivšim tovarišem! Koroškim prostovoljcem, ki sem jih nekdaj poizkusil organizirati, sem dolžan povedati vzrok, zakaj sem odstopil kot drugi podpredsednik društva jugoslovanskih dobrovoljcev in izstopil iz društva. V znamenju vere in nevere v samobitno človeško poslanstvo sloven- skega naroda se danes delijo pri nas duhovi. V tem je vsa glodajoča bolest, da se v Slovencih samih dele duhovi prav pri tej koreniki vsakega narodovega življenja. Ni pa glavno, po katerem merilu je to poslanstvo veliko ali majhno. Važno je samo eno: moramo ga vršiti ali izgubiti. In vera samal Smo. V tem dejstvu je ukaz. Kdor ta ukaz občuti, ve tudi, kateri naravni delokrog mu je odkazan. V človeku pa, ki tega ne čuti, je ali brozga brezbrižnosti ali ošaben upor in vihar poln besov ter krčevitega napenjanja. Resnica je, da je tisočletna politična nesamostojnost slovenskega naroda zapustila v slovenski duševnosti globoke sledove. Šele kulturno de-lp v zadnjih desetletjih je v posebni meri poživilo v nas v hlapčevstvu okrnele sile. Duh lepoteželjnosti, resnico* in svobodoljubnosti, teh božjih ognjev v človeku, je oživel v nas po nepretrgani verigi mož od Prešerna do Cankarja in Kreka. Oživel in ne sme več zamreti. Še traja v Slovencih borba med lučjo in temo. Preteklost še teži na nas. Razven tega nam jc urediti tudi kvas, v katerega je vrgla človeštvo svetovne vojne in slovenstvo posebej še prevrat ter leta po prevratu. V naši kulturni in politični razruvanosti se kaže vsa ta mizerija. Ozdravljenja in smeri si pa Slovenci ne moremo in ne smemo pustiti diktirati, temveč se mora to izčiščenje izvršiti v nas samih, z našo lastno silo. Luč mora v nas in iz nas samih goreti. Razven neumornega kulturnega dela in o Hranjenje čiste preprostosti prisluškovati glasovom narave pa potrebujemo Slovenci v to tudi tako državo in ustavo, ki bo onemogočala vsak tuj pritisk, onemogočala, da bi se slovenski strahopetci zatekali n. pr. v Belgrad k Srbom, kadar bi bilo treba z lastno močjo in na, slovenskem torišču izvojevati načelni boj proti kulturnim in političnim nasprotnikom. To velja danes za ene, ko bo morda jutri že za druge. Ti posebni kulturni problemi so ravno čisto slovenski in se morajo rešiti z izključno slovenskimi silami na odločno branjenem slovenskem torišču. Izginiti mora torej vloga Belgra-da kot pribežališča slovenskih strahopetcev in idejnih slabotnežev; slovenskih čustvenih slabičev in duševnih revežev ne smejo vzdrževati Srbi s svojim dejansko prevladujočim političnim vplivom. V eni ideji pa najdemo vse te sramote in podle razmere svoje moralno opravičene: v ideji, da smo Slovenci Hrvati in Srbi en narod. Ne bi bilo sicer nujno, da bi ta ideja morala služiti kot sekcija tolikih zablod in notranjih kompromisov, ko bi ne bilo na svetu preveč sužnjev besed in pojmov, ko bi ne bilo pri nas toliko hlapcev, pri Srbih pa dovolj pustolovskih parazitov srbske sile in slave. No, danes vidim v popolnem in končnoveljavnem porazu te ideje, nje- ne znanstvene in moralne vrednosti, predpogoj izčiščenja in poglobljenje slovenskega življenja ter razmerja do Srbov in Hrvatov, predpogoj pogubljenja zavesti skupnosti Slovencev iz Jugoslavije, Koroške in Primorske. Ker je duh organizacije jugoslo-venskih dobrovoljcev temu mojemu prepričanju sovražen, ker sem spoznal, da je ravno v bistvenih vprašanjih zbližan je nemogoče, zato sem izstopil. Tržič, 28. XI. 1922. Lojze Ude. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič.. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knj'ge v vseh; jezikih po ugodnih cenah. nHBUEBflnKnnMRH Po olnoma varno naložite svoj denar v 9Z93EHINI POSOJILNIC) V L3DBL1BHI r. se. z o. as. sedaj poleg nunske cerkve 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi ce«ti poleg hotela „Union“. I Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani I prodaja iz slovenokih premogovnikov velenjski, šentjanški En trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetia in razpečava , la čehosloiaški in angleški koks za livarne in domačo opombo, kovaški premog in črni iiremog. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1. Hranilne vloge se obrestujejo po 572% ^rez odbitka rentnega in invalidskega davka. n Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 °/0. Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 6 °/0, na dobo pol leta po 6 '///o- r I Natboljša in najsigurnejša prilika za štedenie! Ljudska posojilnica o Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po 5°/o bpez odbitka pentnega in invalidnega davka. , Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad HO milijonov kron hran Inih vlng In n~d 1,100.000 kron rpzervniti zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hipoteke in v tekočem računu. Telefon : Pisarne št. 57. Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani. Telefon: Tovarne št. 532. Tovarna v Stožloah pri Ljubljani. Centralno skladišče JC^* v Ljubljani, Miklošičeva cesta iO./I. Vse vrste moštrih in deških oblačil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne cene. ; ■i Telefon št. 21. Telefon št. 21. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1. ■ (začasno v prostorih Zadružne zveze). Glavnica skupno z rezervami nad K 60.C00.000. Podružnice« Dj»ko»ot Maribor, Sarajevo, Sombor. Solit, Šibenik. Ek»po»itura« Bled. Interesna skup- nost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.