List 38.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
2. dan t. m. je bil letni zbor krajnske kmetijske družbe, kterega se je vdeležilo 46 družtvenikov iz mnozih krajev, in kterega so počastili tudi za pospeh domačega kmetijstva vedno marljivi gospod deželni poglavar visokorodni grof Chorinsky.
Družbe predsednik gosp. Fidelis Terpincso pričeli zborne pomenke z nagovorom, v kterem so se zahvalili za podporo, ki jo je preteklo leto družbi delila visoka vlada, in za pomoč, ktero so ji skazale pridne podružnice in posamni za blagor družbe skerBni družtveniki; zagotovili so predsednik tudi zbor-vediib prijazne vezi, ki je vladala skoz celo leto med kmetijskimi družbami vsih dežel našega tesarstva in n*80, in imenovali so potem gospode, ktere so omenjene družbe določile za svoje namestnike pri današnjem zboru. „Ker pa ima — so sklenili govor svoj —" c'a" nes nova volitev predsednika biti, ker sem jez po družtvenih postavah prestal Gletno opravilo, tedaj prosim, da bi slavni zbor izvolil danes namesto mene predsednika, ki zamore vso svojo moč darovati ti ob-čnokoristni družbi, česar jez pri vsi svoji dobri volji zatega voljo storiti ne morem, ker imam z mnogimi obertnijskimi opravili vedno dosti opraviti".
Po končanem začetnem ogovoru so sledile po ver-sti programa zborne zadeve.
Najpoprej je družbini tajnik dr* Bleiweis v kratkem popisu povzel imenitniše opravila, ktere je glavni odbor doveršii preteklo leto, in je zboru naznanil, kako je ta in una zadeva od višjih oblastij rešena bila.
Pervič je povedal, da je odbor po sklepu lanskega občnegazbora iznova povabil krajnske gospodarje, naj dajo svoje mokre zemljiša dren a žiti, ker je velika korist te naprave preočitna, da bi kadaj več zaspala. Oglasilo se je na ta poziv sicer toliko posestnikov, da bo inženir, ki tudi na Koroškem na senožetih Osjaškega kobilstva drenažo napravlja, imel veči del tega leta opraviti, pa vendar teh oglasov ni toliko, da bi se moglo na osnovo v lanjskem zboru nasvetovane drenažne druž b e misliti; pa tudi brez take družbe bo drenaža napredovala, če se bodo časi zboljšali in cena cevi ponižala. Sedanje pomanjkanje dnarjev stiska tudi kmetijstvo tako, da vsak gospodar, če bi tudi rad, ne more misliti na zemljišne poprave, ki prizadevajo veče stroške. Kar pa se dre-nažnih cevi tiče, bo njih izdelovanje zdaj v druge roke prišlo, ker gosp. Baumgartner, ki je mestno ce-gelnicov najemu imel in je, res iz domoljubja, si perve drenažne mašine omislil, ni več ponovil kontrakta z magistratom zastran cegelnice. Kmetijska družba je nagovorila gosp. J. Pajka, naj z gosp. Bauferjem prevzame mašine za izdelovanje cevi. Gosp. Pajk je obljubil to storiti, ako ga bo družba podpirala v tem početji, in ker bojo odpadli tisti obilni stroški, ki so izperva sklenjeni z vsako novo napravo, zlasti če se namesto dobrih mašin  slabe ali lahko pokazljive
dobe, kakor je to gosp.Baumgartner-ja zadelo, daje mogel namesti Salmove iz Marskega berž drugo iz Darmstadt-a naročiti, je tudi upati, da iOOO ozkih cevi se bo vprihodnje dobivalo po 9 fl. namest po \2 fl., kar bo zlo pospešilo drenažo. — Pri ti priliki je bilo zboru tudi oznanjeno, da tako dolgo, dokler ni Gruberje v kanal znižan in se tedaj tudi zdatno osušenje ijubljanskega močirja pričakovati ne more, si. ministerstvo ne more dovoliti tiste prošnje, ktero mu je lani kmetijska družba predložila: naj bi takim gospodarjem, ki na močirji na svojih zemljiših želijo drenažo vpeljati, se iz cesarske kaše v ta namen nekoliko dnarja posojevalo, kterega bi sčasoma poplačali. Ko bojo v Gruberjevem kanalu namenjene dela končane, naj — je velelo si. ministerstvo — družba še enkrat ponovi svojo prošnjo!r
Dalje je bilo naznanjeno: da iz lanskega zbora predložene prošnje o zadevah servi tu tnih pravic si. deželno poglavarstvo podpirati ni moglo; — da je odbor dvojno osnovo nogradske postave zastran tergatve, eno za Dolensko, drugo za Vipavsko dež. poglavarstvu 23, dan p. m. v poterjenje predložil; da je 2000 iztisov slovenske knjižice „dobro gnojnišče kmetovavca zlati rudnik" po deželi razdelil; — da je visoka armadna povelnija uslišala prošnjo kmetijske družbe, naj se tudi po mnozih krajih Krajnskega nakupujejo remonti za konjike, — da je lanska preskušnja kmetijskih učene o v očitno pokazala veliko koristnost nove naprave, po kteri se zdaj učenci perve ga leta učijo v Ljubljani, kar sta s spričali poterdila od dež. poglavarstva in od družb, odbora izvoljena gospoda izpraševavca gosp. D. Dežni an in gosp. dr. J. Orel. Priti priliki je bilo tudi naznanjeno, da število kmetijskih učilnic se je pomnožilo zučilnico naMokriški grajšini, ktero so blagovoljno gosp. grof Gustav A uersperg lani osnovali;
—   dalje je bilo povedano, da za izdanje „umnega kmetijstva", ki so ga v slo vensk em jeziku spisali neutrudljivi gosp. fajmošter Zalokar, je prejela kmetijska družba od si. ministerstva notrajnih oprav pohvalno pismo, ktero je odbor podelil tudi zasluženemu gosp. pisatelju; — na vprašanje c. k. ministerstva: ali je krajnska dežela lani dosti pridelala domačega žita, je odbor po verjetnih pozvedbah odgovoril, da ne, in da bi ga utegnilo okoli200.000vaganov premalo biti; — ko je že popred kmetijska družba poslala v Prago, Salcburg in Zagreb osnovo ljubljanske podkovijske in živinozdravilske učilnice, je unidan po željah deželnega poglavarstva v Tirolih tudi tje poslala ravno tak popis; kmetijsko družbo mora to veseliti, da naša učilnica je tako rekoč izgled vsim drugim te verste našega cesarstva;
—  ker je na družtvenem vertu na Poljanah sedaj sila veliko divjakov, posebno jabelčnih — je dal odbor že letos naznanje, da jih nepremožni kmetje in učitelji zamorejo brez plačila prihodnjič na tem vertu dobivati, — v obertnijsko in kmetijsko razstavo v Pariz je poslala naša družba modele krajnskih kozoleov in panjev, nekoliko  krajnske svile (Žide), lanenega
150
semena, hitrice bele in rudeče, ajde, turšiceribniške, na Krajnskem pridelanega jeruzalemskega ječmena, zgodnje leče, deteljnega semena, češpelj, jezic, vinskega kamnja, Vipavskega Verhpoljskega vina; — pri d er ž a vnem zajemu se je družba vdeležila s posojilom 2000 fl.   (.DalJe 8iedf0
(Dalje sledi.)
List 39.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Dalje),
Potem ko je v imenu glavnega odbora dr. Blei-weis zboru vse ravno podpisane družtvine zadeve vediti dal, so prišli predlogi podružnic in nektere druge družbi pismeno poslane sporočila na versto.
V ti versti poprime predsednik podružnice lju-hljansko-verhniške gosp. Anton Galle pervi besedo naznanjajoč željo: naj bi današnji zbor sklenil prositi si. ministerstvo, da bi se kmali kmali izdala postava za družino (posle). Zbor, prepričan te potrebe, enoglasno poterdi ta predlog, in gosp. deželni poglavar obljubijo, prošnjo podpirati pri ministerstvu.
Podružnica boštajnska želi: naj bi kmetijska družba kakor koli pripomogla, da bi v tem toplem, za čbele kaj pripravnem kraji se čbelarstvo bolj povzdignilo. — Dr. Bleiweis v imenu glavnega odbora na to odgovarja, da bi družba gotovo rada tudi v tem pomagala, pa ji ni moč kaj druzega storiti, kakor s podučenjem nagniti gospodarje k pridnišemu čbelarstvu in v ta namen nekoliko iztisov izverstnega Jonketovega „Čbelarčka" razdeliti v tisti podružnici. Kar pa sicer čbelarstvo na Krajnskem zadeva — govori dr. Bleiweis na dalje — menda ne bo napak rečeno, ako pravimo, da gre čbelarija poslednje leta sploh rakovo pot, ker gospodar se le s tem rad peča, kar mu dobička donaša, ker pa je jel sirup spodri-novati sterd, lojec (stearin) pa tlačiti vosek, se prodaja unega in tega manj kakor nekdaj. Gospod fajm. Čuk so dostavili temu še, da čbelam spomladi hrane primanjkuje, kjer ni dovelj resice, in kjer ni ie, je s čbelarstvom zmiraj težava. Gosp. J. Der-mel reče na to, da ne taji omenjenih zaderžkov, da bi pa vendar pri vsem tem za ta kraj brez dobička ne bilo, ako bi se gospodarji bolj z veseljem poprijeli čbelarstva. — Zbor sklene po nasvetu glavnega odbora nekoliko iztisov „Čbelarčka" razdeliti v tem k*. raji.
Kerško-kostanjevška podružnica želi, da bi družba skerbela zamašino, s ktero se drenažne cevi delajo in ktera bi se sem ter tje po deželi razpošiljala, da gospodar, ki ima glino pri rokah, bi si zamogei sam delati cevi zadrenažo; za začasno rabo te niašine naj bi pa gospodar, ki se je poslužuje , plačal določeno tarifo. — Sklenjeno je bilo, naj glavni odbor skusi to željo spolniti.
Podružnica krajnska je razodela željo po plemenskem biku, kiterega okolica ta živo potrebuje. — Gosp. predsednik so rekli, da pervi bik, ki pride zdaj na deželo, je namenjen na Verhniko, ker se je verhniška podružnica že lani za-nj oglasila, — drugi pa se bo dal, morebiti že v jeseni, v Krajn.
Podružnica I ozka na Notrajnskem ponavlja prošnjo za ponovljeni oklic postave zastran m le vsi ne in ojstrega spolnovanja, ker marsikter mlinar jemlje merico kakor ga je volja. — Družba bo ponovila pro-
šnjo; gosp. deželni poglavar so se tudi spomnili spisa Križnogorskega v „Novicah" o ti zadevi, -ktera je sedaj toliko važniša, ker je žito že samo po sebi drago, po brezvestni mlevšini pa še dražje prihaja.
Po tem je bilo pismo vodja višje kmetijske učilnice ogersko-altenburške slavnega gosp. dr.Pabst-a zboru brano, ki ga je nedavno družbi pisal in v kte-rem gosp. Pabst, kteri velja za enega izmed naj bolj učenih kmetovavcov in živinorejcov, potem kar je lani sam na Krajnskem vidil in iz „popisa našega kmetijstva" bral, nektere dobrovoljne svete razodeva. Vtem pismu obžaluje, da zemljišča lepe krajnske dežele so tako silo razkosljane, da res na tacih majhnih žemljicah ni moč po vodilih pravega kmetijstva gospodariti; odtod izvira druga nadloga, da se ne more toliko klaje za živino pridelovati, kolikor bi je potreba bilo, in naravni nasledek tega je potem, da se na Krajnskem tako malo živine redi (na i 00 ljudi na Krajnskem je le 37 glav goveje živine, ko jih v druzih planinskih deželah našega cesarstva po 50 in tudi po 100 pride). Ker so zemljišča tako silo razkosljane — pravi — se skor ne mora terjati, da bi se na njivah veliko več detelje sejalo, — pa to jv, mogoče, da bi se več koruze, korenja, bur-gundske pese povzelo v kmetijstvo, ker to so vsi takošni sadovi, ki pomagajo gospodarju krepko na noge; če bo več klaje, se bo lahko redilo več živine in obilniša živina bo dajala več gnoja. Posebno pa naj bi se več turšice sadilo, zakaj turšica in med njo fižol, buče itd. je gotovo za gospodarje majhnih zemljišč perva in naj imenitniša stvar. Ona, če gospodar prav ravna, z enim samim pridelkom povračuje dvojni pridelk druzih sadežev — pri-delkžita in pa zavolj slane tako nevarne a j de,ki jo je kmetov a večna sternišče sej al. Bog obvari — pravi nadalje — da bi svetoval, naj bi se ajda popolnoma opustila, — naj je ostane toliko, kolikor je je prav, kakor drugo žito, al koruzi naj se določuje več prostora s fižolom, bučami, repo in peso. Krajnske doline so še gorkeje od šta-jaFskih — in vendar se na Štajarskim veliko veliko koruze prideluje, na Krajnskem pa tako malo!" — Gosp. predsednik dostavljajo temu skoz in skoz resničnemu svetu še nektere opomine, naj bi se naši gospodarji bolj turšice poprijeli in pa klaje za živino, da se povzdigne domača reja, in ker oni radi besedo tudi z djanjem podpirajo, so razdelili že pred in v zboru lepe koroške koruze, ki so jo ravno dobili.
Da so tudi goli turšični sterži v moko zmleti dobri za moko, se je zbor prepričal iz 4 ravno iz Gradca od si. štajarske kmetijske družbe poslanih hlebčkov kruha, kteri na pol iz steržene moke na pol pa iz navadne spečen, je bil zbranim družtveni-kom, ki so ga pokusili, prav všeč. (Od mlina, v kte-rem se turšični sterži prav lahko melejo, bomo drugo pot v našem listu več povedali).
Ker je mnogospoštovani gosp. dr. Pabst v svojem dopisu za veliko nadlogo kmetijstva spoznal preveč
154
razkosljane zemljiša na Krajnskem. vprašajo gosp. deželni poglavar: ali bi ne bilo prav, da bi družba zavolj tega se obernila do vladarstva, da bi se presilno razkosevanje saj za naprej branilo? Zbor enoglasno odgovori, da bo.
Gosp. dr. Schmiedel-novo pismo o zadevah cerkniškega jezera (bravcem „Novic" že znano) je bilo z veseljem zaslišano in mu od kmetijske družbe vsa podpora zagotovljena.
(Dalje sledi.)
List 40.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Dalje).
Gosp. V. Peške *), tajnik na grof Auerspergovi grajšini v Mokricah, je govoril potem: „kako se da gnoj v hlevu /boljšati", aku se namreč gnoj tako dolgo v hlevu puša, dokler se naravnost ne izvozi na polje, in da goveja živina, kakor ovce, ni privezana v hlevu, ampak da po gnojnem kupu, ki se zmiraj dobro nasteluje, prosta sem ter tje kobaca, gnoj tlači in ga s scavnico svojo namaka; na to vižo ni treba gnojnišč, ker ves gnoj koj naravnost na polje pride. Tak gnoj je veliko močnejši kakor tisti, iz kterega se na gnojniščih naj tečniši deli izcejajo. Tako gospodarstvo z gnojem jenasvetoval Horsky, gosp. Peške je rekel, da na Češkem je na nekte-rih grajšinah to vidil, in dr. Stokhardt je po neki skušnji zvedil, da po takem „hlevskema gnoji je na enakem prostoru pridelal krompirja 82 funtov in pol več, pšeničnih zern tudi 740, slame pa 13 centov več".
Na Krajnskem in po kmetijah tudi druzih dežel je pušanje gnoja v hlevu navadna šega, in kjer so hlevi majhni, nizki in soparni, in kjer kmetovavec nima obilo stelje, da bi pridno nastiljal, je to gotovo za živino prav škodljivo, kakor to obilne bolezni na parkljih, na vimenih in na pljučah in garje in lišaji uče. Priporočati bi se utegnilo to ravnanje z gnojem le v prav visocih, prostornih, zračnih hlevih ve lici h posestnikov, da živina škode ne terpi, na ktero mora gospodar še bolj gledati kakor na gnoj, ker brez živine ni gnoja. Ce pa gosp. Horsky pravi, da potemni gnojnišč treba, na kte-nh gnoj svojo naj boljo moč zgublja, je očitno, da tudi on, kakor vsaki umni kmetovavec, je prepričan, da slabo napravljeno gnojnišče ali pa raje nobeno gnojnišče je vse eno. Umno napravljene gnoj-nišča so kmetu zlat rudnik, to je skušnja poterjena čez vse, — in glejte! tako deleč smo jo že pripravili z nerodnimi gnojnišči, da modri možje po pravici svetujejo: take gnojnišča ali pa nič! —
Za tem je naznanil gosp. Peške še Horsky-tovo novo obdelovanje polja s plitvim oranjem in globokim rovanjem ob enem. To obdelovanje se opira tako rekoč na napravo dvojne brazde: enerkt^rase gnoji in oberne, druge, ktera se le zrahlja in po deževnici in snežnici rodoviti. Zato delo je pa posebnega pluga potreba, ki ga je Horsky iznajdel in je češkemu Ruhadlu enak. Dobiček tega obdelovanja obstoji nek v tem, da se s polovico gnoja izhaja.  —
Gospod Malic, družbe odbornik, je potem besedo poprijel in priporočal sajenje sončnic; razložil
*) Gospod Peške je imel s Horsky-tovim poljskim orodjem v Ljubljano priti, da bi nam bil na družtvinem vertu na Poljanah pokazal po vodilih Horsky-tovih turšico saditi. Ker pa so se letos vse dela zakasnile in še doma niso vse turšice vsejali, se ta skušnja tabart ni mogla na Poljanah opraviti. Gosp. Peške je tedaj povabil vse kmetovavce, kterim je mar to obdelovanje viditi, naj pridejo v Mokrice.
je korist tega oljnatega sadu, kteri je v cvetji čbela m, v perji govedom , v semenu kure tin i prijetna in tečna hrana; čez vse pa je olje, ki se iz semena dobiva. Ker je kupčijska in obertnijska zbornica kmetijski družbi nekoliko tega semena iz odesajskih sončnic prijazno podarila, je bilo v zboru družtve-nikom razdeljeno, naj ga poskus jo. — Gospod Bur-ger, družbe ud in posestnik iz Grosupelj, je zboru naznanil svoje skušnje in povedal, da je lani iz pol maslica vsajenih sončnic te sorte'čez 4 mernike semena pridelal, in ker so sosedje vidili, kako dobro so se pri njem sončnice obnašale, so prosili semena, ki ga jim je sem ter tje razdelil.
Gospod Malic je na dalje še družbi naznanil, da je odbor nekoliko tistega cukrenega sirka (sor-» ghum saccharatum) naročil, kteremu se je preteklo leto tako silna hvala prepevala, da v sladkorji še pre-I;osi sladkorno peso in je tedaj za napravljanje cukra zlo imenitna rastlina; pa če bi tudi to ne bila — pravijo — je za živinsko klajo dobra, zernje pa za hrano prešičev. Naj si vzamejo kmetovavci, ki so iz gor-kih krajev (zakaj le v gor ki deželi dozori ta sirk) - je rekel gosp. Malic — nekoliko tega semena seboj, ki se ravno tako seje in obdeluje kakor turšica, naj ga poskusijo in potem družbi vediti dajo, kako in kaj je pri nas s tem semenom, in ako je res, da je od navadnega sirka razločno.
(Dalje  sledi.)
List 41.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
'(Dalje).
Gosp. odbornik Mihael A m b rož je potem besedo poprijel in rekel: Ker še zmiraj ne moremo reči, da bi nas bila zapustila krompirjeva bolezen, tedaj kmetovavcem še zmiraj prav pride, ako jim kak skušen mož dober svet ponudi. Tak dober svet je izročil tudi naši kmetijski družbi unidan gosp. Utiešil iz Češkega, ki že 40 let kmetuje in je skozi zadnje 3 leta pridno poskušal vse, kar se je skušalo že po svetu, in je natanko pazil na vse, da bi zvedil, kaj odvrača tisto nesrečno bolezen, ki preljubi krompir že več let bolj ali manj napada. Mož ta pa ni skušal na majhni njivici, ampak odločil je vselej 5 oralov (johov) suhe pešene zemlje, 2 orala pa težke bolj vlažne, — teh 7 oralov je razdelil na 42 enako velicih prostorov in na vsacega je vsadil poltretji va-gan krompirja; na vsakem prostoru je obdeloval krompir drugač in na vse viže, ki so se že skuše-vale po svetu.
Te obilne in z drobno natanjčnostjo izpeljevane skušnje — je rekel gosp. Ambrož — niso kakošna kar bodi reč, tedaj so vredne, da jih porajtajo vsi naši gospodarji. Gosp. Utiešil je prepričan, da krompirjeva bolezen ne bo zmiraj terpela, ampak da izvira, kakor vsaka druga minljiva kuga, iz posebnih zemeljnih in podnebnih bolestnih premem b, kterih ne moremo s perstom pokazati, ktere pa so vendar očitne iz tega, da ene leta sem ni le krompir podveržen gnjilini, temuč mnogo drugih sadežev, kar je dobro znano vsim gospodarjem. Če pa Utiešil pravi, da bolezen ta izvira iz zemeljne in podnebne »pače-nosti, bi morebiti utegnil kdo reči: „kaj pa se bomo ukvarjali z vsim tim posebnim sajenjem; saj bo tako in tako gnjil, če je zemlja bolna in podnebje bolno?" Nikar tako ne govorite — je rekel gosp. Ambrož — taka beseda bi ne bila beseda pametnih mož, ki vedo, da se plajšč raje sterga, če je že zlo oguljen, — da se škornjice pred premočijo, če že perste kažejo, — da se človek slabo oblečen pred prehladi, kakor dobro zadelan, — da bo pijanec pred za kolero zbolel, kakor zmeren in trezen človek; — ali, ob kratkem rečeno: tista stvar pred zboli, ktera ima že nagnjenje k bolezni v sebi, kakor tista, ki ga nima. Tako je tudi s krompirjevo boleznijo: z umnim ravnanjem, ki smo ga po skušnjah zvedili, moramo skerbeti, da se krompir tako rekoč ustavlja bolezni, in ga ne smemo mehkužnega naredili, ki gre koj pod zlo.
Po tem uvodu je naznanil gosp. Ambrož Utiešil-ove skušnje
kako krompir obvarovati bolezni.
v
I. Ce hočeš zdrav krompir imeti, izberi mu suho, lahko, pešeno zemljo; če svet enmalo višji leži in proti soncu, toliko bolji je. Saj gospodar tudi pšenice ne seje v vsako zemljo, tudi zelja ne v vsako,
— kaj ravno krompir, ta preljubi sad, bi mogel pan-kert biti, da naj mu je vsak svet prav?
2. Obdelaj njivo za krompir že p o p r e j š n o jesen.
3.  Če je zemlja že od pred rodovitna, ne gnoji krompirju, — ako mu pa gnojiš, gnoji mu le srednjo mero, ne preveč, že v jeseni, in s preležanim, dobro podelanim gnojem.
4.  Zgodaj ga sadi, to je, koj v spomladi, ko se po navadnem vremenu ni več ponočnega mraza bati. Zgodaj ga je treba saditi, da ima časa dovelj dozoreti, — gorka pa naj je že zemlja, kervmerzli, še s snežnico premočeni zemlji, vsak sad mertevleži.
5.  Za seme si izbiraj le zrel, zdrav krompir.
6.  Sadi ga ali celega, ali na 2, debeli krompir k večem na 4 kose razrezanega.
7.  Preden ga sadiš, daj ga zven iti, in kadar ga sadiš, poštupaj ga z apnom.
8.  Ne pokladaj ga na brazdo, ampak v razor.
9.  Skerbi, daje njiva zmiraj pridno opleta.
10.   Po   dežji zatepeno zemljo  berž o kopaj  in rahljaj, da jo more sonce spet pregrevati.
11.  Ne porezuj mu krompirjevca (perja), dokler ni do dobrega odcvetel.
12.   Še le ene dni pred sv. Terezijo, to je, sred mesca oktobra (kozoperska) ga vzemi iz zemlje, in spravi ga popolnoma suhega v zračnem (ljuft-nem) hramu, in ne predebelo nasutega, pa na troje razločenega: debeli krompir zberi za se in za družino, srednjega za seme, drobnega za živino; kar ga pozneje gnjije, ga pridno loči od zdravega.
13.  Kali v hramu mu ne tergaj; če mu jih ter-gaš, ga spodbadaš s tem, da se še bolj izraša; to pa mu jemlje moč, da na zadnje popolnoma oslabi',--da tako kiljavo seme ne more zdrav in močen sad roditi, vsak lahko razume.
14.  Ne zaupaj nobenemu tujemu semenu, ako nisi prepričan, da je iz dobrega kraja; če pa je iz dobrega zdravega, je dobro seme včasih premenjati.
Naznanilo teh skušinj, ki naj bi jih vsi gospodarji posnemali, je gosp. Ambrož s tem sklenil, da če, zlasti okoli Ljubljane, pušamo krompir popolnoma dozoreti, ga bomo malo pridelali.
Pozen sad na polji je zmiraj v veliki nevarnosti pokraden biti. Da se tatvina odvrača, je treba poljskih čuvajev. Gosp. Ambrož tedaj svetuje: naj bi kmetijska družba priporočila ustanovljenje poljskih čuvajev mestnemu magistratu, da bi po posvetovanji s slavnim vodstvom c. k. policije si postavili za okolico ljubljansko. Dr. Bleiweis je rekel, darazun mnozih druzih krajev imajo posebno v Vipavi že zdavnej take čuvaje, in da bi odtod naj bolje zvedili to praktično napravo, ki bi utegnila izgled biti tudi drugod. Gosp. deželni poglavar so poterdili ta nasvet in rekli, naj bi, ko bojo na to vižo poljski čuvaji za srenjo ljubljansko osnovani, kmetijska družba se obernila do deželnega poglavarsUa, da bi ono po c. k. okrajnih (kantonskih) predstojnikih tudi županijam
162
po deželi priporočilo, naj bi povsod, k j e r j e p o t r e b a očitna, poljske čuvaje napravili. — Vse te predloge je poterdil zbor.    (Dalje sledi.)
List 42.
Iz občnega zbora c. k krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Dalje).
Gosp. odbornik Ferdinand Schmidt je s pre-pričavno besedo dokazal potrebo, da bi vlada za povedala: naj vsak gospodar vsako leto o tre bu je svoje sadno drevje škodljivihgosenc. Cenam slabo vreme, slana in toča, jemlje sadje, nemoremo zoper to nič storiti. Druga pa je, cenam ga gosence pojedajo.
Zoper gosence, ako jih ne pokonča vreme, sta le dva pomočka: pervi so tiči, drugi pa pridnost človeška.
Tiči res pozobljejo veliko veliko gosenc, — pa kaj, ker tudi po dobrotljivih tičih stega lakomni človek svoje roke, da jih lovi in pokončuje! Čeravno je prepovedano, tičem jajčka pobirati iz gnjezd in jih ne loviti vsaki čas, se ta prepoved vendar le malo spolnuje in posebno na Laškem, kamor se čez zimo tiči preseljujejo iz naših krajev, jih pomore vsako leto na tavžente. Premalo je tedaj tičev^ da bi nam, zlasti kadar je veliko gosenc, otrebili vse drevje. In kaj nas ni sram, da bi se pameten človek zanašal na neumno žival, da bi ona za-nj opravljala delo, ktero je v prid le njemu samemu!
Do leta 1833 je bila pri nas postava, da vsak gospodar mora svoje sadno drevje trebiti gosenc; leta 1833 pa je bila preklicana ta zapoved, ker je vlada zaupala, da so gospodarji že toliko podučeni, da jih ne bo treba siliti k delu za njih lastni prid.
Sedaj je preteklo 22 let — je rekel gosp. Schmidt, sam priden sadjorejec — kar ni več te postave; pa vsako leto se sliši več pritožb od gospodarjev zoper gosenčno nadlogo. Pa kdo toži zoper to? Nečimerni in leni gospodarji ne, ampak le pridni, skerbni in umni, kterih se tudi med kmeti ne manjka, — ti so prišli že večkrat kmetijsko družbo prosit: naj bi se potegnila za to, da se sploh zapove, naj vsakdo trebi drevje požrešnih gosenc. Oni pravijo: „kaj nam pomaga, če tudi mi oberamo tamerčes, če pa sosed moj tega ne stori! Gosenca ne ostane, ko je na enem drevesu že vse požerla, na tistem mestu, ampak gre od drevesa do drevesa, dokler je kaj listja ali cvetja. Ni tedaj prav, če moram jez zavolj nečimernosti svojega soseda škodo terpeti". — Tako tožijo pridni in pametni gospodarji in prosijo sami za postavo, ki naj to zapoveduje.
Kmetijska družba zamore z dobro vestjo reči, da je vse storila, da bi se podučilo ljudstvo po deželi o tem, — onaje razposlala že o tej zadevi mnogo podukov po deželi, — je razdelila že veliko iztisov Pircovega „vertnarja", — »Novice" so že sto- in stokrat pripo-ročevale ravno in to priporočajo še zmiraj, — od leta 1840 deli sreberne častne svetinje pridnim sadjorej-cem in je spodbodla žemarsikterega k umni sadjoreji, ki je tudi gotovo lep izgled svojim sosedom, — mnogo duhovnih gospodov je po deželi in pa tudi ljudskih šol učiteljev, ki si marljivo prizadevajo pomagati sadjoreji
na noge, — in tudi druzih pridnih posestnikov se ne manjka, ki so pridni v pokončevanjiškodljivihgosenc. Poduka je tedaj dosti — ali ves ta poduk ne izda dovelj, ako vsak gospodar ne stori svoje dolžnosti.
Gospod Schmidtje tedaj zboru nasvetoval: naj danes sklene, da kmetijska družba prosi si. vladar-stvo, da se zopet okliče enaka zapoved za trebljenje gosenc, kakoršna je bila tista od 11. nov. leta 1824, in da naj glavni odbor izdela osnovo takošne postave in jopredloži vikši vladi.
Žl. gosp. dr. Kari Wurzbach je na to besedo poprijel in rekel, da on ni za tako zapoved, da bi se gospodarjem omejevalo svobodno ravnanje. Tudi dr. Bleivveis je te misli, da naj se kmetijstvo kar koli je moč svobodno razvija, - al vsaka svoboda ima le do tiste meje pravico, dokler ne žali pravice sosedove. Gosence pa so požeruhinje, ki ne delajo razločka med „mojimu in „tvojim", one grejo nad vse. Ako hoče kter gospodar gosence pasti, da mu pokončavajo sadje, bi se mu res ne moglo braniti, da jih pase na svojem drevji, — al ker gosence njegove delajo tudi škodo na desno in levo sosedom, je treba, da saj te varuje postava. Razun tega se mora ljudem dostikrat kakošna dobrota siliti; tako je tudi s tem: če mora leni gospodar trebiti svoje drevje, dela za svoj dobiček. Na Francozkem je tudi taka postava, in nihče se ne pritoži zoper njo, ker vsak očitno vidi, da je dobroti j iva za vsacega gospodarja in pa pravična za vsacega soseda.
Na to so gosp. predsednik zbor vprašali: „alinaj družba prosi za oklic od gosp. Schmidt-anasvetovane postave? — in enoglasno se je odgovorilo: da naj.
(Dalje sledi.)
List 43.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Dalje).
Stan družbinega verta na Poljanah in podkovijne in živinozdravilske učilnice lanskega leta. Ker gosp. dr. Strupi-a ni bilo ob času občnega zbora doma, je namesti njega dr. Blei-weis ob kratkem na znanje dal, kaj se je preteklo leto zgodilo na tem vertu in v ti učilnici.
Kar rejo murb zadeva, je družtveni vert še zmi-raj priden oskerbovavec dežele s semenom in drevjem murbinim. Razun semena, ki ga gosp. dr. Strupi pridno doma prideluje, na vertu seje in po deželi raz-deluje, je bilo lani 1465 murb prodanih, 1010 pa brez plačila darovanih. Sadnih dreves se je prodalo 367. Veselo je opomniti, da po mnogoverstnih poljskih, travnih in gojzdnih semenih čedalje bolj poprašujejo tudi kmetje in ne le veliki posestniki, kar je gotovo znamnje, da umno kmetijstvo, čeravno počasi, vendar čedalje bolj napreduje in da tudi med kmeti in posestniki manjših zemljiš se ne manjka modrih gospodarjev, ki zapopadajo svoj, dobiček in spoznavajo, da po starem ne more več vse biti.
Družbini sadni vert je pa tudi šola sad j o- in murboreje in reje svilnih červičev^ v kteri gosp. Andrej Fleišman vsled vikšega povelja od leta 1852 gosp. bogoslovcem 4. leta in pa pripravnikom za učiteljstvo ljudskih šol in kmetijskim učencem razlaga djanski nauk v omenjenih razdelkih. Od leta do leta veselejše napreduje ta učilnica, v kteri se je do-sihmal že izučilo 26 duhovnih gospodov (med temi 4 iz čast. reda frančiškanov), 12 učiteljev ljudskih šol, in 12 učencov kmetijske in živinozdravilske šole. Večina teh razširja sedaj že po deželi umno sadjorejo. Da pa v ti učilnici vsak, kdor je priden, ima obilo priložnost se popolnoma izučiti koristne sadjo-in murboreje, vsak lahko zapopade, ako mu povemo, da s popolnim naukom po bukvah se veže djanski nauk; lani se je blizo 2000 divjakov pocepilo, čez 700 bolj odrašenih dreves presadilo, obila množica sadnega drevja v tem vertu gosenc otrebila in sploh v vsem tako gleštala, kakor predpisuje umna sadjoreja. Tudi sviloprejk se vsako leto toliko izreja, da učenci imajo priložnosti dovelj , se podučiti v strežbi te prekoristne živalice, ktera nam prede drago svilo (žido). Pač bi bilo želeti, da bi naši gospodarji po kmetih, ki si zamorejo zasaditi murbenega drevja in potem sviloprejk rediti, si na to vižo pripravili saj toliko svile v hišo in dnarja za-njo skupili, kolikor kupuje družina njih svilnega blaga v štacunah in iz hiše iznaša dnarja kramarjem, ker je sedaj že tako na svetu, da brez svilnega oblačila noče skor nihče biti.
V tukajšno šolo za kovače in živ i nozdra vznike je hodilo lani 13 učencov. V vsem skupaj je tedaj iz te šole že na deželi po Krajnskem, Šta-jarskem, Istrijanskem in Horvaškem {ker se v ti šoli vsi nauki v slovenskem jeziku razlagajo, zamorejo fantje in možje iz vsih dežel, kjer se sloven-
ski govori, v to učilnico hoditi) 85 izučenih kovačev in pa živinozdravilskih pomočnikov. Šola je namreč razdeljena v 2 razdelka: je polletna samo za izu-čenje podkovstva in dosego mojsterske pravice, in pa celoletna za izučenje v živinoreji, v pripomoči pri porodih, v ozdravljanji živinskih bolezen itd. Da so spet lani imeli učenci obilo priložnost se podučiti v podkovanji zdravih, napčnih in bolnih kopit, se vidi iz tega, da je bilo od učenika podkovstva gosp. Skale-ta ali vpričo njega od učencov, ki pa morajo preden v to šolo pridejo, že kovaški podmojstri ali kseli biti, 683 konj z bolnimi in napčnimi kopiti, 714 pa z zdravimi podkovanih; med temi je bilo 20 opornih konj, ki se niso drugač podkovati dali, da so se mogli na steno privezati. Ker pa noben kovač ne more živeti samo od zaslužka pri podkovstvu, učencem tu tudi priložnosti ne manjka se uriti v mnogem drugem kovaškem delu; lani je bilo tukaj razun mnozega druzega na novo narejenih 16 zboljšanih Cugmajerjevih in 6 Švercovih plugov, 12 brabantskih bran, 2 osipavnika itd. V živinozdra\filski šoli razlagata vse v to obširno vednost segajoče nauke dr. Bleivveis in dr. Strupi. Da tudi v ozdravljanji bolne živine so imeli učenci dovelj priložnosti viditi, kako se ona ozdravlja, priča 398 bolnih konj, goved, prešičev, koz in psov, ki so bili ali doma v bolnišnici ali pa zunaj bolnišnice ozdravljanj*. Posebno v tistih dveh kužnih boleznih, ktere ste pri nas tako navadne in kterih žalibog! še tisti prav ne poznajo, ki bi jih imeli — namreč v spoznanji smerkovih in garjevih konj — imajo učenci vedno dovelj priložnosti, se popolnoma podučiti. — Sklenemo ta popis s serčno željo, da očetje, ki imajo sinove, za kmetijo namenjene, naj bi jih zmiraj več pošiljali v to šolo, kjer se za kmetijstvo neizrečeno veliko potrebnega in koristnega, če so pridni, v enem letu naučijo in jim potem stoterno po vračajo stroške, ki so jih ober-nili na-nje v tem, da so jih preživili eno leto v Ljubljani; saj jim, razun nekterih bukev, za poduk ni treba nič plačevati. Da bi pač tudi soseske spravljale svoje kovače v to višjo šolo podkovstva, da bi jim ne delali škode pri podkovanji zdravih kopit, in da bi tudi znali podkovati napčne in bolne.
(Konec sledi.)
List 43.
Ozir po kmetijstvu unanjih dežel.
Gnoj za kurjavo na doljnem Ogerskem.
V nekterih krajih Ogerskega nimajo celo nič derv za kurjavo; tam kurijo z gnojem. Ne pa, da bi komu priporočali, ob pomanjkanji derv si pomagati z gnojem, ker tudi na Ogerskem bi tega treba ne bilo, če bi bili že davnej začeli obširne planjave in pašnike obsevati z germovjem in drevjem! Ko so žito posejali, začno v mnozih krajih doljnega Ogerskega posebno obertnijo — napravljajo namreč tako imenovane gnojne cegle (^tozeg po madžarsko) iz gnoja goveje živine, kterega od celega leta spravljajo na visoke kupe, da se popolnoma zmasti. Na dvorišču, vertu ali sicer kje  pri hiši skor vsacega kmeta boš vidil9
170
kako pulijo bolj slamnate dele iz kupa; kadar je kup tako otrebljen, raztrosijo gnoj na raven kraj, in ženske, z rokami na herbtu, tancajo tako dolgo po kupih, da so prav terdo stlačeni, 3 do 4 pavce visoki; potem vzame gospodar poseben nož in podolgoma in počez zreže kup na 7 do 8 pavcov široke kose; je to storjeno, dajo vse te kose kakor cegel sušiti. Ti gnojni cegli so jim zraven turšične in druge slame in pa terstja edina kurjava skozi celo leto.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Dalje).
Gosp. V. Peške je potem govoril o napravi in povzdigi tistih učilnic, kjer se mladi kmečki fantje kmetijstva uče. Rekel je, da je pred vsim potreba več podpork (štipendij) in naj se bi za pomnoženje njih prosila visoka vlada in prosili grajšaki in pa udje kmetijske družbe; gosp. grof Gustav Auersperg v Mo-kricah je berž pripravljen podpisati svoj delež za eno podporko; dalje je gosp. Peške rekel, da na obširni mokriški grajšini imajo učenci priložnost se djansko izučiti v vsih razdelkih gospodarstva, in da bi prav bilo, ako bi vse tri leta kmetijskih učilnic na deželi bile, kerpervo leto v Ljubljani se navadijo fantje bolj mehkužnega mestnega življenja, boljših jedil in postopanja brez dela, in gospodarstvo se mora djansko, ne pa iz bukev učiti.
Naio je dr. Bleiweis besedo poprijel in odgo-ril, da tudi on spozna, da bi dobro bilo, ako bi bilo več štipendij, dokler naši kmetje, kakor drugod, še ne spoznajo potrebe, da tudi kmetijstvo   se   mora  učiti  kakor   vsaka   druga
znanost. Umno kmetovanje in gospodarstvo je težka vednost, ktera se opira na mnogo druzih znanost, brez kterih ni mogoče biti umen gospodar, kakor ga sedanji časi terjajo, in ktere se sin ne more učiti pri vsakemu očetu, ki — čeravno sicer priden gospodar — vendar ne zna umnega kmetovanja, ktero ne ostaja terdovratno pri starih šegah, ampak se ravna po potrebah in skušnjah novih. Dokler tedaj naši kmetje ne bojo tega zapo-padii, daje treba tudi kmetijstva se učiti, je res treba po štipendijah vabiti fante v šolo, kakor mora včasih mati otroku kako jabelko ali kaj druzega podati, da se raji uči brati in pisati. Al pravi napredek našega kmetijstva se bo še le potem začel, kadar bo lastna spoznava napravila kakor drugod tudi naše stariše, da bojo dajali svoje sinove v kmetijske učilnice, in jih ne bo treba za njih lastni dobiček, da se kaj nauče, še plačevati. Tako dolgo tedaj — je govoril dr. Bleiweis — je dobro, da bi se moglo več štipendij deliti, in je poterdil nasvet gosp* PeLke-ta za pomnoženje podpork po imenovani trojni poti.
Al tega, da naj bi ne bilo pervo leto kmetijskih iinic ;* Ljubljani, pa ne morem nikakor poter-diti - je nadalje rekel dohtar. Ravno skušnje preteklih let, ko so vse tri leta kmetijskih učilnic na deželi bile, so učile potrebo, da eno leto, to je, pripravljavno leto — mora v Ljubljani biti, ker en sam, če še tako učen in priden gospod na deželi ali njegov namestnik, ni na nobeno vižo v stanu, učencev v vsih tistih znanostih podučiti, ktere so podlaga vsega druzega učenja. V Ljubljani so za to trije učitelji in še ti imajo dosti opraviti, da iztešejo fante, ki pridejo iz ljudskih šol v to učilnico, in jih pripravne narede za zapopadek potrebnih znanstev. Vsaka vednost ima svoj začetek pri tacih znanstvih, ki so tako rekoč pervine za uno; tako je tudi s kmetijstvom. Tudi znanstvo kmetijstva se opira na take pervine, ki so mu podlaga, ki mu razjasnujejo zapopadek stoternih stvari, in kterih naukov se ne bo učenec nikdar s pridom učil, ako se mu ne razlagajo od ver ste do verste, od malega do večjega, skozi in skozi. To pa je le v šoli mogoče, kjer se razlaga vsak nauk dan za dnevom v eno mero tako dolgo, da se mu pride do konca; tu ni nič razterganega, ampak drugo se derži pervega, tretje druzega in tako naprej. To pa ne more na deželi biti; tam tudi ni časa za to. Nauki pa, ki so podlaga kmetijstva, so: natoro-znanstvo sploh; če učenec nima pravega zapopadka od stvari in važniših prigodb v natori, če, na priliko, nima nobenega zapopadka od občnih lastnost stvari, od svetlobe, od gorkote, elektrike itd., če ne razume saj nekoliko od naravo-slovskega zvezdoslovja in zemljopisa itd., kako bo si razjasnil sto in sto zgodb, ki jih ima vsak dan pred nosom; — če ne razume nič od k e m i j e, ki nas uči obstojne dele pozemeljskih stvari, lastnosti zraka, vode, mnogoverstnih zemelj itd., kako bo zamogel zemljišča svoje prav obdelovati,  za
List 44.
174
živino prav skerbeti, si pametno gnojniščenapravljati? itd.; — če kmetovavec nima nobenega pravega znan-stva v rastlinstvu, da bi poznal rastline, ki so dobra ali slaba klaja živini, ktere so strupene itd., kakošen kmetovavec bo to! — če ni podučen bil v živinoreji skozi in skozi, kje se je bo drugod temeljito učil? — če se mu ni razložila sadjo- in murboreja od konca do kraja v šoli, mu bo v djanski sadjo- in murboreji zmiraj terdnih vodil manjkalo. In vse to se uče učenci v ljubljanski šoli ne le po bukvah, temuč tudi djansko, — pa še več se uče: uče se tudi kako bolni živini streči, kako spoznavati bolj navadne bolezni in jih ozdravljati. Zna pa kdo reči: v enem letu se ne da to naučiti,in zdravnik biti ni treba kmetova v cu. Res, da v enem letu se ne da spoznanje in ozdravljanje bolne živine naučiti in tudi podkovstva ne, kdor ni kovač, — ali nekaj in precej se vendar da naučiti v vsih teh zdravniških rečeh, kakor konecletne preskušnje pri učencih očitno kažejo. Če pa kdo pravi, da ni treba, da bi kmetovavec kaj razumel od živinozdrav-stva, temu rečemo, da tistemu res ni treba, kteri ima toliko premoženja, da mu nič ne de, ako mu vsako leto tudi 5 konj in 10 krav počepa; kdor pa je vta-cih okoljšinah, da ga pogin že ene kravice hudo zadene, temu je pa znanost ravno tako potrebna in dobra, kakor če ima svoje pohištvo zavarovano nesreče ognja; naj mu cerkne na leto troje živinčet, al ga ni huda šiba zadela? In kje more po deželi pomoči najti? Povsod se morajo pri nas umni živinozdrav-niki še z lučjo iskati! Še to je dobro, ako ima gospodar kak zapopadek od podkovstva, da zamore saj kovača po rokah kercniti, ako neumno ravna s kopitom njegovega konja in ga mu poškoduje. — In če se učenci kmetijskih šol v Ljubljani vse to učijo^ jim ne bo veliko časa ostajalo za nemarno posaopanje; tudi se ne morejo mestne mehkužnosti navaditi, kakor tudi gosposkih jedil ne, ker njih dnarnica ni ravno tako napolnjena, da bi mogli kočljivi biti.
Po ti razlagi je zbor sklenil: naj se skusi več podpork napraviti za več kmetijskih učen-cov, — pervo, pripra vlj avno leto kmetijskih učilnic naj pa ostane v Ljubljani.
(Konec sledi.)
List 45.
Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske
družbe v Ljubljani.
(Konec.)
Potem je prišla razdelitev častnih svetinj za posebno pridne sadjorejce na versto. Gosp. odbornik Anton Samasa je v prijetnem govoru razložil namen teh medalij in rekel, čeravno noče kmetijska družba preskopa biti z njih delitvijo in vsacega, kdor zasluži, počasti rada ž njo, vendar tudi noče pre-radodarna biti in jih preveč razdeliti, ker na to vižo bi prišle svetinje ob svojo čast. Letos je bilo več sad-jorejcov po podružnicah priporočenih za počastenje z medalijami, — ker pa pri mnozih ni bilo na drobno razloženo: kaj in koliko je ta, kaj in koliko je uni za sadjo- ali murborejo hvalevrednega storil, bi se bilo utegnilo primeriti, da — ker v si m priporočenim bi se vendar ne bile mogle letos svetinje podeliti — bi bil manj vredni obdarovan, bolj vredni pa ne. Za tega %oljo je glavni odbor nasvetoval, naj bi se letos le enemu, kterega zasluge za sad jo- in murborejo so bile bolj na drobno razložene, sreberna svetinja podelila, zastraii vmIi druzih pa naj bi se podružnicam naročilo, naj bi za prihodnje leto bolj natanko popisale: kako dolgo se že kdo s sadjorejo peča? koliko zemlje ima s sadjem ali z murbami obsajene? s ka-košnim sadjem? kako drevje glešta? kolikšno ima za-sadišče (vertno šolo} mladega drevja? ali ga prodaja tudi morebiti zastonj deli svojim sosedom? ali izreja ali svilne červe? itd. Po vsem tem bo glavni odbor v stanu presoditi: kdor za svetinjo priporočanih je je bolj vreden memo druzih.
Za letos je bila tedaj svetinja le spoznana Matevžu Panianu iz Rozalnika metliškega kantona, — trem drugim gospodom pa, za ktere vsled družtvinih postav niso svetinje namenjene, je sklenil občni zbor: naj se jim poda v imenu c. k. krajnske kmetijske družbe častnopismo.
V tem se je bila tudi precej živa pravda vnela zastran tega: koliko naj se namreč vsako leto raz-deluje teh svetinj? in ali bi se razdeljevale tako, da bi se jih enako število dalo na Gorensko, I)o-lensko in Notrajnsko. Gosp. Samasa je bil te misel, da bi enako število se določilo za vsako teh treh strani krajnskih in da bi se vsako leto ena dala na Gorensko, ena naDolensko, enanaNotrajnsko. Gosp. pater Benvenut se je na to oglasil, da tako omejiti razdelitev častnih svetinj, bi ne bila pravica, in je rekel: tisti naj jo dobi, kdor jo zasluži, naj je Go-renec, Dolenec ali Notrajnec; če so dosihmal sadjo-rejci iz gorenske strani več svetinj že prijeli, je to znaminje, da se pridno obnašajo s sadjorejo, in da se res pridno obnašajo, ste pokazale ljubljanske sadne razstavi, v kterih so Gorenci pokazali, da imajo že veliko in žlahnega sadja, Dolenci pa s(/ se celo malo vdeležili teh razstav in niso hotli pokazati kar imajo, ali pa niso imeli kaj pokazati. — Po tem govoru častitega gosp. patra Benvenuta je zbor sklenil: naj  tudi   vprihodnje,  kakor dozdaj,   se
ne omejuje delitev družtvinih medalij in naj svetinjo dobi kdor jo zasluži, naj je iz Gorenskega, Dolenskega ali Notrajnskega.
Odbornik in dnarničar kmetijske družbe gosp. M i-hael Pregl je potem razložil družtvini račun (to je stroške in dohodke) preteklega leta 1854, ki sta ga pretresla in odobrila za to postavljena gospoda preglednika, in je potem zboru vediti dal: koliko bi utegnili dohodki in stroški v letošnjem letu znesti.
Po vsem tem je prišla nova volitev predsednika in tajnika (sekretarja) na versto, ker gosp. Fidelis Terpinc in dr. Bleiweis sta prestala po družtvinih postavah določeni 6letni čas. Vsak pričujoč družtvenik je zapisal na listek ime tistega, kterega za predsednika in za tajnika voli. Gosp. deželni poglavar so pregledali potem vse njim predložene volitne liste in zboru na znanje dali, da (razun volitnega lista predsednikovega) so vsi drugi listi enoglasno za gosp. Fid. Terpinca kot novo voljenega predsednika, in (razun volitnega lista tajnikovega) enoglasno vsi drugi za dr. Bieiweis-a kot novoizvoljenega tajnika. Novih družtvenikov je bilo izvoljenih 54.
Ko so gosp. deželni poglavar ime gosp. Terpinca kot novoizvoljenega družtvenega predsednika zboru na znanje dali, se vzdigne gosp. odbornik Ambrož in govori k zboru takole: „Gosp. predsednik Terpinc so si skozi 6 let neutrudljivo prizadevali za napredek našega družtva in za povzdigo domačega kmetijstva; oni so v tem času pripeljali več novega koristnega kmetijskega orodja v deželo, kterega pred nismo imeli, in so razdelili mnogoverstnih semen po deželi, -— zaslužili so si tedaj hvalo dežele in kmetijskega družtva, po kterem se razširja materijalna korist po domovini; naj današnji zbor prečastitemu gosp. predsedniku to razodene s poklonom". In vsi družtveniki so se vzdignili iz svojih sedežev in se poklonili zasluženemu predsedniku. Gosp. predsednik so se zahvalili za to razodetje zaupanja, kterega stavi kmetijska družba do njih, in rekli, da bi jim bilo prav po volji, ako bi bil današnji zbor namesto njih izvolil kakega druzega predsednika, ker oni — kakor so že rekli—imajo lastnih opravil toliko, da, čeravno jih je vseskozi naj bolja volja koristiti domovini s povzdigo kmetijstva, ne morejo zadostiti družtvinim opravilom tako, kakor želijo. Vendar, ker je zaupanje do moje majhne zmožnosti se danes vnovič tako enoglasno razodelo — so dalje rekli - mi to daje častno nalogo, obderžati predsedništvo, nadjaje se, da me bojo za napredek in blagor domačega kmetijstva skerbni domoljubi „z druženo močjo" tudi vprihodnje podpirali.
Potem so se predsednik visokočastitemu gospodu deželnemu poglavarju grofu Chorinski-mu zahvalili za prijazno vdeležbo pri današnjem občnem zboru in za mnogotero pripomoč, ktero so družbi obljubili tudi vprihodnje.
Ob eni je bil konec zbora, pri kterem se je razdelilo mnogo semena lepe koroške koruze, bolo-nješke konoplje in sončnih cvetlic, in so gosp*
178
predsednik na ogled in  poskušnjo  postavili  ravno iz
Gradca prejeto mašino, s ktero se  turšica luši, in
dru^o,   s  ktero   se  vsaktero   žito   za hrano živinsko
zdrobljuje.              _________