IZDAJA CP »GOttF.*nSKT TTSTCt • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZMK • ODGOVORNI URED •SIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, SREDA, 5. SEPTFMUHA "62 ST. 102 IZHAJA OD OKTTJBRJ« T9W7 KOT TEDNIK OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO P^Momatika izvoza kovinsko predelovalne industrije MODERNIZACIJA bi zagotovila povečanje izvoza Podjetja kovinske industrije uspešno prodirajo na zunanja tržišča vendar se pri tem srečujejo z raznovrstnimi problemi _ Obeti za' prihodnje leto niso slabi V sklopu petih konferenc, ki jih Je gospodarska zbornica za okraj Kranj sklicala z namenom, da bi se z gorenjskimi izvozniki podrobneje pogovorili o dosedanji realizaciji izvoza in o nalogah za prihodnje leto, je bil tudi ponedeljkov posvet s predstavniki kovinske, gumarske in kemične industrije. Med številnimi predstavniki občinskih okrajnih in republiških organov se Je tega posveta udeležil tudi sekretar za industrijo in obrt IS LRS Silvo Hrast. Podtetja kovinske industrije na nadaljnjih deset milijonov deviz- Mii s kranjskega nebotičnika je zelo zanimiv, pa tudi pogledu od spodaj navzgor ni kaj reči Gorenjskem, ki ustvarjajo devet odstotkov bruto produkta celotne industrije v našem okraju, že uspešno prodirajo na zunanja tržišča, čeprav so nekatera izmed njih šele usmerjajo na izvoz. Zlasti pa bi lahko na povečanje izvoza vplivali z nadaljnjimi investicijskimi vlaganji._ Nekatera naša podjetja že zaključujejo ali pa predvidevajo določene rekonstrukcije. Med njimi je na primer Plamen Kropa, ki rekonstrukcijo dokončuje in ima v ta namen potrebna dinarska in devizna'' sredstva že zagotovljena. Prav tako potrebuje inve.sticije za odpravo ozkih grl v proizvodnji, za izpopolnitev asortimana in za nakup visoko produktivnih strojev tudi Veriga Lesce. Ce bi namreč v tem podjetju dobili potrebna sredstva za uvoz strojpv pravočasno, bi lahko plan izvoza v prihodnjem letu povečali od predvidenih 800 tisoč dolarjev na milijon dolarjev. Rekonstrukcija, s katero so delno že pričeli, je potrebna tudi v tr-žiški tovarni kes in srpov. Po rekonstrukciji pa bi lahko v tem podjetju povečali svojo proizvodnjo za 23 odstotkov; izredno pomembno pa je. tudi to, da bi lahko povečano proizvodnjo v celoti izvozili. TIO Lesce bi z rekonstrukcijo ' predvsem zmanjšal uvoz, hkrati pa občutno povečal proizvodnjo. Tržiška pilama bi z nakupom nasokovalnih strojev nih dinarjev Obeti glede višine izvoza v prihodnjem letu so dokaj ugodni. Indeks povečanja -glede na oceno realizacije v letošnjem letu namreč znaša 152, glede na izvozne zadolžitve pa je indeks celo 159., I Orientacijski podatki kažejo, da 'bo šest podjetij kovinske stroke (Plamen, Veriga, Kose, TIO, Pilama Tržič in LTH) izvozilo V prihodnjem letu nad milijon sedemsto ti.soč dolarjev svojih izdelkov. Predvideno je, da bodo podjetja 66,7 odstotka izvoza plasirala na področje konvertibilnih vabit. Tako bi se delež izvoza na ta področja povečal v primerjavi z letošnjim letom za 9,2 odstotka. Z realizacijo v letošnjih prvih sedmih mesecih pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Izvozne zadolžitve oziroma plan izvoza (Nadaljevanje na 2. strani) Investicije v prvem polletju Največ v industrijo in osnovna sredstva V prvih šestih mesecih smo na Gorenjskem porabili za investicije v osnovna sredstva skoraj 6,5 milijarde dinarjev, od tega je bilo več kot polovico sredstev gospodarskih organizacij « V razpravah o politiki investiranja, zlasti pa še pri obravnavanju osnutka resolucije o gospodarskem ln družbenem razvoju okraja Kranj, je prevladovalo na-Mt^Z^^^"\™°> ™i * investicijskimi vlaga- SKUPŠČINA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE f soboto, 8. septembra, bo v turani okrajnega ljudskega od-">•* Kranj skupščina Zveze pri-Ji>ijev mladine okraja Kranj. V it namen so pripravili obsežno poročilo, ki obsega osnovne ugo-Hritre in predloge za nadaljnje 4»lo, nadalje organizacijsko poro-UU hj nekatero drugo problema-fka g tega področja. Na sami pa bo imela tov. Smilja referat o nekaterih aktu-nalogah društva prijateljev f okraju je sedaj 24 društev prijateljev mladine. Do leta 1960 Ja je bilo samo 11. po tem letu pata ostanoviiT se 13 društev, in > "t pretežno v občinah Jesenice H Radovljica. Letošnje pogodbe med zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenimi zavodi Plačnik vztraja pri pavšalih Število storitev v zdravstvu ne more biti merilo kvalitete dela — Pri mer hišnih obiskov — Plačevanje tujih specialistov spet ločeno V preteklih dveh mesecih so bile sklenjene skoraj vse pogodbe med zavodom za socialno zavarovanje, in zdravstvenimi zavodi, s katerimi je urejeno plačevanje zdravstvenih storitev in drugi odnosi med 2dravstveno službo in zavodom kot zagovornikom interesov zavarovancev. Tako je zavod sklenil ustrezne pogodbe s sedmimi gorenjskimi zdravstveni nimi obratnimi ambulantami, z devetimi stacionarnimi zavodi (bolnicami, porodnišnico in zdravilišči) in s šestimi lekarnami. Lekarna Skofja Loka, zdravstveni dom Radovljica in zdravstveni dom Bohinj odklanjajo podpis pripravljene pogodbe, ker menijo, da jim določa premajhen pavšalni znesek. Ker pa so bili pri teh pogodbah upoštevani prav isti euiiiiiiu s<" ----— *.....i ——■■ - • mi domovi, z devetimi samosloj-faktorji kot pri vseh drugih, jih lvoz in jeseniška Železarna Tretjino sredstev bo Železarna prispevala sama Za svojo normalno proizvodnjo nora jeseniška železarna tudi precej uvažati. Od leta 1961 naprej potrebuje vsako leto več »ariz. To je razumljivo, ker je tadi proizvodnja naraščala, še Nj pa to velja za vso panogo ttwe metalurgije. Vsako leto po-Wbujejo na Jesenicah več stare-p železa, rude za osveževanje in tadi rude za visoke poči. Zelezar-V mora uvažati tudi večje količi-W, belega surovega železa. Pozivana tiran pri uvozu surovega bdefa železa je v tem, da ga lahko dobijo zadostne količine v vzhodnoevropskih deželah. Uvoz toplo valjanih trakov je 1» Železarno Jesenice prehodnega gnitja. Prejšnje leto so bili ve-«#ai na uvoz iz Italije, letos pa *» uspeli nabaviti večje količine trskov (10.000 ton) v CSSR. Uvoz tojtfo valjanih trakov bo odpadel ft rekonstrukciji železarne, s po-vffano proizvodnjo pa bodo narasle tudi potrebe iz uvoza. V jeseniški Železarni «e že vsa leta trudijo, da bL zmanjšali uvoz b IKejo domače vire oskrbova- nja ter so pri tem zabeležili že določene uspehe. Tako so na primer uspeli dobiti od tovarne -Miloš Mamic« iz Beograda kalijevo vodno steklo za proizvodnjo elektrod, ki so ga doslej uvažali iz Zahodne Nemčije. To pomeni okoli 3 milijone deviznih dinarjev. Nadalje so na Jesenicah uspeli, da bo podjetje »Termit« v Domžalah nabavilo potreben mlin za mletje feromangana in bodo s tem zmanjšali uvoz feromangana s področja čvrstih valut za okoli 21 milijonov deviznih dinarjev letno. Domače tovarne so napredovale s proizvodnjo izlivnega materiala, ki ga na Jesenicah potrebujejo v jeklarni in bo na tej osnovi zmanjšan uvoz omenjenega materiala iz Zahodne Nemčije za 5,6 milijona deviznih dinarjev. To je .varno nekaj konkretnih primerov zmanjševanja uvoza. Ce ob koncu primerjamo izvozne možnosti jeseniške 2elezarne z uvoznimi potrebami, potem ugotovimo, da bodo z izvozom v Železarni letno ustvarjali približno eno tretjino potrebnih deviznih sredstev za uvoz. Pri tem so v Železarni mnenja, da bi se njihov izvoz že letos in prihodnja leta približal višini 3 milijonov dolarjev, medtem ko se bo uvoz gibal v višini okoli B do 9 milijonov dolarjev. — M. 2. zavod za socialno zavarovanje ne more spreminjati. Na zavodu upajo, da bodo novi razgovori pripeljali do potrebnega sporazuma. Tudi letos bodo zdravstveni zavodi dobili za svoje delo pavšale. Pri določanju njihove višine so bili upoštevani lanskoletni zaključni računi, letošnji predračuni, razširitev dejavnosti posameznih zdravstvenih zavodov in razni ,statistični pokazatelji o naraščanju števila zavarovancev, zdravstvenih storitev itd. Pogodbo so bile letos sklenjene dokaj pozno; temu je vzrok čakanje na nove predpise o omejitvi naraščanja stroškov za zdravstveno varstvo. Sestavljanje letošnjih pogodb so, tako kot vedno doslej, spremljale burne razprave o tem, ali naj bodo zdravstveni domovi plačani po storitvah ali pa naj dobijo pavšale. Zavod za socialno zavarovanje zagovarja pavšale, zdravstveni zavodi pa bi bili radi plačani po številu storitev. Plačnik vztraja pri pavšalih, ker meni, da so sicer njegova sredstva ogrožena, saj število opravljenih storitev ne more nadzorovati, razen tega pa zdravstveni delavci z največjo lahkoto vplivajo na povišanje števila storitev in obenem tudi na svoj dohodek. Se preveč razumljivo je tudi to, da število storitev še od daleč ne more biti merilo kvalitete dela, prizadevanja in uspehov posameznih zdravstvenih delavcev. Za ilustracijo trditve, da zdravstveni delavci sami močno vplivajo na število storitev, naj navedem nekatere statistične podatke o hišnih obiskih, ki so med vsemi zdravstvenimi storitvami najbolj značilni. Leta 1953 so bili obiski sorazmerno slabo plačani. Naslednjo leto se honorar ni spremenil in je od približno 22.500 število naraslo na 23.200, to je le za 700. Za leto 1955 se je honorar za obisk bolnika na' domu močno povišal, število obiskov, se je tudi takoj povišalo za 11 /tisoč, leta 1956 še za 9 tisoč, leta 1957 se j« (Nadaljevanje na 2. strani) nji v gospodarstvo prvenstveno dokončamo izgradnjo že začetih investicij in na ta način omogočimo hitrejše izkoriščanje novih kapacitet. Z novimi investicijami pa naj bi zagotovili modernizacijo proizvodnih procesov, povečali delovno storilnost ln s tem tudi proizvodnjo. Vlaganje Investicijskih sredstev v negospodarske dejavnosti pa je treba usmerjati predvsem v tiste objekte, po katerih Je največje povpraševanje in ki bi največ pripomogli k hitrejšemu dviganju družbenega standarda. V obdobju do konca julija je bilo v kranjskem okraju porabljeno za investicije v osnovna in obratna sredstva devet milijard 82 milijonov dinarjev. Od vseh teh skupnih investicij pa odpade samo na investicije v osnovna sredstva več kot polsedmo milijardo dinarjev. To številke so zanimivejše v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem, saj razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo lani porabljenih celo nekoliko več sredstev za investicije v obratna sredstva kakor pa za investicije v osnovna sredstva. Letos pa je bilo prav obratno. Investicije v obratna sredstva so zdrknile na dobro poldrugo milijardo dinarjev. V perspektivnejši politiki investiranja smo že lani predvidevali, da bo pretežni del investicij v gospodarstvu odpadel na industrijo, izven gospodarstva pa na stanovanjsko in komunalno dejavnost. Taka orientacijska razdelitev investicij se konkretno kaže tudi v strukturi investicij v osnovna sredstva v letošnjem prvem polletju. V celoti je bilo v prvih šestih mesecih porabljenih za inve- (Nadaljevanje na 2. strani) Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi » Obrazi In pojavi » Obrazi ln pojavi » Obrazi In pojavi « Obrazi te tiottolnoma 7medlo Po telesu 2<* mlaa in imel sem jrato kcikui »»»» r r v . je popomoma *miiuu. rv wp s .' - . , do- hvaljeval m ga povprašal za ra- ie :»■!■ frl srh' hkrati Pa so se gi- M tudi moja jraia je muu i • • • > je spreietei V" *y £ « „„L„n j„„ \, kamen razbil čun, čeprav denarja nisem imel, mu na čelu poiavile Prve potne lec m nekega dne e Kamen ra/.vu «.» , r „ , .- • mu /i* tn» yutuunc yi i/c f o , , ^Amahntl 7 mhn. res — kai ven- polnil aktovko tudi )az. Takrat sem se prvič znašel pred to mizo. Čeprav nisem bil obsojen, pa so se vendar vsi' poznam hudovali nad telefonski izolator. Od strahu sem je zamahnil z roko, čes — kaj ven- sodniki in svojo jezo utemeljevali s tem, da to ni nič, iaj je bilo blago državno. ln "se četrti dokumenti Ponovno sodišče! In tu zdaj sedim v imenu vseh tistih, KI SE z rokami zak'ril obraz, saj veste, dar sprašuješ, saj je tako vse dr- DANF.S NIMAJO PRAVEGA tokrat posegla «K sem mlad, bil sem otrok. Toda lavno in ne moje. ODNOSA DO DRŽAVNE IMO- t ----,*l,n; ttn nesreči Pa tretji dokument! VINh. Sedim v imenu Janeza, Učil sem se za mehanika. Tudi Petra', Ane, Toneta; ali kaj bi jih kaplje. Da, saj res; nikoli doslej ni ob pogledu na obtožnico pomislil, kje so vzroki, da danes sedi pred sodniškim zborom; vedno je mislil, 4a mu je tako življenje usojeno. Šele sodnikov predirljivi pogled in še ostrejše vprašanje sta mu tokrat posegla v zakladnico spominov. Nagubal je obraz, zdaj poleg mene se je takoj po nesreči je bil videti kakor skesan otrok, ustavil mož in me potolažil z be- Korenine segajo globoko *„ V, sedami- »Ne hči' Saj to ni nič, tam je bilo vse državno in moji še našteval, naj povem le njihove zda, kakor starec, ki caka, aae • / • sodelavci niso zato na ničesar pa- besede: »Saj ni vredno, da čuva- mu bo pretrgala nit življenja. Po- 5a)'eJ^kument> ■ " nikoli varčevali. Ker )e bilo mo in varčujemo ker je državno časi sprva komaj vidno so * mu HW^***»m*n^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ _ ^ > pričele premikati ustnice. - aw TE DNI PO SVETU • ČETRTA VILA J A IV FLN Predsednik političnega biroja FLN Ben Bela je izjavil, da bodo sile. lojalne političnemu biroju, nadaljevale i premiki proti mestu Alžiru »za vsako ceno«. Četrta vilaja si je v Alžiru ustvarila celo državo in nadzira celotni centralni administrativni aparat. Benheda je izjavil, da so francoske čete v nedeljo 'zvečer uporabile orožje proti Alžircem. Včeraj zjutraj s0 čete narodnoosvobodilne armade, ki se bo odslej preimenovala v ljudsko armado Alžirije v bojih s četami četrte vallje zavzele tri manjša mesta. Menijo, da bo tedanja kriza čez nekaj dni rešena. • POTRES V IRANU V katastrofalnem potresu v Iranu, ki je zajci potresno območje 40 tisoč kvadratnih kilometrov je Zgubilo življenje okoli 9500 prebi Vavcev, več kot 5000 pa je bilo ranjenih. Okoli 100 tisoč pa jih je ostalo brez strehe. • COMBE POPUŠČA V ponedeljek je katanška vlada •poročila, da je sprejela načrt tršivca dolžnosti generalnega sekretarja U Tanta o -nacionalni pomiritvi in zedinitvi Konga«. • DE GAULLE V NEMČIJI Včeraj je francoski predsednik de Gaulle odpotoval na šestdnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Med obiskom bo obiskal 7 nemških mest, da bo prišel v stik r. več nemškimi prebivavci. Imel bo okoli 15 govorov, v glavnem v nemškem jeziku. • POMOČ ZSSR KUBI Zaradi novih nesporazumov med Kubo in ZDA in »-glede na agresivne grožnje imperialističnih krogov je vlada SZ ustregla prošnji kubanske vlade za pomoč materialu, za oborožitev in inštruktorje, ki bodo vežbaii kuhan sko vojsko (tako je rečeno v sporočil« o sklepu vlade Sovjetske zveze v Moskovski Pravdi). • ARABSKA LIGA V SLEPI ULICI Libanon namerava sprožiti akcijo za sklicanje vsearabskega nvstanka na vrhu ali vsaj sestanku arabskih zunanjih ministrov, da bi našli izhod iz sedanje krize V medarahskih odnosih. Kot je znano, je ZAR sklonila, da izstopi iz Arabske lige. UnnMe in • Uudie in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in d Iz Alžirije prihaja'o te dni tako sedaj onemogočila nadaljevanje neugodne vesti, da Jih sprejema- političnega dela v glavnem mestu mo s »kurjo pnltjo«. Zavemištvo, in Alžirijo zopet pahnila na siop-ki je bilo pred ledni sklenjeno njo brezvladja. med »sprtimi brati« je prekinjeno Kakšno Je ozadje dogodkov, ki in tokrni Je bojazen za odkrit ob- so po kratki pomiritvi zopet v račun z orož'em te na dlani, da precej izrazitejši in bolj grozljivi je ni mogoče več v popolnosti pod.rbi razburili ne samo prebi-zanikati. V razvajen al'lrskl or- vahtvo Alžirije, ampak precejšnji kesler političnih vodikijtv so sc del svetovne javnosti? Ohromitev Alžirsko rešeto vključili tudi vojaki, ki jim je sleherne politične deja1 nosli v Kider pred zbranimi novinarji alžirskem glavnem mestu in novo povedal, da imajo njihova deja- razdobje brezvlade je nastalo kot nja značaj popolne otročjosti. posledica različnih političnih sil- Toda »otroška igra« otročjih ofi- nic, ki jih zagovarjajo poveljniki cirjev sc je kmalu maščevala nad nekaterih vilaj in vodilne oseb- zadnjim preostalim članom poli- nosli Alžirije. Pravo ozadje je še tičnega odbora v glavnem mestu vedno dovolj neraziskano in ne- Alžiru, saj je Mohamedu Kiderju jasno. Gre po vsej verjetnosti /a le za las uspelo pobegniti pred nadaljevanje nasprotij, ki ob po- vojaki, ki Sto imeli zaporno pove- mlritvl niso bila dobro razčišče- Ije. V nekdanja nasnrotja med na. Vodstvo dveh vilaj že ob pre vodilnimi politiki alžirske revo lucije se je po ostavki Budijafa ni bilo naklonjeno temu vključila tudi vojska, ki je za vanju in so Bfl vojaki v dveh veljstva četrte vilaje, ki so jih žirske vlade Benheda, ki šele pred dnevi spustili v prodajo pojav napeljeval na sv P* jata za široko potrošnjo, do neke mere Ločeno od krvavih spoiJT^8' pojasnjujejo sedanjo napetost, ki so že zahtevali prve ir% **• k od konca alžirske vojne še nikoli vojaki posameznih vila« . Je stda- * ^ke , -2? bi sedaj v Alan H * ^ kar štiri sk„JL. .°^iak Benheda zaman poziva alžirske voditelje, da pridejo v Alžir lajah, »mali ' ogovje« na svojem • i < > i političnega odbora področju si>r**tno upirali vsakemu alžirskega »vilarizma« ja podal sodelo- vplivu politične oblasti. Očitki že v prvih dneh alžirske samo- račun po- stojnosLi predsednik začasne al- ni bila tako nevarna. Po podatkih, nje stanje v Alžiriji ki jih je objavil politični odbor, kot kdajkoli. ker naj bi vojaki iz tretje in četrte alžirskem vodstvu vilaje neprestano izsiljevali poli- stopnjujejo. p0 nekate lični odbor, odkrito pa so se naj bi sedaj v Alžiriji uprli, ko 80 bile znane kandidat- že kar štiri skupine, v. ne liste za prihodnje volitve v vleče na svojo sri-aa. ^' x**** alžirsko ustavodajno skupščino. v tem trenutku ni Velifc0*'I,?,™*,'i Vojska se po splošnem vtisu zelo nJe občudovanje se je « *e*4a- težko vdaja v spremenjene poli- v čudenje. Nepript^v|\Pr*n,f«<* Učne razmere v Alžiriji, saj je nezmožnost med alžlrskr*"** •* bila v sedemletni vojni ves čas t^Ji, da uredijo odnos edina, ki je odločala in upravlja- bi bilo prav, je bliju d »»k«, k* la. Zanimivo je, da je vojska iz- več ne gre za važne j *» grajevala politično gibanje in ne politične načrte, tenivM obratno. Vpliv vojske zlasti v svojitev oblasti, kj »j 14 nekaterih pokrajinah je "bil zelo prilastiti vsak na svIj opazen. Velika ozemeljska raz- Po svoje. Koristi IJud sežnost Alžirije je pripomočki, skega prebivalstva, ki * *' da so posamezni voja-ki voditelji dek in vsestranski »»Zf'' na svojem področju »vedrili in ukrepali« po svoje, saj je bilo iz tujine nemogoči« nadzirali del* nobeno čudo, če posameznih vojaških enot. V okviru vsakega oddelka alžirske vojske so bili zadolženi vojaki, ki so tudi politično pripravljali za ledje. Vpliv vojske je v razmerah * ostal skoraj očiten. Prvo obširnejšo nsčia i« n aH ■ tem žalostnem » jo < močno zanemari" ** •N**< r«nj J* »«llk enol. V eev razočaranih in B Aifc> Drugi seveda položaj drugače. alžirska Me samostojnost "jjo. la ti *ed«;; takšnih zgodaj in da Alžircj t,,0***1* **- niso povsod da bi sami razlago seveda ni stvarno moremo ati t^rt9- *U. T# političnega odbora na so povod za to dali »i?,*1***' ker Zdralko"SS Ljudje in do^dki • Lludie in *° s,a" fete domačega »Partizana- odnesle vence k spominskim obeležjem v Sp. Gorje in Radovno. Zvečer Je kulturnem programu pa so sodelovali: godba domačih gasivcev, hiirmonikaši in folklorna skupina. Spored so popestrili tudi telovadci TVD »Partizan«. V nedeljo se je praznovanje nadaljevalo s tradicionalnim strelskim tekmovanjem z malokalibr-sko puško med Blejci in Gorjani bila akademija, na kateri je go- v katerem so prvič zmagali do- voril Janko Repe, novoizvoljeni odbornik občinskega zbora ObLO Radovljica, o pomenu praznovanja krajevnega praznika. V pestrem Plačnik vztraja pri pavšalih (Nadaljevanje s 1. strani) povečalo, število hišnih obiskov pa se je zvišalo za več kot 17 tisoč. Pozneje so honorarji niso poviševali in število obiskov je začelo naglo padati'. 2e leta 1960 je bilo za 12 tisoč manjše kot 1.1957. V letošnjih pogodbah zasledimo nekatere novosti. Do sedaj so zdravstveni domovi dobili tudi pavšal za tujo specialistično službo. Zavod je menil, da bodo tako bolj pazili, kdaj bodo pošiljali k specialistom v Ljubljano ali kam drugam in tako prihranili nekaj denarja. Nekateri zdravstveni do- Modernizacija bi zagotovila povečanje izvoza (Nadaljevanje s l. strani) Ima pet podjetij te stroke v višini 1.253.999 dolarjev.-Realizacija v prvih sedmih mesecih pa znaša 32,4 odstotka. Sedemmesečna realizacija in zaključki pa dosežejo višino 915.267 dolarjev ali 73,2 odstotka zadolžitev oziroma 76.9 odstotka ocene celotno realizacije. Za slabše doseganje pri realizaciji j/.-voza so v nekaterih podjetjih krivili prepozno korekturo izvoznih inatrumentov, razno nizke izvozne premije ter pomanjkljivosti v ko-njukturni službi. Tudi s poslovanjem izvoznih podjetij niso povsod zadovoljni. Konferenee o problematiki izvoza, ki so bile doslej že tri. v prihodnjih dneh pa bosta še dve, imajo med drugim ludi namen, da predstavniki podjetij seznanijo pristojne organe miroma njihove predstavnike o težavah in po-man.ikl.jivo.stib, v katerimi te src čujejo. Prislojni organi naj bi na ustreznih mestih takoj posredovali, da «e najbolj pereča vprašanja čimprej rešijo, hkrati pa ustvarijo pogoji -za prihodnje norma 1-nejše in uspešnejše uveljavljanje naših podjetij na tujih tržiščih. movi so vzeli to določbo zelo resno, vendar so bili tako izpostavljeni stalnim očilkom pacientov, da štedijo na njihov račun. Odslej se bo specialistična služba spet plačevala posebej- Druga novost predvideva, da bodo zdravstveni zavodi, ki bodo prekoračili v pavšalih predvideno število storitev, dobili največ 10 odstotkov teh storitev plačanih po polovični ceni. Tako bodo zdravstveni delavci vsaj delno nagrajeni za obsežnejše delo, vendar Jih zmanjšano plačilo ne bo stimuliralo za nepotrebno povečevanje števila storitev. Letos je zavod sprejel še večji del financiranja preventivne zdravstvene službe, česar se občinski ljudski odbori že od nekdaj otepajo. Medtem ko so se na vseh območjih zdravniki obratnih ambulant vključili v dežurno službo zdravstvenih domov, ki potem 6krbi M zavarovance obratnih ambulant in zavarovance zdravstvenih domov, se v kranjskem ZD s tem niso strinjali, zato so obratne ambulante na kranjskem območju dobile svoje pavšale za hišne obiske. M. Sosič mačini s 25 krogi prednosti, Popoldne pa se je pred gasiv-skim domom zbralo več sto gasivcev iz vse občine in domačinov, ki so prisostvovali razvitju prapora PGD GORJE, razvil ga je predsednik KO SZDL Janez Kocijančič. Nato je šla pisana povorka, v kateri so bile tudi narodne noše, do doma Partizana, kjer se je začel družabni del praznovanja. St. S. odboru upajo, da bodo osnutek, ki ga bodo dopolnili z morebitnimi predlogi podkomisij, lahko dali v razpravo ljudskemu odboru že konec meseca. Podkomisije, ki so nekako strokovne komisije, bodo obravnavale posamezna poglavja novega občinskega statuta. Pri dosedanjem delu za sestavo občinskega statuta so se najdalj zadržali okrog vprašanj, ki so se nanašala na organe bodoče občinske skupščine in na vlogo družbenih organizacij, ki Jo imajo v komuni. Precej razprav je bilo tudi o pravicah in nalogah državljana oziroma občana. Te razprave so se namreč vrtele okrog vprašanja, kdaj postane nekdo občan z vsemi pravicami; namreč kdaj lahko na primer polnopravno zaprosi za podpore alt usluge, ki pripadajo občanom. Pričakujejo, da bodo komisije dale še nekatere dopolnilne aH tudi spremlnjevalne predloge. Tako prečiščeno besedilo občinskega statuta pa bodo obravnavali tudi ljudski odborniki, ki bodo nedvomno predlagali še marsikatero dopolnitev. -- P. Največ v industrijo in osnovna sredstva (Nadaljevanje s 1. strani) stici je v osnovna sredstva v vseh dejavnostih šest milijard 427 milijonov' dinarjev (v sedmih mesecih pa, kakor smo že uvodoma omenili, sedem milijard 540 milijonov dinarjev). Po investicijskih virih so pri tem seveda na prvem mestu sredstva gospodarskih organizacij, na drugem pa sredstva družbeno-mvesticijskih skladov. Za investicije v osnovna sredstva industrijskih podjetij je bilo v prvem polletju porabljenih 3.217 milijonov dinarjev; torej polovica V6eh investicij. Ostale dejavnosti pa so zastopane z manjšimi zneski, kar je seveda za njihovo ekonomsko moč tudi razumljivo. V primerjavi s celotnim dohodkom posamezne neindustrijske dejavnosti in vloženimi investici-, jami v osnovna sredstva pa bL ponekod dobili še ugodnejši rezultat kakor v industrij'• Skupni izdatek za investicijo v osnovna sredstva v kmetijski, dejavnosti je znašal v prvih šestih mesecih 509 milijonov dinarjev, v gozdarstvu l*) milijonov, v grad* ben.stvu 134 milijonov, v prometu 17« milijonov, v trgovini 163 milijonov, v gostinstvu 211 milijonov in v obrti 156 milijonov dinarjev. V negospodarskih dejavnostih pa je na prvem mestu ghJ-de višine investicij v osnovna sredstva stanovanjska in komunalna, dejavnost s 1.104 milijoni, njej sledi dejavnost državnih organov in ostalo (446 milijonov) ter kulturno-socialna dejavnost (181 milijonov dinarjev). - P-_ 'A--- PRF.D PRIHODOM VLAKA »BRATSTVA f M KMOTMOSTI« IZ DNEVNIKA IZSELJENCA V SRBIJI "IT orma Udiranju življenja v iz-|\| seljenjštvu no pripomogli tudi drugi faktorji. Na pomoč je priskočil ludi Rdeči križ, prihajali so tudi majhni paketi (iz Slovenije je bilo dovoljeno poslati do 1 kg) od dobrih src iz stare domovine itd. Za otroke se' je začel tudi šolski pouk. seveda le dvakrat tedensko; ker so bile šole zasedene od okupacijskih oblasti, je bil pouk le v zasilnih prostorih (stare kavarne in podobno). Ker je bilo med izseljenci tudi dosti učiteljskega kadra, je bil organiziran tudi tečaj slovenskoga jezika. V srbskih šolah so kmalu prednjačili slovenski otroci, ki so se tako rekoč- čez noč priučili srbskega jezika. Pod okriljem društva »France Rozman« so bili tedenski sestanki Iski živelj prihajat iz raznih zase-vseh izseljencev, kjer smo 6e na- denih krajev v Srbijo. Mala Sr-81i vsi in bili kakor ena družina. |bija je tako pod svojim okriljem Odtoke so razlike, spodbujali smo dmg erugega in tako v skupnosti mnogo laže prenašali vse tegobe ter že delali načrte za prihodnost. V začetku izseljeniStva je bilo politično življenje potisnjeno v ozadje. Vsak je bil tako rekoč zaposlen sam s sabo. Egoizma pač ne bomo nikdar docela odpravili. Kmalu pa je to politično mrtvilo prenehalo, to tem bolj, ker smo počasi ugotovili, da imamo pravzaprav lc neki izjemni položaj. Nemci so nas kolikor toliko pustili v miru, v Srbiji se jim nismo zdeli nevarni. Srbi pa so nas po-milovali zaradi usode, ki nas .ie zadela, kar so tem bolj razumel zbirala tako rekoč vse Jugoslovane, ki jih je mučil ali nemški nadčlovek ali bolgarski kundak ali ustaški klavec ali ogrski palatin. Na njenih prsih emo se greli V6i in tako kovali vezi prijateljstva, ki se ne morejo nikdar pretrgati. Kmalu smo bili na tekočem, kar se je tikalo političnih razmer doma in na tujem. Zvedeli smo za organizirani odpor proti okupatorju pod vodstvom Komunistične partije, vedeli smo, da se vedno bolj polnijo svobodni gozdovi, vedeli smo, da stoji na čelu vsega upora tov. Tito. Na vsakem skupnem sestanku smo prerešetali svetovni in domači položaj. Obsojali tudi zanadi tega, ker je tudi srb- smo okupatorjeve pomagače in obžalovali zaslepljene Ravnogorce in črnorokce. Okupator je z rastočo partizansko silo vse bolj izgubljal živce. Ni vedel, kako bi nasitil svoj bes, ker so se mu izjalovili dalekosežni načrti. Kragujevska tragedija, krusevski pokolj in naša Draga: mučeniška trojka; koliko krvi je steklo po izmučeni jugoslovanski zemlji! Iz tega časa nam je ostal v bridkem spominu tudi odgon 2idov iz Valjeva. Preko 200 so jih zbrali, žalosten sprevod je šel po mestnih ulicah. Nikdar več\ se niso vrnili, dvomim, da je kdo osUil živ: gotovo bi se po vojni vrnil v Valjevo, pa nobenega ni bilo. Se en dogodek vzbuja še daneg v nas vseh grozo, ker smo mu bili priča. Stevan Filipović, ujeti komandant bataljona tamnavsko-kolubarskega partizanskega odreda, je bil obešen na valjevskem sejemskem trgu maja 194?,. Ob devetih dopoldne se je zgodilo. Tiho smo ždeli V gimnazijskem poslopju nasproti trga: mladi srbski dijaki in jaz — izseljenec med njimi, vsak potopljen v svoje misli, nihče se ni ozrl skozi okno. Dva dni je visel kot opozorilo vsem, ki bi se upali kljubovati fašistični pošasti. Se v zadnjem trenutku si bil pogumen, muče- nik! Tudi iz tvoje krvi je vzklilo seme svobode! Vse te represalije, množično streljanje talcev, trpinčenje ujetih aktivistov in tako daljo pa ni moglo zaustaviti prodiranja svobodoljubnih idej. Na vseh frontah se je začela krhati ostrina fašističnega meča. Stalingrad ni padel! Na kavarni Central sredi Valjeva je visel zemljevid, kjer so se vsak dan pomikale nove zastavice proti temu mučeniškemu mestu. S strahom smo opazovali njihov premik. Ko niso ti znaki mogli do mesta samega, smo se oddahnili. Zastonj so natisnili: Stalingrad je padel. Ni padel, čeprav je požrl tisoče in tisoče - tu je bil začetek konca. Vsi ti zunanjepolitični dogodki so vplivali na nns kakor tudi na prave srbske patriote, da smo zadihali bolj sproščeno. Tudi črnogledi so uvideli, da imamo optimisti prav. Konec je bil videti še daleč, vendar je bil z vsakim dnem bližji. . V teh časih smo t\ postali t našimi gostitelji še bližji, še bolj iskreni in prijateljski. Kakor da smo šele sedaj podrli vse ograje med sabo: zdaj smo šele eno, ko gremo istim ciljem nasproti. Andrej Kocijan (Nadaljevanje prihodnjič) letoval sem v t.u ™ZB okrajaKr^ Rad bi nekaj članku (Glas Dolžana. On namreč navaja u ne razmere So K;\ *a,w ZB v Verudici v,.*!*, sam sem bil letos v^ T« ru, in sicer od 2q M» ia. Tedaj so bili s'v0 & j* tori v taboru začini* je zbralo na ker« članov HM* Vsak je dobil oh ^ bor dve sveži r*5?**tft Nlh^- n. bil breV* ** 0d+ smo pod šotori Vj?1*. BM ne more zahtevati e<1* nil* šteje stale tako * K * hotelu na parketu^*« kot r na blazinah, £^J*OiJ kolikor dob£ ^iko u5 ležišče sami urSi^ »X Kar zadeva sa„-'Um, da ne sme '-^k ^ » - šotori kot v tT* nem hotelu. ^ vedno čiste10*6 Sladka voda je v., na na dveh mestV^ *»tfr boru prav ^ !„ . /J'av Pri pod taborom krat Primanjkuj« »4 bilo vredno prij&f «U K Za hrano ne "^atl. da je bila odlj^0*** je prav dobru te* b£ bilo Se ostajala ****** jTJ '<* bila v k.,K7J?> ia iLŽI Pravijena komur potrebnoTL,«« bo,* Jedilnica zavarovana da m Piti i« r^krT Vodc .ini. Bila j.1*«} JjUS soda m pribor sta*l°^.* zelo clsta. Kui^^U^ oblečene v belo ne. in vedno ci Me PosebejTomu S^'fcS?^ borcev skuhat, ^d ««k*«J? ~ ^ o je bilo vJ£ *nit» razsvetljeno. p„ v>*T3 du med šotori tol" bil Tovariši v vods^ za 600 dinarjev"^111 P° bo^m bili sploh pravi i so Je blfc ****** skrbeli vse tisto." "udih. *o nas- Tovariš dopiSQik . ne se mora tudi teJ? da dam ZB ne smS. ***4ltL ko občutljivi in b£2 b. nam lastna orga^hi. * rala dati več kot ^CjJ» »e sum, da kdor ima ^n*. jj-, je res član ZB. bo * nekoliko potrpeti fi*Jt upanje, da bo iz* u?J Unu* bolje organizirano. v k*o Ce pa kdo upa ^ ^ .lev tako organizirati V/ bS°iciu- * Karel Bnt^]^?^e\ Kranj 4rN RAZŠIRJENA SEJA OZTK KRANJ Z namenom, da se po. » počitnicah pregleda delo u ih odborov okrajne zveje*01^ lesno kulturo Kranj, bo jaJJ ta v sredo, 3. septembra, obu* ^ razširjen sestanek, na *^ bodo tajniki strokovnih ckUk^T poročali o dosedanjem delu. Izvoz jeseniških podjetij Tri podjetja pod predvidenim načrtom Jeseniška železarna Je izpolnila ob polletju svoj letni načrt izvo-tt finančno z 58,6 odstotka. Kljub t«mu je dokaj negativno, da jc znatno pod planom predvsem izvoz elektrod, katerih proizvodnja Je dokaj močna. Eden izmed vzroke* padca izvoza elektrod je v tboljianl kvaliteti tega proizvoda jesemsii ^ KOVINAR frt drugih prolzvajavcih, ki so železarni odvzeli zunanji trg (npr. I Bolgariji, ki je bila svoj čas velik odjemalec prav od Železarne). t boljšim in hitrejšim spremlja- njem pa ima železarna še precej možnosti, da vrednost izvoza poveča. O tem smo že obširneje pisali v eni izmed prejšnjih številk. Ribnik-export ni uspel doseči log — tako trdijo v podjetju ' jc, da so notranje odkupne ce, živine visoke, a cene mesa na zu nanjem tr,7U sorazmerno nizke, in se ne izplača i/.va/.ati. Realno mo- predvideni načrt izvoza v prvem i ramo pričakovati, da se bodo v polletju letos, zlasti zaradi ne-1 jeseni cene znižale, ker bo ponud-ugodnih vremenskih razmer vse i ba večja in tako bodo skušali do-do maja. V juniju, ko je bilo bla- | seči postavljeni načrt. ga več, pa ni bilo zadostnega povpraševanja. Po izjavah predstavnikov tega podjetja sodeč, bodo v drugem polletju skoraj zanesljivo nadomestili zamujeno. Prav tako ni izpolnilo načrta izvoza tudi jeseniško mesarsko podjetje, ker je bil odkup znatno slajši. Primanjkovalo je živine nasploh, znatno škodo pa so povzročile vremenske neprilike. Glavni raz- Zdravilišče v Gozd-Martuljku je že doseglo uspehe 0 tem, da bi razglasili Zgornje-tavsko dolino za zdraviliški kraj, 10 na seji občinskega ljudskega Odbora na Jesenicah že dvakrat razpravljali. Prvič je v mesecu oktobru lani ObLO sprejel sklep, da zadevo odložijo, dokler ne bodo o njej razpravljali tudi pristoj-ti krajevni odbori. Zaradi tega so krajevnim odborom poslali dodat-•o obširno obrazložitev o name-■n razglasitve določenih krajev v zdraviliške kraje. Krajevni odbor Kranjska gora Je na pobudo predstavnikov Go-Knjfke turistične zveze sprejel iklep, da se predlagani kraji ne razglasijo za zdraviliške, ker bi to ftodovalo čistemu turizmu. Nato je bil na zboru volivcev v Gozd-Martuljku sprejet sklep, da naj vtdjjo vse potrebno, da vsaj Gozd-Martuljek proglasijo za zdra-nUki kraj. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru na Jnenicah je o predlogu zbora vo-fwev v Gozd-Martuljku razpravljal na svoji seji in ugotovil, da Je sklep volivcev omenjenega kraja povsem umesten. M tem je treba posebej upoštevati, da je obstoječe zdravili-Ke v Gozd-Martuljku doseglo na jodročju zdravstva velike uspehe « da si je s tem pridobilo velik M0ed, ker se lahko uvršča med tajbolje organizirana zdravilišča ♦ državi. Po drugi strani je treba upoštevati tudi dejstvo, da so po-trebe po tem zdravilišču razmeroma velike. Samo lani jc bilo na tdravljenju v tej ustanovi 1830 lju-i, od tega 746 zaradi najrazličnejših živčnih motenj, ki lahko izvirajo iz neustreznih stanovanj-rtdh, delovnih, zdravstvenih in Iragih življenjskih pogojev, ka-fur sodijo tudi slabi odnosi med jjndari. Nadalje je bilo 327 bolni-b» zaradi bazedova, 219 zaradi flfafoe telesne oslabelosti, ostali *l so se zdravili zaradi slabokrv-lOfti, astme in drugih obolenj. V »vod pa bolnike z aktivno tuber-fctiozo ali z drugimi nalezljivimi Meznjmi ne sprejemajo. Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru na ♦Jesenicah je upošteval tudi določbe novega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki predpisujejo, da mora biti v naravnih zdraviliščih, ki se nameravajo specializirati za zdravljenje s prirodnimi sredstvi (zrak, klima) organizirana stalna zdravstvena služba. Razen tega morajo imeti tovrstne ustanove priznan status zdravilišča, s tem da je sredstvo, s katerim zdravijo, razglašeno za zdravilno, kraj pa -za zdraviliški kraj. V omenjenem primeru sta oba pogoja izpolnjena. Zdravstveno službo v zdravilišču bodo organizirali v skladu s predpisi. Sedaj so že v teku tudi razne preureditve in popravila ter oprema ambulantnih, laboratorijskih in fizio-terapevtskih prostorov. Zdravilna klima se je v Gozd-Martuljku, zaradi ugodnih meteoroloških lastnosti kraja, nadmorske višine in vpliva okolice — z gozdovi in planinami — že doslej izkazala za ugodno zdravilno sredstvo. - M. 2. VAS BO DOBILA SODOBNO RAZSVETLJAVO Krajevni odbor v Godešiču pri Skofji Loki je pred kratkim sklenil napeljati vzdolž republiške ceste, ki pelje skozi vas, neonsko razsvetljavo. Do sedaj sta v vasi goreli le dve taki luči. Železni drogovi že stojijo, namestiti je treba le svetlobna telesa. Hkrati naj še zapišemo, da so pred kratkim pričeli graditi v lepem gozdičku ob robu vasi kegljišče in bife. Za gradnjo tega objekta so vaščanl pokazali izredno zanimanje, saj je skoro vsaka hiša prispevala nekaj, predvsem pa les in drugi material. V vasi raste tudi 16 novih hiš, kar bo precej omililo stanovanjsko stisko. — R. Lesnogalanterijski obrat ni uspel dobiti za sedaj iz uvoza potrebnih strojev, s katerimi je računa! in s povečano proizvodnjo na teh strojih postavil načrt izvoza za letos. Zaradi tega so v podjetju sklenili in znižali izvoz iz 15 na 8 milijonov deviznih dinarjev. Ta načrt bodo uresničili. Za prihodnje leto predvidevajo, da bodo stroje dobili (devize imajo ?e odobrene), potem lahko pričakujemo, da bodo podvojili vrednost izvoza. — M. 2. SEDMIČ V BASKI Pred kratkim je prišla zadnja 1 skupina cicibanov, pionirjev in mladincev ter članov in članic TVD Partizan Jesenice s taborjenja v Baski na otoku Krku. V i treh izmenah se je zvrstilo v Baski 360 članov Partizana. Prvo .' skupino so sestavljali člani Partizana Javornik-Koroška Bela, dru- ' go in tretjo pa člani Partizana z j Jesenic. Za taborjenje so prispevali otroci po 4000 dinarjev, odrasli pa po 6000 dinarjev, medtem ko je društvena blagajna prispevala za vsakega po 2000 dinarjev in DPM za vsakega po 1200 din. Vsaka skupina je bila v Baski po 14 dni. Teren, ki ga ima TVD Partizan Jesenice v Baski za taborjenje že sedmo leto, je tako idealen, da se je uprava društva odločila za odkup terena. Tako bo imel Partizan Jesenice v Baski na Krku stalni tabor, ki ga bo lahko odstopil tudi drugim društvom Partizana s področja jeseniške občine. — U. Poljanska dolina se bo kmalu priključila avtomatskemu telefonskemu omrežju Gorenjske in Ljubljane. Računajo, da bo avtomatska telefonska centrala na pošti v Gorenji vasi montirana čez teden dni. Turizem si utira pot v Poljansko dolino Prvi rezultati so ugodni Nekoč turistično nepoznana Poljanska dolina je v zadnjem času postala prava privlačnost za turiste. Slikovitost doline s prelepo Soro pritegne še ,tako zahtevnega turista. Številne turistične znamenitosti, kot na primer Tavčarjeva domačija, kraji znani iz NOB in različne etnografske zanimivosti so LOŠKI DELAVEC prava paša za oči. Prelepi kotički za taborjenje in poleti topla Sora so prijetni za počitek. Vse to doslej ni bilo dovolj izkoriščeno in še danes ni. Toda marljivi turistični delavci pri Turističnem društvu v Poljanah so se začeli načrtno ukvarjati s tem, kako bi privabili v dolino kar največ turistov. Lani in še bolj letos jim je to do neke mere že uspelo, vendar z rezultati še niso zadovoljni. Pravijo, da so v nedeljo, 2. septembra, nekako uradno zaključili turistično sezono v Poljanski dolini. Kakšni so prvi rezultati, bo prav gotovo zanimivo. V juliju letos so na primer zabeležili pri 41 inozemskih gostih 779 nočitev, pri 27 domačih pa 355 nočitev. Za letošnji avgust pa ko podatki naslednji: pri 27 tujih gostih so zabeležili 479 nočitev in pri 57 domačih gostih 405 nočitev. Značilno za turiste, ki letujejo »ŠEŠIR« PRESEGEL NACRTE IZVOZA Razen industrijskih podjetij Marmorja iz Hotavelj in NIKA iz Železnikov v škofjeloški občini je izvozni načrt preseglo tudi podjetje SeŠir iz Škofje Loke. Omenjeno škofjeloško podjetje je plan izvoza v prvih sedmih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani prekoračilo po količini za 33,7 odstotka in finančno za 34,3 odstotka. Podjetje izvaža v glavnem na zahod v države s trdno valuto. Težav pri nabavi surovin nimajo, ker jih imajo stalno precej na razpolago. — 2. v Poljanski dolini, je, da se domači gostje zadržijo le po nekaj dni, medtem ko tuji turisti ostanejo tudi po '20 in več dni. Med tujimi turisti je bilo letos največ Nemcev. Prihodnje leto menijo, da bodo privabili še več tujih turistov. Izdelati bodo dali nove prospekte o Poljanski dolini in njenih zanimivostih. Več kot 30 Nemcev je že letos za prihodnje leto rezerviralo sobe za letovanje Na vsak način bodo skušali pritegniti tudi domače turiste. Cene za letovanje so sorazmeroma nizke. Dnevno velja ena postelja 200 dinarjev, prehrana pa 800 dinarjev. Da bi privatne turistične sobo kar najbolje uredili, bo v kratkem Turistično društvo v Poljanah vzelo 1,5 milijona kratkoročnega posojila. S tem denarjem bodo uredili privatne turistične sobe, tako da bodo enake hotelskim. Na področju razvoja turizma imajo v Poljanski dolini tudi težave. Težko je dobiti zadostno število razglednic v pravem času. Takrat, ko jih najbolj potrebujejo, nimajo dovolj denarja, da bi jih založili.. Prav bi bilo, da bi nekdo priskočil na pomoč marljivim turističnim delavcem v Poljanski dolini. - M. Zivkovič USTRELIL JE DIVJEGA PRAŠIČA Kmetje okoli Gorenje vasi v Poljanski dolini so se v nedeljo oddahnili in hiteli Čestitat članu domače lovske družine SREĆKU KACINU. Ta je v nedeljo dopoldne ustrelil divjega prašiča, ki je tehtal 73 kilogramov. Ustrelil ga je v Cabračah na zemljišču Mirka Šinkovca. Divji prašič, ki je že dlje časa rovaril po okoliških njivah, je napravil največ škode na koruzi in krompirju. Pogon so lovci domače družine organizirali, kadar so imeli čas. V nedeljo jim je le uspelo uničiti to škodljivo žival in je nedvomno za Srečka Kacina in njegovo lovsko družino to lep uspeh. - M. 2. DOLINA SAMOMOROV Statistično je dokazano, da so v Poljanski dolini zabeležili zadnji samomor leta 1957. Letos v zadnjih štirih mesecih pa so v tej dolini bili kar šitrje. Neki kmet je na primer napravil samomor zaradi tega, ker je dobil ukaz, da mora posekati 200 kubikov losa v svojem gozdu. To ga je menda tako prizadelo, da se 'je v postelji ustrelil 9 pištolo. Pri njem so našli v gotovini 3 milijone dinarjev, v samih ban-koveih po 5000 dinarjev. Neki delovodja iz Hotavelj si je prerezal žile na vr tu in se 40 m naprej še obesil. Vzrok: neurejene razmere na delovnem mestu. V zadnjih štirih mesecih se je hkrati, ko je neki osebni upokojenec skočil v Soro in si vzel življenje, obesil tudi neki kolar. To je vsekakor vneslo neprijetne občutke med prebivavce Poljanske doline. Zakaj ljudje to počenjajo, si ne znajo razlagati. — M. 2. MARLJIVI REZERVNI OFICIRJI Preteklo nedeljo, 2. septembra, je imela organizacija rezervnih oficirjev v Poljanah patrolni orientacijski pohod. Udeležilo se ga je 11 pntrol in vsaka je štela po tri člane. Rezultati so bili proti pričakovanju zelo dobri. Skupaj je sodelovalo pri patrolnem orientacijskem pohodu 52 rezervnih oficirjev. - M. 2. PRIPRAVLJAJO SE NA LETNE KONFERENCE Mladina se tudi v škofjtloiki občini pripravlja na redne letne konference. Računajo, da bodo vse izvedli v drugi polovici tega meseca. Proti koncu tega tedna bo tudi širše posvetovanje v občinskem merilu prav v zvezi z izvedbo letnih konferenc. Udeležili1 se ga bodo vsi predsedniki tovarniških in vaških aktivov mladine v škofjeloški občini. — M. ZAMENJALI BODO TRI ODBORNIKE Nekateri odborniki občinskega, ljudskega odbora Skofja Loka se v svojem mandatu niso redno udeleževali sej, zato so jim poslali pismo, naj povedo, ali mislijo še delati kot odborniki ali odstopajo od svojega mandata. — Dvav odbornika sta odgovorila, da se mandatu odpovedujeta. Ker je bil en član zbora proizvajavcev upokojen (in torej ne more več delati v ZP), bo občinski ljudski odbor razpisal nadomestne volitve v treh volilnih enotah loška občine. Nadomestne volitve odbornikov za občinski zbor proizvajavcev bodo 27. oktobra v volilnih enotah NIKO Železniki, Mesarija Skofja Loka in Kombinat Sovo-denj. - 2.' so se odprla šolska vrata. Naval je bil v naših knjigarnah pred pričetkom šole velik. Otroci ^kupovali najrazličnejše šolske potrebščine. Kamera našega fotoreporterja Je zabeležila tale prizor ^škofjeloški knjigarni, ki so jo odprli pred kratkim. Za popravilo lokala so porabili okoli 6 milijo-0f* dinarjev. — Foto: F. Perdan NESREČE AVTOMOBIL PODRL KOLESARJA V petek, 31. avgusta, ob 19. uri je prišlo do lažje prometne no-sreče na cesti III. reda med Go-renjo vasjo in Ratečami. - Kolesar Jože Avguštin, je bil pri vožnji nepazljiv, zato je zašel pred avtomobil, ki ga je upravljal Vineenc Oblak. Ta je kolesarja zbil po cestišču. Odpeljali so gA v bolnišnico. Materialna škoda znaša 20 tisoč dinarjev. SPODNESLO GA JE V petek, 31. avgusta, ob pol enajstih ponoči je mopedist Anton Dolinar iz Sovodnja, na odseku med Trebijo in Sovodnjem, zapeljal na del cestišča, ki je bil nasut z grobim kamenjem. Pri tem ga je spodneslo, tako da je padel. Pri padcu se je hudo poškodoval. TRČENJE V SERPENTINAH V nedeljo, 2. septembra, ob 21. uri 6e je primerila prometna nesreča na gorski cesti Kranjska gora-Vršič. — Na nepreglednem de- lu cestišča v serpentinah sta trčila avtomobilista Jože Hutar z Jesenic in italijanski državljan iz Čedada. Trčenje je minilo brez telesnih poškodb, avtomobila pa sta utrpela za 150 tisoč dinarjev materialne škode. SMRTNA NESREČA PRI SAVSKEM MOSTU V soboto, 1. septembra, ob 9.10 se je primerila pri savskem mostu huda prometna nesreča, ki se je končala s smrtjo. - Ko je 61-letna Alojzija Benedičič iz Prezrenj pri Podnartu nenadoma prečkala cestišče, je pripeljal motorist Blaž Zupane, doma iz Sp. Besnice, in jo povozil. Benedičičeva si je pri padcu hudo poškodovala glavo. Bila je na $nostu mrtva. UMAKNIL SE JE AVTOMOBILU V soboto, 1. septembra, ob 16.45 je prišlo do prometne nesreče v Bistrici pri Tržiču. - Mopedist Anton Noč iz Vrbe so je pri srečanju z avtomobilom, ki ga je upravljal Rudolf Kavčič iz Kri-žev, umaknil na skrajni rob cestišča. Nenadoma mu je pod kolesi zmanjkalo trdne ceste. Padel je in se poškodoval. Moped je utrpel za 20 tisoč dinarjev škode. Z AVTOMOBILOM V ŽELEZNIŠKO ZAPORNICO V ponedeljek, 3. septembra, nekaj pred peto uro zjutraj, se je avtomobil z oznako PU 10-73 zaletel v spuščeno železniško zapornico med Martuljkom in Kranjsko goro. Avtomobilist je po nesreči pobegnil. Skoda na zapornici to ni ugotovljena, škodo na avtomobilu pa bo moč ugotoviti šele takrat, ko bodo izsledili voznika. S KOLESOM BREZ LUČI V ponedeljek, 3. septembra, ot> 22.30 jo prišlo v vasi Britof pri Kranju do hujše prometne nesreče- Ivan Kavčnik, šofer pri Avto-centru Kranj, je s tovornjakom povozil kolesarja Jožeta Hudobiv-nika iz Cirč. Ker je kolesar vozil brez luči, ga šofer tovornjaka ni pravočasno opazil. Razen tega je Hudobivnik vozil po sredini cestišča Pri nesreči je dobil hude poškodbe na glavi in zlom lev« stegnenice. Prepeljali so ga v bolnišnico. SKhUA. 5. !>tPiL;.4uiL\ U** Vzporedno z urejanjem ljubeljskega predora gradijo tudi sodobno cesto, sedaj najprej do Tržiča in kasneje Jo bodo gradili še naprej, tako da bo povezana s sedanjo cesto I. reda — Foto: J. Zaplotnik Ideološko izobraževanje članstva Pomembna naloga osnovnih organizacij Zveze komunistov V tržiški občini je doslej že večina osnovnih organizacij Zveze komunistov imela svoje polletne konference, preostale pa jih bodo opravile še ta teden. Iz dela dosedanjih konferenc je mogoče povzeti nekaj konkretnih zaključkov, ki naj bi usmerjali delo osnovnih organizacij v prihodnjem obdobju. Zlasti so vse dosedanje konference pokazale, da mora biti bistvo nadaljnjega dela prav Ideološko izobraževanje članstva. Pri tem izobraževanju pa naj bi se ogibali načelnosti, temveč nj bi ga tesno povezali s prakso in konkretnimi problemi, ki se" pojavljajo pri delu posamezne osnovne organizacije. Na sedanjih polletnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov so med ostalim tudi ugotovili, da ko na splošno v pre- TRŽIŠKI VESTNIK toklosti bolj ali manj zanemarjali delo mladinskih organizacij. 0 delu mladih so sicer pogosto razpravljali, vendar vedno s prizvokom kritike. Premalo pa so Na Krvavcu ne bo več pokvarjenega mesa Dostava mesa gostinskim obratom na Krvavcu je bila do sedaj «elo slabo urejena. Meso je bilo strpano kar v košare in v vreče, zato se je zaradi slabega zračenja in dolgega prevoza pogosto »vnela«. Isto se jo dogajalo tudi z mesnimi izdelki in ni bilo redko, da so morali sicer dobro pripravljena in sorazmerno sveža živila zaradi neuporabnosti uničevati. Pred dnevi je bilo v Kranju posvetovanje, za katerega sta dala pobudo oddelek za gospodarstvo ObLO in Klavnica Kranj. Skupaj s predstavniki sanitarne in veterinarske inšpekcije so se zastopniki mesarskega podjetja in uprave doma na Krvavcu pogovorili, kako bodo prevoz mesa kolikor je lc mogoče izboljšali. Planinsko društvo Kranj se je obvezalo, da bo naročilo tri zaboje, — ki bodo oblečeni s pločevino in zaščiteni Z mrežo proti mrčesu. (Zaboji bodo tudi zaklenjeni, ker se je do .sedaj teža mesa in izdelkov med prevozom večkrat preveč zmanjšala.) Predvideno jc, naj bi se pogovorili tudi s Pekarno Kranj, da bi še dostavo kruha uredili na podoben način. Crn kruh ne bi smel biti v prodaji dlje kot 24 ur po peki, bel pa 36 ur, vendar sedaj tega ne morejo upoštevati. Na istem posvetovanju so govorili tudi 0 preskrbi jezerskih gostinskih obratov. Tam jc problem zaradi tega, ker potuje zanje meso skupaj z mesom za vso Kokr-ško dolino več kut 4 ure. Vendar ho podjetje »Dom na Jezerskem« že v bližnji prihodnosti kupilo svoj dostavni avto in bo potem dostava mesa hitrejša. — M. S. Vse o kranjskem nebotičniku Se malo — morda niti celo leto ne — pa si bomo lahko . Kranj ogledovali s popolnoma nove perspektive. Odprla nam jo bo nova stolpnica ali nebotičnik. — kakor HM stavbo, ki se je dvignila visoko nad vse dosedanje mestne objekte, hitro imenovali. KRANJSKI G LAS Nova stolpnica je nekaj, (kar ne moreš prezreti, saj se je zrinila v mestno panoramo in jo jc tudi sicer mogoče vidite skoraj iz vseh krajev v okolici. Prvotno je bilo zamišljeno, da naj bi bila to predvsem stanovanjska zgradba. Lc pritličje in prvo nadstropje bi bila namenjena poslovnim prostorom. Pozneje pa so potrebe narekovale, da se za te namene uporabi več nadstropij, zato je sklad za zidavo stanovanjskih hiš odprodal raznim gospodarskim organizacijam in zavodom razen pritličja se šest nadstropij. Med ostalimi Projektivno podjetje Kranj. Živila, Zavod vanjsko in komunalno drugi. V naslednjih osmih, nadstropjih bodo stanovanja. Skupaj bo tam 32 stanovanj: 18 trisobnih in 16 štirisobnih. Nekatera stanovanja so že odkupila podjetja Tekstil-indus, Sava, Pošta itd. Naslednji dve nadstropji bosta urejeni kol majhen hotel. Tam bo 14 hotelskih sob in 3 apartmaji. Prav na vrhu bo kavarna in ver- bodo tam Elektro za stanogradnjo in jotno, še manjši bife in sevefli razgledna terasa. V lokalu bi bilo prostora za okoli 70 gostov. Gotovo je, da bo vodno dovolj obi-skovavcev, saj je pogled 6 terase izredno lep in sega vse do Lubni-ka, Polhograjskih Dolomitov, Šmarne gore. Kamniških Alp. Karavank in Triglava. Tudi pogled na Kranj je s take višine nadvse simpatičen. Upajmo, da tolikšna višinska razlika ne bo vplivala na cene in se te ne bodo »vozile* navzgor z dvigalom. Nebotičnik bo visok 44 metrov, njegova zazidalna površina pa je 375 kvadratnih metrov. Njegova fasada bo obložena z valovitimi aluminijastimi ploščami, ker so trpežnejše od drugačnih zunanjih zidnih obdelav. Ker je kranjski vodovodni stolp 12 metrov nižji kot. nebotičnik in dvigne normalni pritisk vodo le do 6. nadstropja, bo imel svoj rezervoar in električni hidrofor. ki bo dvigal vodo v vsa nadstropja. Za prevoz slanovav-cev in obiskovavcev bosta urejeni dve dvigali. V stolpnici bo tudi centralna kurjava, v kletnih prostorih bodo nameščeni 3 kotli s skupno kurilno površino 128 kvadratnih metrov. Vsako leto bodo za gretje uporabili okoli 110 ton mazuta. Pred videvajo, da bodo stanov a vci za kurjavo plačevali od 1500 do 2000 dinarjev mesečno (stanarina sc bo verjetno gibala v mejah med 8 in 10 tisoč dinarjev). Iz istega izvora bosta ogrevani tudi obe sosednji poslopji. Vzporedno k stolpnico namreč Projekt gradi še stavbi za komunalno banko in lekarno. Ko- verjet-prooto-ali ob munalna banka se bo no preselila v nove re ze ob koncu tega začetku prihodnjega leta. V stolpnici bodo gradbena dela zaključena čez en mesec, nekatera obrtniška dela pa so tudi ze v teku. Predračun za gradbena in obrtniška dela z osnovno opremo (centralno kurjavo, sanitarno opremo, opremo kuhinj) je okoli 360 milijonov dinarjev. — M. Sosič mladim pomagali Ž raznimi nasveti, kar se je kazalo v njihovem delu. Prav v zvezi s tem so na vseh konferencah sklenili, da jo treba na tem področju narediti preokret v pozitivni smeri; kot prva taksna pomoč pa naj bi bilo sodelovanje osnovnih organizacij pri kadrovanju novih mladinskih vodstev. Polletne konference v gospodarskih organizacijah so tudi pokazale, da je v nekaterih podjetjih decentralizacija delavskega samoupravljanja oziroma, vsebina dela decentraliziranih samoupravnih organov še v povojih. Zato tudi na tem področju nedvomno čaka osnovne organizacije v prihodnje še mnogo dela. Zlasti se bodo morale prizadevati, da bodo sveti ekonomskih enot, ki sicer že obstajajo, dobili tudi pravo vsebino dela. Tako so se na primer v tržiški tovarni kos in srpov že domenili, da bodo imeli prihodnji teden sestanke, na katerih bi konkretno razpravljali o teh vprašanjih oziroma o potrebah po večjem uveljavljanju decentraliziranih samoupravnih organov. Na 'konferencah terenskih organizacij Zveze komunistov so sko- raj povsod samokritično ocef-1'' delo članov ZK na terenu sarr.e^ Družbeno-politična aktivnost ¥^ munjstov se je namreč na ter«*'' le premalo čutila, ker so * nekateri bolj ali manj zaneir/' jali. Zato naj bi v prihodnje v zvezi s tem poostrili pot ukrepe in skušali doseči, o* aktivno kot fl slej sodelovali krajevne skupnosti. — V OKTOBRU RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Tržiški fotoklub bo *Mobr» š redil razstavo. V ia name« J> vočasno povabil svoje ^anf ^ sodelujejo na tej prvi mrdkli***', razstavi, ki jo bo kluh ^pt* \ ob 25-letnici obstoja, p«*^«" te ni/stavo bo predsednic skega ljudskega odbora Mi**' Ogris. Kakor jc navedeno v ohves^ oziroma povabilu, ki sra j* fotdklub naslovil na svoj« je tematika del svobodni \r lahko predloži največ *—' doslej še niso «j inau otia r na republiških, ivesnih **Uvlj> narodnih razstavah. Ca. *1J J' lozitev del je že poteki ** in sicer 30. avgusta. 3. oktobri**8*4 t* tisH* Slike bo izbrala poS|l. + Prav ta žirija bo ^h!!** nasrrade. V žiriji so y, — mojster fotografije, dr i° Ci/2i kandidat za mojstra fL ° **** foto^U* \ Marjan Smerke. razreda. — P. ,0a«Utc Temeliite priprave na občni zbor Obravnavanje širših problemov Prihodnji teden posvetovanja po posameznih gospodarskih defo^^ Razgovor v radovljiški »Železnim« Tržič, 3. septembra — Danes .< je tukaj sešlo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki je na svoji seji sprejelo nekaj konkretnih sklepov in zaključkov. Predsedstvo je namreč oklenilo, da bo V zvezi s pripravami na občni zbor občinskega sindikalnega svata sklicalo po posameznih gospodarskih dejavnostih posebne posvete, kjer naj bi temeljito obravnavali vsa vprašanja od proizvodnih problemov do pogojev in nalog, ki jih imajo sindikalne organizacije pri svojem delu. Zato so na današnjem zasedanju formirali iz članov predsedstva tričlanske komisije, ki bodo vodile omenjena posvetovanja. Zaključki, ki jih bodo sprejeli na teh pc^ svetovanjih, naj bi služili tudi kot uvod v razpravo na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. Da,bi ti posveti čimbolj uspeli, je predsedstvo sklenilo, da naj se jih udeleže izvršni odbori sindikalnih podružnic, člani upravnih odborov, predsedniki delavskih svetov in svetov ekonomskih enot ter vodilni ljudje v podjetjih; zlasti p« Še oni, ki delajo na področju delitve in organizacije dela. Predsedstvo je že sestavilo raiporcd teh posvetov, ki bodo prihodnji teden. V ponedeljek bodo obravnavali probleme, ki se nanašajo na industrijo in gradbeništvo; v torek bo posvetovanje za obrt U, ' v lo. v sredo p* za tr*r*£ slinstvo. ^soVU^ J f Na današnji seji jsrfw*_ ^ tudi -klenili, da se^^*6-*— * l-ii dni borov s njih naj L-ejo seje kalnih lazpravljali -vid?-' i e °rgane eta Va. delu mladinskih orga^t^ ^ sindikalnega sveta klj***1*^ **» bolj Poma?at^.?V Želje specializirane trgovine RADOVLJICA, 4. septembra — Včeraj so v novi poslovalnici »Elektromatcrial« trgovskega podjetja »Zeleznina« postregli prvim kupcem. Izrabili smo to priložnost za pomenek z direktorjem tega podjetja. v„2elja, da bi imeli specializirane trgovine, je že stara« — RAD0VIJIŠKA KOMUNA je povzel Anton Šolar in nadaljeval: »Elektro — Žirovnica« nam [ja odstopila lokal v svojem bloku (oprema nas je veljala okoli 600 tisoč dinarjev) in tako smo razbremenili trgovino v upravni Na kratkerr '-/alu O Na Delavski univerzi v Radovljici smo zvedeli, da je največ zanimanja za administrativno šolo (višjo in nižjo), gospodinjske in strojepisne tečaje. Med drugim pa bodo letos začeli s tečaji za higienski minimum, ki bo obvezen za trgovinske in gostinske delavce. 0 Po enomesečnih pripravah za svetovno veslaško prvenstvo, ki se začne jutri v Luzernu, je jugoslovanska reprezentanca (četverec brez krmarja in osmerec splitskega »Mornarja«) v nedeljo odpotovala. # Na vrtu radovljiške restavracije »Triglav« je minulo nedeljo zadnjič igral v tej sezoni plesno-zabavni ansambel. $ Zaradi pomanjkanja vode jc uprava vodovoda Kamna gorica do preklica prepovedala uporabo vode za škropljenje; hkrati pa poziva vse ko-ristnike vodovoda na skrajno varčevanje. zgradbi, kjer smo doslej prodajali vse od vijakov do televizorja. Mimogrede naj omenim, da bo »Elektro — Žirovnica« v sosednjih prostorih začel z elektroservisom, ki so ga Radovljičani pogrešali.« 0 Težave? — »Te so izražene v želji, da bi stregli kupcem v sodobnih, specializiranih, prostornih trgovinah, 6aj 60 naše poslovalnice (7) v turističnih mestih — Radovljica, Bled. Samo primer: v naši poslovalnici na Bledu, v stavbi »Spe-cerije«, so zastopani vsi artikli naše prodajne dejavnosti. Pripomnim naj, da smo pripravljeni sodelovati pri gradnji bodočega potrošniškega centra na Bledu. Za-lje? Optimistične so! Ce bi prišlo do nekake združitve z blejskim »Elektroservisom«, bi v tem lokalu bila specializirana trgovina z elektromaterialom. Razen tega pa bi radi v centru Bleda uredili prodajalno z gospodinjskimL potrebščinami ...« % In realizacija plana? NELL DE BOCK VODI MOTORIZIRANO KARAVANO Nizozemska novinarka Nell de Bock, ki jo zlasti dobro poznajo naše turistične in gostinske organizacije, je včeraj spet obiskala Gorenjsko. Enako kot konec maja letos tako bo tudi tokrat vodila po Jugoslaviji 30 nizozemskih zdravnikov. Karavana s 30 avtomobili je prestopila našo mejo na rateškem obmejnem prehodu. — »Lani smo ustvarili — brez blejske poslovalnice — 388 milijonov dinarjev prometa, letošnji letni plan pa znaša 520 milijonov. Do danes, vključno z avgustom, smo imeli 350 milijonov dinarjev prometa in mirno lahko rečem, da bo do konca leta dosežen.« • Kaj pa ljudje največ kupujejo? LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE GOSTUJE V TRŽIČU Tržič. 5. septembra — Za danes popoldne in zvečer jc v Tržiču napovedano gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Tr-žičanom in okoličanom se bo popoldne ob 16.30 in zvečer ob 20. uri predstavilo omenjeno gledališče z veseloigro v treh dejanjih Hansa Sehuberta: ZVEZA ZA VSE ŽIVLJENJE v režiji Jožeta Tirana. - P. Sedma poslovalnica radovljiške »železnine« (kjer prodajajo radioaparate, televizorje, kuhalnike, skratka — elektromaterial), v kateri bodo nagradili stotega kupca, ki bo plačal za kupljeno tisočaka. Se v tem tednu pa bodo verjetno v izložbi namestili televizijski sprejemnik, tako da bodo lahko Radovljičani na prostem ob večernih urah gledali razne televizijske prenose in igre -- »Omejimo so na letošnje prvo polletje: za 33 milijonov smo prodali samo motornih koles in mopedov (skupaj 151), dalje 143 koles, 119 radijskih in 21 televizijskih sprejemnikov in 48 hLadilni-Skupma. ki bo sicer štela okrog ■ kov ter za 32 milijonov raznega 60 turistov, se bo najprej ustavila ha Bledu. Po kosilu na blejskem gradu bodo nizozemski turisti odpotovali proti Dolenjski, kjer bodo obiskali grad Otočec. Cilj karavane je Dalmacija. — S. elektromateriala. Občutno pa upada prodaja usnja, ki ga vedno bolj izpodrivajo plastične mase.*' — S. Skrabar NADOMESTNE VOLITVE V LESCAH Tako kot v Kropi in Spodnjih Gorjah so bile tudi v Lescah nadomestne volitve, le da sb tam volili odbornika za zbor proizvajavcev občinskega ljudskega odbora Radovljica. V zbor proizvajavcev ObLO Radovljica za volil-no enoto, ki obsega tovarno verig »Veriga«, je bil izvoljen Anton Eržen. - St. S. P. GOZDNO GOSPODARSTVO Gozdni obrat Jezersko I OBVESTILO GOZDNO GOSPODARSTVO, KRANJ _ Zoz^ Jezersko obvešča vse gozdne posestnike na področiu °^*t nega obrata Jezersko, da bo gozdni obrat sklepaj rt*°*d" ročne kooperativne pogodbe v smislu zakona o »L!i0ltO* po naslednjem razporedu k. o. Spodnje In Zgornje Jezersko dne 10. septembra 1962 od 8. do 14 m-,, . bivšega zadružnega doma na Jezerskem P,Sarui k. o. Kokra, Breg in Bela dne 11. in 12. septembra 1962 "bd 8. do H v pisarni v Preddvoru ' ure k. o. Babni vrt in Srednja vas dne 13. septembra 1962 od 8. do 14. urc v osnovne šole Trstenik 1 P^st °vih Za zamudnike vsega področja bo obrat sklepal n bc dne 15. septembra 1962 v pisarni v Preddvoru. 8o^- K sklepanju pogodb mora gozdni posestnik Prjn seboj posestni list. s<» s Istočasno obveščamo gozdne posestnike, da bod priliki sklepanja pogodb seznanjeni z odobrenim PoTP, Q*> za leto 1963. Kom GOZDNO GOSPODARSTVO KRakt Gozdni obrat Skofja Loka * OBVESTILO GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ - go2dM Skofja Loka obvešča lastnike gozdov na področju' 3503 ostalo Obveščamo cenjene potrošnike, 4i smo znižali eene vsem vrstam pohiitva, posebno sodobnim kuhi- njam in kredencam. Na zalogi imamo tudi parket vseh dimenzij. — Se priporoča trgovina »Sipad* v sindikalnem domu v Kranju 3569 Gostilna Zlata riba spet posluje v sestavu podjetja »Delikatesa« Kranj Gostilna Zlata riba prodaja vino preko ulice (briška rebula din 280. namizno rdeč« vino din 250). Gostilna Zlata riba sprejema abonente (kosilo din 180, večerja din 150) 3570 Od Kranja do Šenčurja sem izgubil aktovko z orodjem za stroj. — Prosim proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3571 Iz motorja Tomos-175 sem izgubil čistilec zraka na relaciji Kranj —Jesenice. — Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne v podružnico Glasa na Jesenicah 3572 Kmetijsko gospodarstvo Kranj sprejme v uk na svojem obratu Vrtnarija Kranj več vajencev in vajenk za vrtnarsko .stroko 3573 Podpisana Helena Martinjak preklicujem, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil mož Ciril Martinjak, Zg. Kokra 39 3574 Mlajšo upokojenko iščem za varstvo otrok v dopoldanskem času. — Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3575 Izgubljeno denarnico z dokumenti in vozniškim dovoljenjem na ime Stanko Roblek, vrniti prosim v Bašelj 7 3575 Na gorenjskem sejmu pozabljen pulover dobite v restavraciji Iskra Kranj 3577 Miren fant išče sobo v Kranju ali okolici za dobo 5 mesecev. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3578 V Naklem sem našla rabljeno žimnico. — Lastnik jo dobi v Naklem številka 17 -3582 Sprejmem dva pomočnika in vajenca. Plača po dogovoru. — Peter Močnik, splošno pečarstvo, Kovačičeva 2, Kranj -3583 5 Filtri začetek vaterpolo turnirja v Kranju Favorita Korčula in C. zvezda Triglav v borbi za 3. mesto z Medveščakom Na mestnem kopališču v Kranju sc prične jutri finale II. zvezne vaterpolo lige, ki bo hkrati kvalifikacija za I. ligo. Ze prvenstvene tekme zahodne skupine II. lige 60 vzbudile pri kranjski publiki precej zanimanja, zato lahko upamo, da bo ob doslej najkvalitetnejši vaterpolo prireditvi še posebno prišla na svoj račun. To zagotavljajo tudi imena nastopajočih klubov in igravcev. Korčula je bila že vrsto let član I. zvezne lige in je po mnenju strokovnjakov glavni favorit za 1. mesto. S svojimi reprezentanti Arnerijem (bivši član državne A reprezentance), Depolom in Tedcr scijem (oba B reprezentanca) si bodo skušali po enoletnem premoru spet priboriti mesto med najboljšimi. Beograjska Crvena zvezda je s pridobitvijo nekaterih novih igravcev v zadnjem času močno napredovala. Njihov glavni adut je vratar Radan, ki Medveščakom izgubili s 7 : 3, letos pa upajo na uspelo povračilo. V borbi za prvo mesto 6koraj nimajo upanja, vendar popolnoma brez upov tudi niso, čeprav so ti zelo skromni. Temeljite priprave pred prvenstvom, ko so vsak dan trenirali po dvakrat, se bodo morda le obrestovale z dobro igro, goli in točkami. Od gostujočih moštev je prva prispela v Kranj Crvena zvezda, že v ponedeljek. Pred tem so bili na 14-dnevnih pripravah v Her-cegnovem. Pred turnirjem dajejo prednost Korčuli in celo Triglavu, vendar je to morda le taktična izjava. Trener Kranjčanov. Didič pa daje prednost Crveni zvezdi, v kolikor bi odločala rutina igra v cev. In še izjava kapetana Triglava dr. Petriča: »Po kvaliteti smo tretji, imamo pa prednost domačega terena. V vaterpolu je žoga še posebno okrogla, pri čemer imajo lahko precej zaslug tudi sodniki.« Vsak večer od četrtka do sobote bosta na sporedu po dve tekmi z začetkom ob 19. uri. Spored še ni znan, ker bo določen trišnjem žrebanju. - na ju- Državno prvenstvo v plavanju Rekordni rezultati Dubrovnik, 4. septembra — V nedeljo se je tu začelo letošnje ekipno državno prvenstvo v plute vanju, na katerem sodeluje 8 trenutno prvi vratar državne A eJ£ Doseženih je bilo že več reprezentance. Za Jugoslavijo je zelo dobrih rezultatov in tudi re-nastopal tudi na minulem evrop- j kordov, Prvi dan je Rogušič za skem prvenstvu, ki nam je pri-1 vef kot 6 6ekund lzboljšal svoj neslo srebrno medaljo v vater- državni rekord na 400 m mešano, polu. Ostala udeleženca tega turnirja Triglav in Medveščak zaostajata za prvima dvema, vsaj po -zvezdah«, ki jih nimata v svojih vrstah. Vendar pa dobra kolektivni igra lahko nadomesti odlične posameznike in prav to bo glavno davcev, kar jim bo pomagalo odločilnih trenutkih. Lani" no ^DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU razpisuje nemške in angleške začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje po magnetofonski metodi Pogoj za sprejem v začetne tečaje je dovršena osnovna ali nižja •tokovna izobrazba, za nadaljevalne tečaje pa zadostno predznanje jezika oziroma dovršen začetni tečaj. Pouk bo 2- do 3-krat tedensko popoldne ali zvečer, program pa bo obdelan v približno 140 urah. Šolnina za veak tečaj je 16.000 dinarjev in se vplača: ob vpisu prva polovica, druga pa po dveh mesecih šolanja. Ob vpisu je treha priložiti dopisnico za odgovor, vplačati prvi obrok v višini 8000 din, izpolniti prijavnico in predložiti priporočilo ddodajavca. Ce nosi stroške šolanja gospodarska organizacija, zavod tli ustanova, mora kandidat predložiti še potrdilo o plačevanju. Razen navedenih pogojev je za vse tečaje obvezna starost pri-Javljencev 18 let. Prijave sprejem^ Delavska univerza Kranj, Koroška cesta 13, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 12. septembra 1962. - Infor-madje: telefon 27-33. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža, očeta in sina HUGA MIHELIČA uslužbenca železniške postaje Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili v poslednji dom, mu poklonili vence, izrekli poslovilne besede in sožalje in nam v teh težkih dneh pomagali. Posebno se zahvaljujemo kolektivu železniške postaje Kranj, ObLO, ZB, SZDL, ZKJ, UROJ in lov-cem. Se enkrat vsem — iskrena hvala! Žalujoča žena Francka, hči S"-'* ln mati Marija V isti disciplini je postavil nov republiški rekord Kranjčan Vlado Brinovec. Včeraj sta plavali bolje od slovenskega rekorda tudi Trt-nikova in ženska štafeta Ljubljane 4X100 m mešano. Po dveh dneh prvenstva vodi splitski Jadran, ki bo-zanesljivo orožje slabših dveh. Kranjčani pa , ' k. Več kot 1000 točk za njim bodo imel. razen tega prednost m 800 pred ostalimi jc zagrebška d°™*Sgl.}rTl u..^01"0.^' Mladost. Ljubljana je trenutno na i četrtem. Triglav pa na predzadnjem mestu, vendar je razlika i med tretjim in sedmim le 249 točk Ker so nocoj na sporedu nekatere -kranjske" discipline (1500. metuljček) jc upati, da bo Triglav ob zaključku prvenstva pristal više kot je trenutno. REZULTATI: moški - 200 m prvno: PerJSic (P) 2:43,4. Tomičic (M) 2:47,8.: Frank (JS) 2:53.2: EKONOMSKA SREDNJA ftOI A KRANJ prosto: P Brinovec (T) 4:43.6, Rogušič (JS) 4:44,0, V. Brinovec (T) 4:45,6; I X 200 m prosto: Triglav 9:10,4, Mladost 9:24,2, Jadran (S) 9:25,4. Ženske — 400 m mešano: Zeier (J) 6:18,3, Pavičić (JS) 6:34,2, Verzi (M) 6:25,2; 200 m prsno: Tomin-šek (L) 3:05,4, Maričič (M) 3:05,8, Cipci (JS) 3:06,2; 100 m hrbtno: Kurir (JS) 1:19,6, Pilić (JS) 1:20,2, BašiO (J) 1:22,1; 100 m prosto: Zeier (T) 1:09,4, Trtnik (L) 1:09,4, Camdžič (JH) 1:10,4: 100 m metuljček: Tresić (JS) 1:21.1, Krstić (J) 1:23,5, Golubin (JH) 1:24.2; 1X100 m mešano: Jadran (S) 5:24,4, Jadran (H) 5:26,8, Jug 5:31,6, Ljubljana 5:34.0. Vrstni red ekip: Jadran (S) 18.668, Mladost 17.558. Jadran (H) l(i.7G.'i, Ljubljana 16.753, Partizan 16.690. Jug 16.678, Triglav 16.517. Primorje 15.950 točk. Bodo vzdržali tempo? Nogometaši kranjskega Triglava so v letošnjem prvenstvu v slovenski nogometni ligi zabeležili v nedeljo že tretjo zaporedno zmago, in to proti Rudarju iz Velenja in tako osvojili 6pet dve točki. Kot- še neporažena ekipa v jesenskem delu tekmovanja so na vrhu tabele. S slabšim količnikom v golih jim je tik za petami ljubljanski Slovan, vendar z, istim številom točk. Poročevavci z nedeljske tekme v Velenju omenjajo, da je bila to tekma zamujenih priložnosti za dosego gola. To posebej velja za nogometaše Triglava, saj se je prenekateri strel odbil od vratnice ali pa je šel tik mimo gola. Kranjčani so bili vseskozi v premoči, tako da so domačini poseb* no v drugem polčasu igrali podrejeno vlogo. Z malo več sreč« bi Kranjčani dosegli precej večji rezultat. * Ljubitelje nogometa v Kranju in na Gorenjskem nedvomno razveseljujejo zmage mladih nogometašev Triglava. Premagali so mariborskega Železničarja s 3:1, Soboto z 2:0 in naposled še Rudarja iz Velenja s 4:1. Dali so 9 golov, prejeli pa samo dva. To nam pove, da je sedanja enajstorica kranjskega Trigava zelo homogena ekipa tako v obrambi kot v napadu. Rrav gotovo se vsi privrženci nogometa na Gorenjskem po tihem sprašujejo, ali bodo Kranjčani vzdržali tempo, ki so ga začeli. Koliko časa bodo ostali ie neporaženi? Na to skoraj ne bi mogli odgovoriti. V nedeljo se bodo na domačem igriisču pomerili z Gorico. Pri tem lahko računajo na ves- izkupiček. Ce se ne bo prej zataknilo, potem je najres-nejši nasprotnik ljubljanski Slovan čez dobre tri tedne. Igravcev za sestavo ekipe imajo Kranjčani dovolj na razpolago. Naknadni sprejemni izpiti \> slovenskega jezika in matematike za vpis v I. letnik bod'> v soboto,'! 200 m hrbtno: Dorčič (Pr.) 2:25.8, 8. sept. ob 8. uri zjutraj. Ravna-lca/.ar MS) 2:33,2, Paparela (J) leljstvo šole sprejema pismene! 2:33,8: 100 m mešano: Rogušič prijave s priloženim rojstnim I i-1 (jfl) 1:18,8, V. Brinovec (T) 5:30.0, itom in šolskim spričevalom dol p Brinovec (T) 5:34,8; 100 m pro-petka, 7. sept. 1962 do 12. ure. sisi Kocmur (T) 58,6. Dorčič (Pr) Ravnateljstvo 1:00,0, Stanišič (JH) 1:00,4; 400 n) ADMINISTRATIVNA ŠOLA KRANJ Naknadni sprejemni izpit h slovenskega jezika za vpis v I. let PAOOVUlCANI ir gpi TTTJ Republiški . prvak v plavanju elani PK >Prešeren« iz Radovljice nik bo v soboto, 8. septembra ->b1 so pred dnevi odpotovali v Split. 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo, šole sprejema pismene prijave s priloženim rojstnim listom in šolskim spričevalom do petka, 7. septembra 1962 do 12. ure. Ravnateljstvo Tam so kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno plavalno ligo, na katerih sodelujejo plavavcL in plavavke republiških prvakov. O izidih bomo še-poročali. St. S. OBJAVA V smislu 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) bosta Javno razgrnjena urbanistična programa za Gorenjo vas in Poljane. Urbanistični program si bo možno ogledati na krajevnem uradu v Gorenji vasi oziroma na krajevnem uradu v Poljanah ob dneh, ki so določeni za sprejemanje strank (ponedeljek, sreda in petek), od 5. septembra do 5. oktobra 1962. Strokovne pripombe je treba vpisati v zvezek, ki bo priložen k urbanističnemu programu. OBJAVA Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah v mesecu septembru: 2. septembra Vehovec Srečko — tel. 20-70 Stošičeva 3 9. septembra Cepuder Bogdan -- tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 16. septembra dr. Rutar Franc — tel. 27-04 Kranj, Planina 4 16. septembra Rus Jože — za Cerklje — tel. 26-95 Cerklje 23! septembra Cepuder Bogdan — tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 .30. septembra dr. Rutar Franc — tel. 27-04 Kranj, Planina 4 Komisija /a ushtžbenskc zadeve OLO KRANJ obvešča, da j« v Uradnem listu LRS st. 28/62 z dne 9. avgusta 1962 objavljen RAZPIS naslednjih delovnih mest: 1. gradbenega inšpektorja 2. urbanističnega inšpektorja 3. tržnega inšpektorja Za deJovno mesto pod točko L se zahteva gradbena fakulteta, za delovno mesto pod točko 2. ekonomska fakultet« ali fakulteta za arhitekturo in za delovno mesto pod točko 3. višja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta se zahteva tudi strokovni izpit iz ustrezne stroke. Komisija za usiužbenske zadeve OLO Kranj fJradbeno podjetje »OBNOVA« Ljubljana, Vilharjeva 33 sprejme • takojšnjim nastopom službe VEĆ KVALIFICIRANIH TESARJEV VEĆ KVALIFICIRANIH ŽELEZOKRIVCEV Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka po učinku. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pismeno ln osebno sprejema kadrovski 6d- delek podjetja do zasedbe delovnih mest. Grigorfj BAKLAM)! Seženj zemlje 26 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. Samokres si potisnem na trebuh in ležem na pograd iz sveže, tušteče koruznice. Zavetje so zgradili šele včeraj, še vedno je novo ta nedomače. Vlažne ilovnate stene z odtisi lopat se motno leske-ttjo. Iz povprek presekane korenine padajo kapljice. In z opaženega ■trapa — včeraj so bili tramovi še drevesa - prinaša vonj po sveten lesu. Crna senca Kohanjukove glave zakriva ves strop. S slu-Mkani na ušesih kleči na sosednjem pogradu, praži mast nad sveto in strmi z zaspanimi očmi v plamenček. Mast cvrči, modre iskro prMje, sajaste kapljico padajo v posodico. In po bunkerju se razvija koJ po pečenki. Obrnem se na drugo stran. Ko bi &i lahko sezul škornje? 5 konico škornja se oprem ob drugo zapet je ter ei na pol sezu-jtm obuvalo. Ce tiči noga v golenici, je koj laže. Krušnjak d enem pod lic« m potegnem plašč čez glavo tako, da utripajoča svetloba ne bo dražila oči. Večkrat imam enak sen: pot, obsijana z modrikasto mesečino, po njej pa koraka pehota v gostih vrstah, s kučmami, zapetimi prtk ušes. Sapa sc dviga nad možmi, na hrbtih ivje, prav tako B« puškinih kopitih, in škripanje škornjev po zmrznjenem snegu, fcl Visoko na nebu zvezde v ledenem zraku. Ce pogledaš med ziba-jočirai se hrbti, zagledaš spredaj med snežnimi kupi cesto, ki se oži kakor klin. Pravzaprav ne gre za sen. Takšna je bila moja prva noč na fronti. In vselej — ne vem čemu — vselej se mi ponavlja v sanjah. Iz-tovorili so nas s tovornega vlaka in vso noč smo korakalj proti fron-t, zadremali med hojo in se spotikali nad možmi v sprednji vrsti. Nekdo si je tako iztaknil oko na bajonetu. Nihče nt vedel, kje je obvezovališče. poskrbeli smo zanj, kolikor je šlo, ranjenec pa, nenadoma je bil ves krepak, si Je z obema rokama zakril obraz m korakal z -nami proti fronti, tja, kamor je vodila zasnežena, sinja cesta, ki jo je utrl nekdo pred nami. Zjutraj smo bili na položaju, poti je bilo konec. Ko je sonce vzšlo, sem zaspal skrčen, oprt s koleni ob eno, s hrbtom pa ob drugo steno jarka. Roke sem porinil globoko v plaščne žepe. Eden izmed vojakov me je potresel in dejal: -Poglej, tam so Nemci, najbrž jih še nisi videl.« Sedemnajstletni fantič, prav to sem namreč bil, sem pogledal iz jarka. V zraku so se med sončnimi žarki lesketali ledeni drpbci, pr«! nami so ležale nedotaknjene snežne poljane in sredi njih, sto metrov od nas - zasneženi strelski jarek. Tam je bila nemška sprednja črta. In spričo občutka, da so tam Nemci, se je ves kraj nenadoma spremenil, postal nekaj posebnega. Skrivnosten občutek me je obšel, ko sem pogledal tjakaj z neprespanimi očmi. Nekaj temnega se je premikalo v zasneženem jarku - podobno je bilo miši -pa izginilo. .Nemec' sem pretresen pomislil. Oddaljen je bil le sto metrov od nas. Iz tistega jutra v jarku so mi je dotedanje življenje zazdelo kakor pot, ki so mi jo utrli drugi ljudje. Tukaj je bil konec poti, dalje ni vodila. Fašisti so jo zgradili. Od tod dalje jo bom moral graditi skupno z drugimi. Za sebe in za vse tiste, ki pridejo za nami. ... Za mojim hrbtom smrči speči Zinjukov. Skozi šotorko, ki namesto vrat zapira vhod v bunker, je slišati brnenja nočnih letal Tu in tam se zasliši na mostišču eksplozijo. Naša pehota leži sto pedeset metrov pred nami, le osemdeset metrov dalje so Nemci. Tu je konec naše dežele. Tu se nehajo vse poti. Koliko mi je še odmerjeno? Korak? Toda ta korak je vse moje življenje. 8. Prebudi nas grmenje topov v daljavi V mračni, brezkrvni jutranji sivini stojimo v jarkih in prisluškujemo. Na severu bobnijo topovi. Tam nekje je drugo mostišče. Nenadoma šine v megleno jutro raketa. Obvisi nad bojiščem in seje ogenj. Čakamo. Pri Nemcih je vse mirno. Raketa ugasne in v zraku ostane le pretrgana dimna 6led. Ko vzide nad Dnjestrom sonce, zavije proti severu prvi val letal, krila se lesketajo v jutranjih žarkih. Tri skupino sc izločijo, spremenijo smer, zaokrožijo dn začnejo bombardirati Nemce. Lovska letala, podobna osam, se. , vzpenjajo vi.še in varujejo bombnike. Splezamo iz jarkov. Pri belem dnevu, ne da bi so skrivali, stojimo zravnani in opazujemo napad: Nemcem so pošlo skomine, da bi se nas lotili. Nad pobočji, nad vrhovi vzpetin prši zemlja k letalom. Vpijemo in mahamo, čeprav ne slišimo lastnih glasov. Letala še enkrat zakrožijo pa odletijo. Prah in dim se razraščata in veter ju raznaša prek mostišča. Kasneje, ko se nebo zjasni, so koruzni listi, ki so se poprej rosno lesketali, lisičjo rdeče barve in če Jih po t i paš - podobni baržunu. Oddaljeno topovsko grmenje na severu ne utihne do večera. Ponoči umaknejo naš sanitetni bataljon. Z nasprotnega brega Dnje-stra prispe četa protitankovskega topništva. Nizki, dolgocevni topovi kalibra 5,7 cm zasedejo položaje za našo opazovalnico. Proti-tankovci - mladi, širokoplečl fantje - kopljejo postojanke v koruzi in nas sprašujejo po Nemcih. Nič dobiega ne pričakujejo: so pač protitankovd. Vselej jih pošiljajo tja, kjer pričakujejo napad nemških tankov. V njihovi bližini se počutimo varne. Prinesejo prve govorice: ob zori so nemški tanki na sosednjem mostišču prodrli fronto pri nekem sanitetnem bataljonu. Baje so postrelili ranjence v zemljankah, tiste, ki so utegnili splezati na svetlobo, pa so pomendrale tankovske gosenice. Eden izmed zdravnikov je poskušal braniti ranjence, pa ga je nemški častnik ustrelil s stolpiča. Le dve bolničarki sta se rešili; ko se je zdanilo, sta v srajcah preplavali Dnjester. »Kako veliko je tamkajšnje mostišče?« povprašam. »Široko Je enajst, globoko pa devet kilometrov.* Enajstkrat devet. Devet indevetdeset kvadratnih kiiloraetrovj Skoraj sto. V primerjavi z nami so prava država. Naše mostišče — obrni se, kakor hočeš — je po dolgem in poprek veliko le poldrag kilometer. Ce nas napadejo Nemci z enakimi silami, nam bo slaba predla. ] Ponoči se naša patrulja splazi k Nemcem in se vrne brez uspeha. Nokje se naši jarki dotikajo nemških. Tam smo zavzeli sprednjo nemško Črto, druge nismo mogli, toda ostal jo zvezni Jarek. Nemci 60 postavili zasedo in ujeli pehotnega kuharja s termovko, polno juhe. Med dvema rafaloma iz brzostrelke smo prav do nas slišali njegov krik. Tovariši so mu prihiteli na pomoč in ga obelil — mrtvega. O I.rt« Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija ♦ Naša akcija • Naša akcija NOC OD I. NA 2. SEPTEMBER Rdeča utripajoča luč v trdi temi pomeni stop za vsakega voznika motornega vozila Rdeča utripajoča luč pomeni stop za vse voznike motornih vozil. Vsak večer okrog 22. ure se začne ,lov' za vinjenimi vozniki. Najbolj nevarna dneva sta sreda in sobota. Pravzaprav je bila ta noč običajna kot vsaka druga za prometna miličnika Aleksandra Terčka in Jožeta Tofa. Mnogi ljudje, ker je sobota, se zadržijo dlje časa zunaj. Zato je treba na red na cesti še bolj paziti. Kot smo že omenili, so cilj vinjeni vozniki motornih vozil. Nočno službo so pri kranjski prometni milici uvedli približno pred dvema mesecema. Kako se je obnesla, bomo videli v temle zapisu. Morda datum ni bil najbolj posrečeno izbran, toda ugotovitev velja le ena: na naših cestah vozijo motorna vozila, kolesarji in vprege noč in dan, kot da zanje ni običajnega počitka. Motorji brnijo in brnijo ... . ZAKAJ SAMO EDEN? spremljevavri Pa - kaj hočemo, pojavljali so se od prijateljev, Start je bil nekaj minut pred . gredo namreč k vojakom in so deseto s kranjske postaje;ga -dali malo na zob*.. Nas so prometne milice. Najprej se ; zanimali le vozniki motornih vo-je bilo treba založiti z gorivom. | zil. Precejšnje število »žejnih« mo-tornih vozil jo čakalo na bencinski črpalki na Laborah, toda strojem je strelci samo en človek. Čudilo nas je, zakaj ob sobotah, ko je promet precejšen, ne opravljata tega dela dva človeka. Med tem časom pa je že odbila deseta ura. Delavci so pohiteli j KOLESARJI NA CESTI I. REDA Ob cesti T. reda so skoraj po vsej Gorenjski naredili posebne kolesarske steze. Seveda so te namenjene kolesarjem cfomov. Kdo si ne želi počitka!iT1 vpregi. Toda kot kaže za ne ob tej uri po napornem delu. Toda Ted na cesti je drugo. Z našim avtomobilom smo jo potegnili najprej za avtobusom tovarne ►►Iskra«. Imel je previsoko montirane žaromete. Nismo ga ujeli. Kolesarjev je bilo vse polno na cesti. Nad Britofom smo ustavili enega, ko je prižgal luč tik, preden nas je zagledal. Zakaj? Dejal je: »Saj je sedaj ni treba, ker ni tako nevarno, moram jo malo prihraniti.« Se nekaj je bilo takih, ki 9o se nas ustrašili in hiteli prižigati luči na kolesih. Čeprav imajo ljudje opremljena kolesa z lučmi, jih ponoči ne uporabljajo. Spomnimo se časopisnih in statističnih poročil, koliko nesreč so že povzročili prav kolesarji, !ko so volili v trdi tfemi brez luči. ZELENA LUČ Z OBEH STRANI Kaj naj bi to bilo? Kdo ne pozna Škofje Loke in njene ozke ulice, ki pelje na glavni trg. Tam vsakega ustavi semafor, zakaj promet je le enosmeren. Nekaj minut počakaš in zelena luč ti odpre pot. Toda kaj... Na drugi strani tudi zelena luč. Torej pravilo o enosmernosti ceste ne drži. Kaj bi bilo, če bi nekdo pripeljal nasproti. Sreča, da tedaj promet ni velik. Semaforji imajo tudi rumeno vmesno luč, toda tam se ne prižge niti za delček sekunde. Z rdeče preskoči takoj na zeleno in obratno. Bili smo pri novem mostu nekaj pred Skofjo Loko blizu križišča, kjer cesta zavije v Kranj. Ustavljamo skoraj vse, jih opozarjamo na najrazličnejše napake. Pripelje se mlado dekle brez luči na kolesu. »Ko som bila na delu v popoldanski izmeni, so mi ukradli žarnico,« nam je pojasnjevala. Morda je res tako, toda v sili je vsak izgovor dober. Obljubila je, da bo kupila novo. Od daleč se je slišal nenavaden ropot. Precej »zmahano« vozilo se je ustavilo pred nami. KR 21-21, lastnik je Anton Hafner iz Srednjega Bit-nja. Nekaj ni bilo v redu. Seveda, čas tehničnega pregleda za osebni avtomobil je pretekel že 10. avgusta letaš. Nenavadni in nezanesljivi -te, blizu črpalko na Zlatem polju je neki mopedist podrl pešca. Oba ležita na tleh. ..« Niti ni utegnil do konca izgovoriti vseh besed, smo že hiteli proti kraju nesreče. Mopedist s prebito čeljustjo se je že pobral. Bil je ves krvav, kri je še naprej curljala. Pešec pa je ležal s težkimi bolečinami na nogi ob robu ceste. Nihče ni videl, kako se je zgodilo. Mopedist je trdil po svoje, pešec pa po svoje. V nekaj minutah jc prispel rešilni avtomobil. Slutili smo, da Je tej nesreči botroval alkohol. Rešilni avtomobil je oba odpeljal v kranjski zdravstveni dom. Zdravnikov izvid je potrdit naš sum, oba — mopedist in pešec — sta bila vinjena. Spet alkohol.. . »JAZ SEM INŠPEKTOR INTERPOLA« Ura je bila že precej čez tretjo, ko smo si izbrali naslednjo bazo pri »Bekselnu« v Kranju. Promet je bil ob tej, za uri, nenavadno velik. Ustavili smo nekaj mopedistov. kmalu nato pa še osebni avtomobil Fiat 1100 L.I 11-76. Ko sta miličnika zahtevala dokumente, je razburjeni voznik, zdravnik iz Medvod, hitel pripovedovati, da je brez vsakih dokumentov in da ne ve, ali so mu denarnico ukradli ali jo je pozabil doma. -Jaz sem inšpektor Inter-pola iz Trsta«, se je oglasil prileten mož z zadnjega sedeža in izstopil. V -polomljeni« slovenščini in italijanščini je zatrjeval, -Voznik je v redu, jaz zanj garantiram.« Bil je res šef Interpola iz Trsta, pokazal nam jc izkaznico mednarodne policije. stali disciplinirani. Zato 60 P°* ži tudi podatek, da So »T*1*1 8iy-nočne službe našli tudi r^* 1,041 njenih voznikov motornih 17 V";* sedaj pa jih je le še 5 ^ ^Ofcl, Proti jutru, ko se je že 6' zdanilo, smo zvedeli, vozniki motornih vozil. S«Sen» H naj ponovimo staro DAR PIJES, NI VOZIŠ, NE PIJ Prometna miličnika Aleksander Terček (levo) in Joie ynt din!) sta vestno pregledovala vse dokumente voznikov ( vozil o t srt-ornih Tale se ga je kar precej »nacukal«. Alkotest je pokazal, da ga ima *pod kapo« 0,8 (kaznivo 0,5) 'Mr^V^V';*;.' •• -K j mopedist trdil, da je popil samo dve steklenici piva. Alkotest je pokazal drugače. Okoli 0,8 ga je bilo (kaznivo 0,5). Naslednja naloga - odvzem krvi v kranjskem zdravstvenem domu. Ko smo prispeli tja, je bila ura okoli dveh. Dežurni zdravnik dr. Ivo Bajželj, pomagala mu je bolniška sestra Kristina Turk, sta nas bila ob tem času zelo -vesela«, saj bi 6e pravzaprav prileglo najlepše spanje. Nekoč mi je neki stari me- sti povzročili že veliko prometnih žakar dejal: -Služba je služba Dežurni zdravnik dr. Ivo Bajželj okoli 2. ure ponoči pri svojem delu. Vsak vinjen voznik mora, preden mu vzamejo kri, opraviti Še kratko preizkušnjo, kot je na primer hoja po ravni črti, pisava Itd. BODICE 0 Na vsem lepem so se razpasle nekakšne nevšečnosti s kruhom. V Triiču moraš v vrsto, če hočeš grizljaj kruha, v Kranju kaj rad poide, posebno ob sobotah, v Radovljici jim .tudi dela sive lase . . . Zakaj naj bi bile konec kor.cev Cerklje izjema? Tam so pred kratkim prodajalno kruha zaprli, prodajo kruha pa naprtili edini špecerijski trgovini. Torej — če hočes kupiti kruh, moraš pokazati čedno krtthoborsko kondicijo. Će ne drugega — čakanje v vrsti ti ne uide. Pa naj se Cerkljani nič ne razburjajo. V horoskopu sem bral, da se jim po letu 1999 obetajo lepše krušne perspektive. Če le ne bodo sateliti, ki jih venomer pošiljajo v vesolje pa med zvezde, zgodljali cerkljanske prihodnosti. o Vidite — kranjska pekarna je začela pred kratkim uvajati v svoj proizvodni program nove artikle. Pretekli teden je moj znanec ugriznil v nekaj trdega. Kar zahre-ščalo je pod zobno protezo. Pa je pogledal, kaj mu je zašlo med čeljusti. Prav čeden vijak s podložko je izpljunil. Nekaj časa je tuhtal, če morda tisto onega ne spada k protezi. Ne, nemogoče, da bi tak kos železa venomer nosil v ustih. To je le nov pekovsko-kovinarski proizvod. Če bi moko pred peko presejali npr. z rešetom, bi tisti kos železa prav gotovo ne zašel v kruh. In kje je bil kupljen? V prodajalni na Titovem trgu. % Stražišani so me ondan vsi navdušeni povabili, naj si ogledam novo preurejeno ambulanto v Stra-žišču. Pa natanko so mi opisali kraj. Ne moreš zgrešiti, so rekli. Pa sem iskal in iskal, napisne table pa nobene, šele potem, ko sem dodobra prevohljal tiste stanovanjske bloke, kamor so me napotili dobri ljudje, sem našel, kar sem iskal. V veži sem odkril tudi vhod v ambulanto, poleg pa napis. Res da ni velik, ampak napis je. Nek- do je s svinčnikom napisal nad zvonec: AMBULANTA. Črke so velike poldrugi centimeter. Škoda, da ni načečkal malo večjih. Nič ne de — glavno, da ima ambulanta napis! • Zdaj se pa malo »znesimo* nad gostinstvom. Predzadnjo soboto sem se napotil k »Majču* v Preddvor. Zamikale so me suhe klobase pa salame. Pa še tri znance sem vlekel s seboj. Naročili smo 4 steklenice piva, pa velik narezek (suhe salame in klobase, sir, gnjat). No, pa veste koliko smo plačah za vse skupaj. Ne boste verjeli: nekaj več kot štiristo dinarjev! veste zakaj? Preprosto zato, ker smo popili 4 steklenice piva, za narezek smo se pa obrisali pod nosom. Salam, klobas, sira in gnjati sploh niso imeli. Dvakrat čudno, zakaj gostišče sodi pod okrilje kranjske »Delikatese". Mislim, da tak »ohlapen- jedilni list ne privablja gbstov! Pa tudi slabokrvnega turizma v tistem koncu ne bodo s takim poslovanjem posebno okrepili. • Za gostinske storitve je najpogosteje v rabi 10-odstotna po- strežnina, če pa je kategorije, raste tudi^Jl*** JL restavraciji »Jelen. v ^f°«e*. V so mi zaračunal postrežnine. — R Postr,?*** dinarjev + /rje/ p Je ^ ^-rjev. Medtem dina nekaj, ka r te naj ,ev postrezmne kratna postrežnina narjev, drugič 81 skupaj 146 dinarjev mo. da si pri »Jelc-- jo približno 20 ods trdi. ™nda nVv'l0 Poseli rib Predlagam, da se t'el ***** poslužujejo tudi ostali *" ***** podjetja. Denar }e Je *°**wk • Oscbm restavracij' . v Radovljici tale sxromen V navadi ,e, da žgane £ a«^ vira jo s kozarcem vode fstr. zarcev za vodo nimajo d'** da, na, si jih nabavijo. ne manjka! Izgovor: ni*. kle*i** zarcev za vodo — )c čevab za gostinsko 0r. 0 **ri-visie Kategorije. S**ti»*ei^ Vas pozdravlja vch Kot vidite, je stvar sila nevarna - tako za kolesarje kakor ^ pediste. Nevarnost je večja zlasti zvečer, ko se delavci -IskrV^ Otoč vračajo s -šihta« preko mostu v Podnartu. K sreči, da J prišlo do nesreče s hujšimi posledicami. Menda ne bo nesreča zorila pristojne na popravilo?! — St. S.