72 Reliability and plausibility of the observation of psychological dimensions of coaches in youth sport Abstract Personality is a network of more or less complex characteristics. There are general and individual characteristics. Many studies have already posed the question of the most important personality traits of successful coaches. Many of them have investigated the behaviour of coaches. However, an instrument for observing the behaviour of coaches does not yet exist in Slovenia. The aim of our study was to create an observation list to assess the behaviour of coaches working with youth athletes. The list was validated for reliability. Two raters rated six coaches in 12 areas of observation. The data were statistically analysed using IBM SPSS. Interobserver reliability was calculated using interclass correlation coefficients. They showed an excellent agreement of the average values for all coaches. On the other hand, scores were not reliable in all areas of observation. Observing the behaviour of coaches seems to be useful as it can provide information about unconscious actions. However, it is very difficult to create such an observation list and the observation of psychological dimensions is complex and time-consuming. Our list needs some correc- tions and we would recommend that the assessors are better trained next time. Nevertheless, the list represents an important contribution to kinesiological science and is also useful for other sporting contexts. Keywords: psychological dimensions, coach, observation, youth sport Izvleček Osebnost je sestavljena iz prepleta bolj ali manj kompleksnih lastnosti. Zajema splošne in individu- alne značilnosti. O tem, katere naj bi imel uspešen trener, so se spraševali številni avtorji. Veliko do zdaj objavljenih študij je preučevalo trenerjevo vedenje. Vendar v Sloveniji še ni bil razvit instru- mentarij za opazovanje trenerjevih ravnanj. Na- men naše študije je bil oblikovati opazovalno listo za ocenjevanje vedenja pri trenerjih, ki delajo z mladimi športniki. Razvito listo smo validirali, tako da sva dva ocenila šest trenerjev na 12 področjih opazovanja. Podatke smo statistično obdelali v programu IBM SPSS, izračunali smo medocenjeval- sko skladnost. Koeficienti interklasne korelacije so pokazali odlično skladnost povprečnih ocen tre- nerjev. Ocenjevanje pa ni bilo zanesljivo pri vseh področjih opazovanja. Ugotavljamo, da je opazo- vanje trenerjevega vedenja smiselno, saj lahko raz- beremo tudi nezavedna ravnanja. Po drugi strani pa je zelo težko oblikovati opazovalno listo, poleg tega je opazovanje psiholoških dimenzij zahtevno in izjemno zamudno. Opazovalno listo bi bilo tre- ba še nekoliko dodelati, predvsem pa je prihodnjič nujno bolje usposobiti ocenjevalce. Lista predsta- vlja pomemben prispevek h kineziološki znanosti in je uporabna tudi za druge športne kontekste. Ključne besede: psihološke dimenzije, trener, opazo- vanje, šport mladih Lea Železnik Mežan, Miha Kovač Zanesljivost in smiselnost opazovanja psiholoških dimenzij trenerjev v športu mladih https://www.stack.com/a/tips-for-successfully-coaching-a-youth-sports-team/ psihologija športa 73 „ Uvod Psihološke dimenzije osebnosti Spoznavanje samega sebe je človekova prastara želja (Musek, 2005). To velja za predznanstveno, neznanstveno in znan- stveno spoznavanje. Šele na podlagi ustre- znega poznavanja osebnosti se lahko do- bro znajdemo v medsebojnih odnosih in si jih urejamo tako, kot želimo. Običajno oziroma vsakdanje in znanstveno spozna- vanje osebnosti se razlikujeta predvsem po tem, da je prvo pomanjkljivo in nezaneslji- vo, pri drugem pa poskušamo napake in pomanjkljivosti načrtno odpraviti. Spozna- vati želimo na bolj metodičen, veljaven in zanesljiv način. Osebnost sestavlja množica značilnosti in lastnosti, ki pa so pogosto povezane med seboj (Musek, 2005). Številne lastnosti so tudi same kompleksne in so sestavljene iz bolj specifičnih lastnosti. Tako lahko v osebnosti vidimo hierarhično mrežo sesta- vin, ki se pojavljajo na različnih ravneh ge- neralnosti. Psihološki pojem osebnosti se nanaša na lastnosti, ki se pri posameznikih pojavljajo relativno dosledno. Poleg tega so z osebnostnega vidika pomembne tiste značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Distinktivnost in individualnost spa- data k najpomembnejšim psihološkim do- ločilom osebnosti. Temeljno vprašanje pa je, ali je obnašanje trajno ali prehodno in ali je obnašanje značilno za posameznika, to- rej individualno, ali pa splošno, generično, torej značilno za vse (Musek, 2005). Oseb- nost zajema tiste vidike doživljanja in obna- šanja, ki so trajni in individualni. Seveda pa obstajajo tudi splošne človeške lastnosti, ki so trajne in generične, ter veliko prehodnih značilnosti, ki so bodisi generične (npr. instinktna dejavnost) bodisi individualne (številne situacijsko pogojene dejavnosti). Lik trenerja Številni avtorji so se v preteklosti že spra- ševali, ali obstaja splošen skupek človeških lastnosti za trenerje oziroma kakšen naj bi bil idealen lik trenerja. Večdimenzional- ni model vodenja v športu (Chelladurai, 1984, 2007, v Bačanac, 2016) predvideva, da na vedenje trenerja vplivajo značilnosti njegove osebnosti, osebnostne lastnosti športnika in situacijski dejavniki. Model raz- likuje dejansko in želeno ravnanje trenerja (Bačanac, 2016). Dejansko vedenje temelji na trenerjevih osebnostnih lastnostih, stali- ščih in navadah ter njegovi trenerski filozo- fiji. Želeno vedenje trenerja pa predstavlja tista ravnanja, ki si jih pri trenerju želijo nje- govi športniki. Po ugotovitvah mladi špor- tniki načeloma bolje sprejemajo trenerje, od katerih prejmejo veliko navodil ter po- zitivnih povratnih informacij in spodbude. Kremer in Moran (2008) sta lastnosti uspe- šnih trenerjev razvrstila v štiri kategorije: osebnostne lastnosti, medosebne veščine, tehnične veščine in znanje. Avtorji ameri- škega športnovzgojnega programa (Ame- rican Sport Education Program, ASEP) pa s kratico COACH označujejo pet osnovnih značilnosti vsakega trenerja (ASEP, 2007): razumevanje in poznavanje športa (Com- prehension); perspektiva in cilji (Outlook); iskrena skrb in naklonjenost do mladih (Affection); značaj (Character); duhovitost (Humor). Trener ne sme biti samo organizator in izvajalec športne vadbe, saj je od njega v veliki meri odvisen športnikov psihosocialni razvoj: motivacija za ukvarjanje s športom, občutek osebne kompetentnosti, samoza- vest itd. (Ames, 1992; Amorose, 2007; Bača- nac, 2016; Camire idr., 2014; Falcão idr., 2020; Frost, 2009; Hansen idr., 2003; Papaioannou in Goudas, 1999; Sarrazin in Famose, 1999; Zomermaand, 2010). Na različne psihoso- cialne vidike vedenja vadečih vplivajo tre- nerjev pristop k poučevanju oz. treniranju, njegov stil vodenja, organizacija vadbe, kakovost in količina povratnih informacij, medosebni odnosi, ki jih zgradi s športniki, uporabljene tehnike motiviranja itn. (Amo- rose, 2007; Côté in Sedgwick, 2003). Od naštetega je tudi odvisno, v kolikšni meri bo lahko posameznik izkoristil svoje poten- ciale oziroma kako uspešen bo v športu. Ključno je torej prepoznati, katera trenerje- va vedenja pripomorejo k športnikovemu pozitivnemu delovanju in dobremu poču- tju ter dosežkom na visoki ravni. Večina modelov vodenja v športu poudar- ja, da so osebnostne lastnosti trenerjev naj- pomembnejši dejavnik njegovega vedenja in uspešnosti (Bačanac, 2016). Značajske lastnosti in učinkovito trenersko vedenje, ki mladim športnikom omogočajo uživanje v varnem ukvarjanju s športno dejavnostjo, so preučevali Železnik in sodelavci (2023). Na podlagi polstrukturiranega intervjuja s slovenskimi atletskimi trenerji so potrdili velik pomen trenerjevega značaja – lastno- sti, kot so prijaznost, iskrenost, toplina itd. Izkazalo se je, da je trenerjev značaj tudi ključni dejavnik pri kakovosti odnosa med trenerjem in športnikom. Velik pomen zna- čaja so pri presojanju trenerjeve kakovosti prepoznali tudi v drugih študijah (Becker, 2009; Vella idr., 201 1). Številne so potrdile, da mora biti trener prijazen (ne preveč strog), odkrit, skrben, vreden zaupanja in odgo- voren (Kalkan, 2020; Parker idr., 2012; Vella idr., 2011). Tušak in Tušak (2003) sta z anke- tiranjem diplomantov Fakultete za šport ugotavljala, katere so po njihovem mne- nju najpomembnejše lastnosti trenerjev. Našteli bomo le prvih deset: strokovnost, komunikativnost, prijateljski odnos, dosle- dnost, fleksibilnost, pravičnost, poštenost, splošna razgledanost, avtoritativnost, razu- mevanje športnika. V športu je pomembno, da trener in vadeči stremijo k istim ciljem, poleg tega pa je tre- ba skrbeti za vzdušje in zadovoljstvo vseh akterjev, vključenih v vadbo. Vodja špor- tne skupine je trener, ki ima velik vpliv in nadzor nad skupino. Najpogosteje gre za posameznika, ki je inteligenten, strokovno odlično podkovan in dober motivator, po- membno je tudi, da zna poslušati in dobro pozna okolje, v katerem deluje, predvsem pa mora biti pošten in pravičen (Podpečan in Meško, 2016). To je še posebej pomemb- no pri mladih, ko rezultat ne sme biti na pr- vem mestu. V športu mladih je izjemnega pomena tudi, katere pristope, strategije in stile vodenja trener uporablja pri vadbi. V grobem lahko stile vodenja razdelimo na avtokratske in demokratične. Na njegovo izbiro vplivajo štirje glavni dejavniki (Kavčič, 1991): filozofija vodenja, situacija, narava na- loge in karakteristike vadečih. Avtokratski vodja verjame, da pozna najboljšo rešitev in najboljšo pot, zato od vadečih pričakuje, da se mu podredijo in sledijo njegovim uka- zom. Deluje predvsem v smeri utrjevanja svojega položaja, pri čemer izkorišča svojo nadrejenost (Lončar, 2010). Pri demokratič- nem stilu vodenja pa vodja s strokovnostjo in karizmo organizira vadbo tako, da daje samo pobude in predloge (ne ukazov) ter da pri tem vključuje vadeče (jih sprašuje za mnenje). Odločitev torej ne sprejema sam, ampak se posvetuje z vadečimi. Pri demokratičnem stilu vodenja sta za dose- go ciljev pomembna dobra komunikacija in sodelovanje med trenerjem in športniki. Študija (Syrmpas in Bekiari, 2018), izvedena med 322 mladimi športniki, je pokazala, da so ti veliko bolj zadovoljni z demokratičnim stilom vodenja. Laborde in sodelavci (2017) pa so na zelo velikem vzorcu španskih trenerjev (2135) raziskovali, katere strategije uporabljajo trenerji s »svetlo« oz. pozitivno naravna- no osebnostjo in katere tisti z negativno naravnano osebnostjo. Ugotovili so velike 74 razlike predvsem pri strategiji čustvene podpore – te je pri pozitivno naravnanih osebnostih občutno več. Omenjeno stra- tegijo, ki se kaže v prijaznosti, toplini in pozitivnih odzivih na vadeče, v večji meri uporabljajo trenerke. Pomemben je tudi trenerjev odziv ob športnikovi napaki, sla- bem nastopu na tekmi ali takrat, ko potre- buje pomoč. Trenerji se v teh primerih po- gosto odzovejo negativno, kar v športnikih vzbudi negativna čustva (občutek krivde, jezo, razburjenje, frustracije) (Sagar in Jo- wett, 2012). Nasprotno pa športniki dobijo nov zagon in dodatno motivacijo, kadar se trener kljub porazu ali napaki odzove po- zitivno. Ena izmed ključnih trenerjevih nalog je za- gotoviti visoko stopnjo motivacije pri vade- čih. To je še toliko težje in pomembneje, ko v ospredju niso oz. ne smejo biti rezultati. Motivacijo delimo na notranjo in zunanjo. Pri notranji se posameznik udejstvuje v tek- movalnem športu zaradi želje po obvlado- vanju športno specifičnih veščin, razvijanju sposobnosti v določenem športu in zato, ker v aktivnostih uživa. Trener mora skrbe- ti, da se visoka raven notranje motivacije športnikov ohranja in da se postopoma do- daja zunanja motivacija, povezana z rezul- tati, primerjanjem, zmago (Kajtna in Jero- men, 2007). Mlade športnike je treba torej spodbujati, motivirati in pohvaliti za dobro opravljeno nalogo in dober rezultat. Trener mora ugotoviti, katera strategija motivira- nja je pri določeni skupini vadečih oz. po- samezniku učinkovita. V študiji (Volk, 2015) je bilo ugotovljeno, da so dekleta ob po- hvali delovala bolje, medtem ko ta na fante ni imela pomembnega vpliva. Hansen in sodelavci (2003) pa so prišli do spoznanja, da sposobnost učinkovitega motiviranja športnikov izhaja iz trenerjevega značaja in da se tega ne da naučiti. Številnim študijam je skupno, da med izsledki najdemo trener- jevo sposobnost motiviranja (spodbujanja) kot eno ključnih pedagoških značilnosti uspešnih trenerjev (Ames, 1992; Amorose, 2007; Choi idr., 2011; Frost, 2009; Hansen idr., 2003; Papaioannou in Goudas, 1999; Parker idr., 2012; Sarrazin in Famose, 1999; Zomermaand, 2010). V študiji Frosta (2009) se je pokazalo, da je motiviranje športnikov enako pomembno, ne glede na njihovo starost. V številnih študijah so že preučevali tre- nerjev značaj in njegovo ravnanje pri delu s športniki. Je pa lik trenerja mladih špor- tnikov precej manj raziskan kot osebnost trenerja vrhunskih športnikov. Nekatere študije so z anketnimi vprašalniki ali inter- vjuji proučevale trenerjeve samozaznave (npr. Choi idr., 2011; Frost, 2009), druge pa so analizirale zaznave športnikov (npr. Par- ker idr., 2012) oziroma njihovih staršev (npr. Kalkan, 2020). Kljub nekaj izjemam je precej manj študij uporabilo metodo opazova- nja. Namen naše raziskave je bil validirati na novo razvit instrumentarij za opazova- nje vedenja trenerjev, ki delajo z mladimi športniki. Z uporabo razvite opazovalne liste smo želeli oceniti skladnost med oce- njevalci pri opazovanju. Namen je bil ugo- toviti, ali je metodo opazovanja smiselno uporabljati pri preučevanju psiholoških di- menzij trenerjeve osebnosti. Razvoj instru- mentarija pomeni pomemben prispevek h kineziološki znanosti, poleg tega pa ima veliko uporabno vrednost, saj ga je iz atleti- ke mogoče prenesti v druge športne pano- ge in uporabiti tudi pri starejših športnikih. „ Metode Udeleženci Da bi oblikovali čim večji vzorec, smo se po- vezali z atletskimi klubi po vsej državi. V raz- iskavo smo vključili 12 slovenskih atletskih klubov, ki so izpolnjevali določene pogoje in bili pripravljeni sodelovati v študiji. Ker je bilo opazovanje trenerjevega vedenja del širšega eksperimenta (Železnik Mežan idr., 2023), so bili pogoji za vključitev v študijo naslednji: trener ima vsaj eno stalno skupi- no otrok, starih od 9 do 11 let; v skupini je vsaj 12 otrok, ki trenirajo redno; trener ima možnost uporabe telovadnice ter (meto- dičnih) pripomočkov in orodij za korektno izvedbo vadbenih enot; trener je ustrezno izobražen (univerzitetna izobrazba peda- goške smeri oziroma pedagoški študij) ali usposobljen (usposobljenost najmanj prve stopnje in vsaj sedem let delovnih izkušenj v vlogi trenerja); treningi potekajo 2–3-krat na teden z istim trenerjem. Za opazovanje trenerjevega vedenja smo naključno izbrali šest trenerjev (izmed 12), od tega štiri žen- ske in dva moška. Preostali demografski podatki so navedeni v Tabeli 1. Postopek Raziskavo je februarja 2021 odobrila Komi- sija za etična vprašanja na področju športa s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Po uvodnem sestanku so aprila in maja tega leta trenerji podpisali obveščeno soglasje za sodelovanje v študiji. Eksperiment se je začel novembra 2021 in je trajal do aprila 2022. V tem času je vsak trener s svojimi atleti izpeljal 30 zaporednih vadbenih enot v skladu z intervencijskim oziroma kontrolnim programom. Pri vsaki atletski skupini smo z namenom opazovanja (med drugim trenerjevega vedenja) posneli štiri naključno izbrane vadbene enote. Snema- nje je potekalo tako, da smo trenerja in štiri (naključno izbrane) otroke pred začetkom opremili z brezžičnimi mikrofoni. Vsak član snemalne ekipe je bil odgovoren za sne- manje enega akterja, sledil mu je 20 minut. Snemalci so snemanje začeli hkrati, in sicer 30 minut po začetku treninga. Za takšen potek smo se odločili zato, ker smo želeli zajeti obnašanje v glavnem delu vadbene enote. Za snemanje smo uporabljali mobil- ne telefone. Pripomočki Za potrebe te študije, natančneje za opa- zovanje trenerjevega ogrodnega obna- šanja do otrok, smo oblikovali opazoval- no listo. Na podlagi te smo analizirali štiri videoposnetke (od štirih vadbenih enot) vsakega trenerja, skupaj 24. Lista je nastala po vzoru Opazovalne liste za ocenjevanje interaktivnega obnašanja med mamo/te- Tabela 1. Demografski podatki o trenerjih Trener 1 2 3 4 5 6 Št. VE/teden 2 2 2 2 2 3 Dolžina VE [min.] 90 60 90 90 60 60 Trenerjev spol Ž M M Ž Ž Ž Trenerjeva starost 27 23 30 39 44 29 Trenerjeva izobrazba/ usposobljenost Vzgojitelj/ 2. stopnja Študent šp. tren./ 1. stopnja Študent šp. vzg. Učitelj športa 2. stopnja Diplomirani trener Trener – profesionalec/ amater A A A A P A Trenerjeve izkušnje (atleti- ka) [leta] 7 1 5 13 18 7 psihologija športa 75 statorko in dojenčkom/malčkom pri igri s predmeti (Zupančič, 1997). Pri oblikovanju je sodelovala tudi psihologinja izr. prof. dr. Saša Cecić Erpič, ki je zelo usposobljena za opazovanje vedenja. Pripravljeni osnutek smo prilagajali in dopolnjevali na podlagi videoposnetkov trenerjevega vedenja, na- stalih v pilotni študiji. Zadnja različica liste vključuje 12 področij opazovanja (Slika 1). Za ugotavljanje medocenjevalske skla- dnosti sta opazovanje opravila dva oce- njevalca. Vrednotenje vedenja je potekalo na tristopenjski lestvici, pri treh področjih opazovanja pa je bilo mogoče izbrati tudi vrednost nič. Za čim boljšo zanesljivost opazovanja smo po vzoru Zupančičeve (1999) izdelali priročnik s podrobnim opi- som področij, poleg tega so za vsako na- tančno razložene možne ocene. Celoten priročnik hranijo avtorji članka, primer za področje opazovanja prijazen/neprijazen govor je predstavljen na Sliki 2. Priročnik je bil namenjen predvsem ocenjevalcema, ki sta si ločeno ogledovala videoposnetke in jih ocenjevala v dvominutnih intervalih od 2. do 8. ter od 12. do 16. minute. Dvominu- tni interval je bil izbran na podlagi predho- dnega ogledovanja pilotnih posnetkov. V krajših intervalih se pogosto ni nič dogaja- lo, daljša časovna obdobja pa je bilo zelo težko zbrano opazovati in si zraven natanč- no zapisovati dogajanje. Analiza podatkov V programu Microsoft Excel smo naredili frekvenčno porazdelitev ocen za posame- znega ocenjevalca, s katero smo pridobili podatke o variabilnosti ocen pri posame- znem področju opazovanja (Tabela 2) ter povprečne ocene za posamezno področje opazovanja in posameznega trenerja (vsa področja opazovanja) (Tabeli 3 in 4). Te po- datke smo uvozili v IBM SPSS in na podlagi povprečnih ocen preučili skladnost med ocenjevalcema. Slednjo smo izračunali s koeficienti interklasne korelacije (angl. Interclass Correlation Coefficient, ICC) in Cronbachovo alfo (Tabeli 5 in 6) ter prikaza- li s črtnim grafikonom (Sliki 3 in 4). „ Rezultati Razpon ocen dveh ocenjevalcev je ma- ksimalen pri večini področij opazovanja, kar kaže na zadovoljivo variabilnost ocen (Tabela 2). Izstopata pa zadnji dve podro- čji opazovanja, pri teh je variabilnost pri obeh ocenjevalcih manjša. Če primerjamo razpon ocen med ocenjevalcema, ugotovi- mo, da je bil ta nekoliko manjši pri drugem ocenjevalcu (področji opazovanja 2 in 8). Tabeli 3 in 4 prikazujeta povprečne ocene ocenjevalcev: za posameznega trenerja pri posameznem področju opazovanja, za posameznega trenerja skupno, za posame- zno področje opazovanja in skupno. Primerjava ocen dveh ocenjevalcev je prikazana na Slikah 3 in 4. Iz Slike 3 lahko razberemo, da sta bila ocenjevalca pri ne- katerih področjih opazovanja bistveno bolj skladna kot pri drugih. Opazimo lahko tudi, da en ocenjevalec ni bil konsistentno strož- ji od drugega, ampak se krivulji prepletata. Slika 4 pa kaže, da je ocenjevalec 2 vse tre- nerje (razen št. 3) ocenil z višjo povprečno oceno kot ocenjevalec 1. Razberemo lahko tudi, da sta oba ocenjevalca moškim tre- nerjem v povprečju namenila višje ocene kot trenerkam. Slika 2. Izsek iz priročnika – opis področja opazovanja prijazen/neprijazen govor OPAZOVALNA LISTA SKUPINSKA KLIMA – trenerjevo ogrodno obnašanje do otrok PODROČJE POAZOVANJA 3 2 1 0 Štetje/čas OPOMBE Prijazen/neprijazen govor Topel/hladen Pozitiven/negativen odziv na otroke Spodbuja/ne spodbuja št. Zainteresiran/nezainteresiran Podaja navodila s Sproščen/nesproščen Trener osredotočen na otroke Trener osredotočen na gibalno dejavnost otrok Trener osredotočen na pripomočke, pripravo, gradivo Trener osredotočen nase Trener osredotočen na kamero/drugo Slika 1. Opazovalna lista 76 V Tabelah 5 in 6 so rezultati statistične ana- lize, s katero smo računali zanesljivost oce- njevanja oz. skladnost ocenjevalcev. Glede na to, da so v Tabeli 5 vsi ICC (z izjemo tre- nerja 4) večji od 0,9, ugotavljamo odlično skladnost povprečnih (za vseh 12 področij opazovanja) ocen trenerjev enega in dru- gega ocenjevalca. V Tabeli 6 pa so rezultati interklasne korelacije precej bolj raznoliki. Pri ocenjevanju trenerjev na posameznih področjih opazovanja ocenjevalca nista bila vedno skladna. ICC odgovarjajo na vprašanje, do katere mere se povprečne ocene ocenjevalcev popolnoma ujemajo pri posameznem področju opazovanja. Cronbachova alfa pa izraža konsistentnost ocenjevanja. Zelo dobro skladnost sta oce- njevalca dosegla na področjih opazovanja 5, 10 in 12 (> 0,8), dobro pri št. 9 (> 0,7), zadovoljivo pa pri št. 1, 4 in 11 (> 0,5). Pri preostalih področjih opazovanja ne more- mo govoriti o medocenjevalski skladnosti, saj sta ICC in Cronbachova alfa pri treh celo negativna. „ Razprava V okviru predstavljene študije smo razvili instrumentarij za opazovanje vedenja pri Tabela 2 Variabilnost ocen dveh ocenjevalcev Področje opazovanja Frekv. za 3 Frekv. za 2 Frekv. za 1 Frekv. za 0 Min. Maks. OC. 1 OC. 2 OC. 1 OC. 2 OC. 1 OC. 2 OC. 1 OC. 2 OC. 1 OC. 2 OC. 1 OC. 2 1 74 105 43 13 3 2 0 0 1 1 3 3 2 61 74 57 46 2 0 0 0 1 2 3 3 3 32 75 45 18 5 4 38 23 0 0 3 3 4 5 36 28 29 87 55 0 0 1 1 3 3 5 59 56 53 60 8 4 0 0 1 1 3 3 6 18 23 49 23 53 74 0 0 1 1 3 3 7 75 67 44 52 1 1 0 0 1 1 3 3 8 2 0 28 25 90 95 0 0 1 1 3 2 9 31 40 59 66 30 14 0 0 1 1 3 3 10 13 3 43 61 64 56 0 0 1 1 3 3 11 0 0 4 5 116 115 0 0 1 1 2 2 12 0 0 12 10 108 110 0 0 1 1 2 2 Skupaj 370 479 465 408 567 530 38 23 Tabela 3 Povprečne ocene ocenjevalca 1 Področje opazovanja Zap. št. 1 2 3 4 5 6 Povpreč- na ocena postavke Stan- dardni odklon M Ž Prijazen/neprijazen govor 1 2,55 2,55 2,95 2,25 2,55 2,70 2,59 0,23 2,75 2,51 Topel/hladen 2 2,40 2,60 3,00 2,25 2,35 2,35 2,49 0,27 2,80 2,34 Pozitiven/negativen odziv na otroke 3 2,37 2,44 2,38 1,85 2,63 2,38 2,34 0,26 2,41 2,30 Spodbuja/ne spodbuja 4 1,20 1,65 1,55 1,10 1,15 1,25 1,32 0,23 1,60 1,18 Zainteresiran/nezainteresiran 5 2,25 2,70 2,75 2,55 2,10 2,20 2,43 0,28 2,73 2,28 Podaja navodila 6 1,40 1,70 1,60 2,20 1,55 1,80 1,71 0,28 1,65 1,74 Sproščen/nesproščen 7 2,80 2,70 2,95 2,30 2,40 2,55 2,62 0,25 2,83 2,51 Trener, osredotočen na otroke 8 1,15 1,55 1,10 1,30 1,30 1,20 1,27 0,16 1,33 1,24 Trener, osredotočen na gibal- no dejavnost otrok 9 1,90 2,25 2,45 1,50 2,30 1,65 2,01 0,38 2,35 1,84 Trener, osredotočen na pripo- močke, pripravo, gradivo 10 1,95 1,20 1,25 2,05 1,25 1,75 1,58 0,39 1,23 1,75 Trener, osredotočen nase 11 1,00 1,00 1,00 1,00 1,15 1,05 1,03 0,06 1,00 1,05 Trener, osredotočen na kame- ro/drugo 12 1,00 1,05 1,10 1,15 1,00 1,30 1,10 0,11 1,08 1,11 Povprečna ocena trenerja 1,83 1,95 2,01 1,79 1,81 1,85 1,87 0,09 1,98 1,82 Standardni odklon 0,65 0,66 0,81 0,55 0,63 0,58 psihologija športa 77 trenerjih, ki vodijo skupine mladih atletov. Instrumentarij je mogoče prenesti v šte- vilne športne kontekste (šola, zunajšolske dejavnosti, različne športne panoge, tudi šport mladostnikov in odraslih). Dva oce- njevalca sta ocenila šest trenerjev pri 12 po- dročjih opazovanja po vnaprej dogovorje- nem protokolu ocenjevanja. Z računanjem ICC smo ugotovili odlično medocenjeval- sko skladnost pri povprečnih ocenah po- sameznih trenerjev (Tabela 5). Zanesljivost ocenjevanja pa ni bila zadovoljiva na vseh posameznih področjih opazovanja z opa- zovalne liste (Tabela 6). Negativna Cronba- chova alfa kaže na negativno zanesljivost oz. negativno povprečno kovarianco med enotami. Razlogov zanjo je več; najverje- tnejši za našo študijo je neustrezna velikost vzorca. Treba bi bilo povečati vzorec tre- nerjev in ponoviti protokol opazovanja, da bi lahko potrdili oziroma ovrgli to domne- vo. Zanimivo bi bilo tudi videti, kaj bi se zgodilo z zanesljivostjo, če bi k sodelovanju povabili še tretjega ocenjevalca. Poleg pridobljenih statističnih podatkov, ki vsi ne kažejo vsaj zadovoljive zanesljivosti ocenjevanja, smo se s številnimi izzivi sre- čali že pri oblikovanju opazovalne liste in pripravi priročnika ter pri razvijanju proto- kola ocenjevanja vedenja. Za te namene smo izvedli pilotno študijo. V okviru te smo posneli atletsko skupino, ki pozneje ni so- delovala v študiji. Posneli smo eno vadbe- no enoto in poskušali natančno opredeliti področja opazovanja, merilno lestvico ter opisnike. Na podlagi pilotnega posnetka smo se odločili tudi o intervalu opazova- nja. Poleg tega, da nam je veliko časa in energije vzelo že snovanje opazovalne liste in priročnika, je bilo zelo zahtevno in dolgotrajno tudi opazovanje. Težko je bilo ohranjati visoko raven zbranosti v daljšem časovnem obdobju in biti ves čas pozoren na različna področja opazovanja. Ocenje- vanje vedenja smo si olajšali tako, da smo si posamezen interval ogledali večkrat in bili vsakokrat osredotočeni na druga področja opazovanja. Res pa je, da je to le še podalj- šalo čas ocenjevanja. Zahtevnost in dolgotrajnost opazovanja sta logična razloga za mestoma zelo sla- bo zanesljivost ocenjevanja. Poleg tega so Tabela 4 Povprečne ocene ocenjevalca 2 Področje opazovanja Zap. št. 1 2 3 4 5 6 Povprečna ocena po- stavke Standardni odklon M Ž Prijazen/neprijazen govor 1 3,00 3,00 2,95 2,75 2,50 2,95 2,86 0,20 2,98 2,80 Topel/hladen 2 2,45 2,95 2,60 2,60 2,40 2,70 2,62 0,20 2,78 2,54 Pozitiven/negativen odziv na otroke 3 2,88 2,92 2,93 2,63 2,41 2,72 2,75 0,20 2,92 2,66 Spodbuja/ne spodbuja 4 1,30 2,80 1,80 2,10 1,55 1,50 1,84 0,54 2,30 1,61 Zainteresiran/nezainteresiran 5 1,95 2,90 2,45 2,55 2,30 2,45 2,43 0,31 2,68 2,31 Podaja navodila 6 1,70 1,65 1,45 1,65 1,45 1,55 1,58 0,11 1,55 1,59 Sproščen/nesproščen 7 2,40 2,75 2,45 2,65 2,45 2,60 2,55 0,14 2,60 2,53 Trener, osredotočen na otroke 8 1,20 1,25 1,30 1,20 1,15 1,15 1,21 0,06 1,28 1,18 Trener, osredotočen na gibal- no dejavnost otrok 9 2,35 2,55 2,25 1,85 2,25 2,05 2,22 0,24 2,40 2,13 Trener, osredotočen na pri- pomočke, pripravo, gradivo 10 1,50 1,30 1,50 1,95 1,45 1,65 1,56 0,22 1,40 1,64 Trener, osredotočen nase 11 1,05 1,00 1,05 1,00 1,05 1,10 1,04 0,04 1,03 1,05 Trener, osredotočen na kamero/drugo 12 1,10 1,00 1,05 1,00 1,00 1,35 1,08 0,14 1,03 1,11 Povprečna ocena trenerja 1,91 2,17 1,98 1,99 1,83 1,98 1,98 0,11 2,08 1,93 Standardni odklon 0,70 0,85 0,71 0,66 0,60 0,67 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Povprečna ocena Postavka Primerjava povprečnih ocen ocenjevalcev Ocenjevalec 1 Ocenjevalec 2 Slika 3. Primerjava povprečnih ocen ocenjevalcev – po področjih opazovanja 78 lahko različne ocene tudi posledica slab- še zasnovane opazovalne liste, s čimer je povezano slabše oz. različno razumevanje meril in opisnikov med ocenjevalci. Pred- vsem pri področjih opazovanja 2, 3, 6, 7 in 8 bi bilo treba ponovno podrobno pregle- dati opisnike ter jih izboljšati. Morda bi bilo treba preoblikovati tudi kriterije za oceno 3 pri zadnjih dveh področjih opazovanja, saj je bila pri teh dveh variabilnost ocen obeh ocenjevalcev manjša kot pri drugih podro- čjih opazovanja. Poleg tega svetujemo, da se pri naslednjih poskusih opazovanja vedenja trenerjev ocenjevalce ustrezno usposobi. Obvezno morajo zelo dobro poznati in razumeti merila ter opisnike, saj med opazovanjem ni časa za podrobno prebiranje. Z usposabljanjem bi lahko tudi zmanjšali »subjektivnost« pri ocenjevanju, ki izhaja iz ocenjevalčevih izkušenj ter iz sposobnosti povezovanja, predvidevanja in sklepanja. Metoda opazovanja se nam zdi izjemno smiselna in uporabna za ugotavljanje tre- nerjevih ravnanj. Če sami odgovarjajo na anketni vprašalnik ali sodelujejo v intervju- ju, je večja verjetnost za prirejanje odgovo- rov. Pri opazovanju pa smo imeli samo na začetku občutek, da so se trenerji ves čas zavedali naše prisotnosti in da je to lahko vplivalo na njihovo vedenje. Čez čas in z naslednjimi obiski so se na snemanje (pri tem smo poskušali biti čim bolj diskretni) navadili, zato smo zajeli tudi njihovo neza- vedno ravnanje. S tega vidika je torej opi- sana metoda zelo dobra. Po drugi strani je zelo težko sestaviti opazovalno listo, še težje pa je najti drugega ali celo tretjega opazovalca za določanje zanesljivosti, saj je opazovanje zahtevno ter časovno in ener- gijsko potratno. Čeprav je metoda opazovanja lahko zelo dobra izbira (na primer za opazovanje zve- stobe pedagoškemu modelu ali uporabe sodelovalnih veščin – glej Železnik Mežan, v tisku), je opazovanje psiholoških dimenzij osebnosti zelo zahtevno. To se je pokazalo že pri oblikovanju liste in priročnika (z merili in opisniki). Poleg tega je bilo moteče, če je bil na primer en trener zelo prijazen (prvo področje), ker je to lahko vplivalo na druge ocene, čeprav se v resnici na otroke mor- da ni odzival zelo pozitivno (tretje podro- čje). Trener je celota psihofizičnih lastnosti, ki jih izraža vsak po svoje. Tako je včasih težko razlikovati celo med ocenama 1 in 3. Da bi vedenje trenerjev razumeli bolje (kar bi verjetno tudi pozitivno vplivalo na medocenjevalsko skladnost), bi morali tre- nerje opazovati dalj časa oz. večkrat. Musek (2005) ugotavlja, da se moramo pri presoji opreti na konsistentne lastnosti, če hoče- mo ugotoviti, v čem se posameznik oseb- nostno razlikuje od drugega posameznika. Značilnosti, ki se pojavljajo nekonsistentno, ne morejo biti izhodišče za ugotavljanje medosebnih razlik. Tabela 5 Medocenjevalska skladnost – trenerji Trener ICC 95% IZ p 1 0,940 0,799; 0,983 <,001 2 0,920 0,689; 0,978 <,001 3 0,961 0,865; 0,989 <,001 4 0,838 0,464; 0,953 0,002 5 0,981 0,934; 0,994 <,001 6 0,964 0,840; 0,990 <,001 Moški 0,965 0,883; 0,990 <,001 Ženske 0,967 0,874; 0,991 <,001 Skupaj 0,969 0,887; 0,991 <,001 Tabela 6 Medocenjevalska skladnost – po področjih opazovanja Področje opazovanja ICC 95% IZ p Cronbachova α 1 0,356 `-0,509; 0,874 0,213 0,531 2 0,372 `-2,860; 0,910 0,309 0,375 3 `-0,041 `-0,644; 0,712 0,540 `-0,099 4 0,416 `-0,432; 0,888 0,158 0,617 5 0,802 `-0,858; 0,973 0,065 0,772 6 0,220 `-3,028; 0,885 0,390 0,231 7 `-1,045 17,465; 0,773 0,735 `-0,812 8 `-0,024 `-10,173; 0,863 0,510 `-0,023 9 0,724 `-0,300; 0,958 0,056 0,790 10 0,826 `-0,552; 0,976 0,051 0,799 11 0,533 `-5,236; 0,939 0,236 0,494 12 0,878 0,092; 0,983 0,024 0,862 Skupaj 0,527 `-0,469; 0,919 0,117 0,682 0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 1 2 3 4 5 6 Moški Ženske Skupaj Povprečna ocena Trener Primerjava povprečnih ocen ocenjevalcev OC. 1 OC. 2 Slika 4. Primerjava povprečnih ocen ocenjevalcev – trenerji psihologija športa 79 „ Literatura 1. American Sport Education Program (2007). Five tools of an effective coach. Human Kine- tics: Coach Education Center. Pridobljeno s http://www.asep.com/news/ShowArticle. c f m?ID =111 2. Ames, C. (1992). Achievement goals, motiva- tional climate, and motivational processes. V G. Roberts (ur.), Motivation in sport and exerci- se (str. 161–176). Human Kinetics. 3. Amorose, A. J. (2007). Coaching effective- ness: Exploring the relationship between coaching behavior and self-determined mo- tivation. V M. S. Hagger in N. L. D. Chatzisa- rantis (ur.), Intrinsic motivation and self-deter- mination in exercise and sport (str. 209–228). Human Kinetics. 4. Bačanac, L. (2016). Lik trenerja mladih špor- tnikov in načini njegovega delovanja [The character of young athletes` coach and his ways of functioning]. V B. Škof in N. Bratina (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (2. izdaja) (str. 149–163). Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za šport. 5. Becker, A. J. (2009). It’s not what they do, It’s how they do it: Athlete experiences of great coaching. International Journal of Sports Sci- ence & Coaching, 4(1), 92–119. 6. Camire, M., Trudel, P. in Forneris, T. (2014). Examining how model youth sport coa- ches learn to facilitate positive youth deve- lopment. Physical Education & Sport Pedago- gy, 19(1), 1–17. 7. Choi, D.-W., Cho, M.-H. in Kim, Y.-K. (2011). Youth sport coaches‘ qualities for successful coaching. World Leisure Journal, 47(2), 14–22. 8. Côté, J. in Sedgwick, W. A. (2003). Effective behaviors of expert rowing coaches: A qua- litative investigation of Canadian athletes and coaches. International Sports Journal, 7(1), 62–77. 9. Falcão, W. R., Bloom, G. A. in Sabiston, C. M. (2020). The impact of humanistic coach training on youth athletes’ development through sport. International Journal of Sports Science & Coaching, 15(5–6), 610–620. 10. Frost, J. L. (2009). Characteristics contributing to the success of a sports coach. The Sport Journal, 12(1). 11. Hansen, B., Gilbert, W. in Hamel, T. (2003). Successful coaches’ views on motivation and motivational strategies. Journal of Physi- cal Education, Recreation and Dance, 74(8), 44–48. 12. Kajtna, T. in Jeromen, T. (2007). Šport z bistro glavo – utrinki iz športne psihologije za mlade športnike. Samozaložba. 13. Kalkan, N. (2020). Opinions of parents on fencing trainers whose children are fencing athletes: Qualitative study. Journal of Educa- tional Issues, 6(2), 190–203. 14. Kavčič, B. (1991). Sodobna teorija organizacije. Državna založba Slovenije. 15. Kremer, J. in Moran, A. P. (2008). Pure sport. Routledge, Taylor & Francis Group. 16. Laborde, S., Felix, G., Watson, M. A. in Allen, M. S. (2017). The light quartet: Positive per- sonality traits and approaches to coping in sport coaches. Psychology of Sport and Exer- cise, 32, 67–73. 17. Lončar, M. (2010). Nekatere značilnosti stilov vodenja pri trenerjih ekipnih športov in povelj- nikih v slovenski vojski [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 18. Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebno- sti. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. 19. Papaioannou, A. in Goudas, M. (1999). Mo- tivational climate of the physical education class. V Y. V. Auweele, F. B. Stuart Biddle in M. D. Roland Seiler (ur.), Psychology for physical educators (str. 51–68). Human Kinetics. 20. Parker, K., Czech, D., Burdette, T., Stewart, J., Biber, D., Easton, L., Pecinovsky, C., Carson, S. in McDaniel, T. (2012). The preferred coa- ching styles of generation Z athletes: A qua- litative study. Journal of Coaching Education, 5(2), 5–23. 21. Podpečan, D. in Meško, M. (2016). Stili vode- nja trenerjev ekipnih športov. Revija Šport, 64(1/2), 51–55. 22. Sagar, S. in Jowett, S. (2012). Communicati- ve acts in coach–athlete interactions: When losing competitions and when making mi- stakes in training. Western Journal of Commu- nication , 76(2), 146–174. https://doi.org/10.10 80/10570314.2011.651256 23. Sarrazin, P. in Famose, J.-P. (1999). Children`s goals and motivation in physical education. V Y. V. Auweele, F. B. Stuart Biddle in M. D. Ro- land Seiler (ur.), Psychology for physical educa- tors (str. 27–50). Human Kinetics. 24. Syrmpas, I. in Bekiari, A. (2018). Differen- ces between leadership style and verbal aggressiveness profile of coaches and the satisfaction and goal orientation of young athletes. Journal of Physical Education and Sport, 1008–1015. 25. Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Psihologija špor- ta. Znanstveni institut Filozofske fakultete. 26. Vella, S., Oades, L. G. in Crowe, T. (2011). The role of the coach in facilitating positive youth development: Moving from theory to practice. Journal of Applied Sport Psychology, 23(1), 33–48. 27. Volk, B. (2015). Motivacija mladih teniških igral- cev [Diplomska naloga]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://www.fsp.uni-lj.si/ cobiss/diplome/Diploma22100046VolkBar- bara.pdf 28. Zomermaand, K. L. (2010). The views and ro- les of coaches in the development of youth athlete motivation: a qualitative approach. Pamukkale Journal of Sport Science, 1(3), 11–23. 29. Zupančič, M. (ur.). (1999). Priročnik za opazo- vanje malčkove interaktivne in samostojne igre s predmeti. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. 30. Železnik Mežan, L. (2024). Učinki sodelovalne- ga učenja na gibalna in psihosocialna vedenja mladih atletov [Doktorska disertacija]. Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport. 31. Železnik, L., Škof, B. in Cecić Erpič, S. (2023). Predstave trenerjev mladih atletov o po- membnih značilnostih trenerja in učinkovi- tih trenerskih vedenjih. Psihološka obzorja, 32, 1–11. https://doi.org/10.20419/2023.32.569 32. Železnik Mežan, L., Škof, B., Leskošek, B. in Ce- cić Erpič, S. (2023). Effects of cooperative lear- ning in youth athletics’ motivational climate, peer relationships and self-concept. Physical Education and Sport Pedagogy. https://doi.or g/10.1080/17408989.2023.2232814 dr. Lea Železnik Mežan, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport lea.zeleznikmezan@fsp.uni-lj.si