sf? - *
Leto 1933.__Julij._Št. 7.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. • Posamezna številka 1-— Din.
Blagoslov otrok.
Otrok raste. Napreduje, po besedah svetega pisma, v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Za napredek v milosti se posebno trudi sveta Cerkev, Kristusova ustanova. Iz zakladov božjih deli po-svečenje zlasti z vso skrbjo in ljubeznijo otrokom. Te skrbi do otrok se je naučila sveta Cerkev od Zveličarja samega, božjega prijatelja otrok. Saj je znano, kako je Jezus otroke ljubil. Cel dan je poučeval »velike* otroke sveta, zvečer je bil ves utrujen, a za ljubljenčke — za otroke je dobil tudi še utrujen časa „Pustite male k meni priti in nikar jim ne branite, zakaj takih je nebeško kraljestvo l* In svojim apostolom je zaklical, da morajo biti kakor otroci, če hočejo doseči nebeško kraljestvo.
O, da bi bili mi vsi kakor otroci! Nedolžni, nepokvarjeni, prav veseli... In da bi vsaj naši otroci ohranili Jezusovo ljubezen! Tudi v dobi, ko posvetni in Bogu sovražni duh hoče dobiti v svoje zanjke celo nedolžna otroška srca.
Ne odtegujmo otrok Jezusu in sveti Cerkvi, ki jih po pravi poti vodi. Sveto obhajilo, sveta maša, molitev, lep zgled, bramba pred pohujšanjem, vse to naj spremlja otroka že pri prvih korakih v življenje. Srečno bo s tem življenje otrok, družin, celih narodov.
Stariši in otroci naj se zavedajo, da je vsako človeško življenje dar in lastnina božja. Naravno naše življenje nas mora voditi vedno k nadnaravnemu. Cerkev, ljubeča mati, nas
k temu vedno navaja in nam tudi pomaga. Važno sredstvo Cerkve, pri nas malo poznano, je tudi blagoslov otroka. Za mnogotere osebe ima sveta Cerkev poseben blagoslov, da bi jih Bog rešil dušnega ali telesnega zla, ali da bi jim naklonil posebno dušno ali telesno dobroto. Kar čudno bi bilo, ko bi posebnega blagoslova mati Cerkev ne imela za najmlajše svoje člane, za otroke.
Dvignimo ta zaklad: blagoslov otrok.
Te dni bomo uvedli povsod slovenski obrednik. S 1. julijem postane obvezen za vso škofijo. Prvi, slovesni blagoslov v domačem jeziku naj pride na naše otroke!
Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla bo pri cerkvi sv. Jurija slovesen blagoslov otrok iz naše župnije in iz župnij Križe, Kovor ter Lom. Ob štirih popoldne se zberejo otroci pri znamenju pod gričem sv. Jurija, da gredo v procesiji in z molitvijo med potrkavanjem zvonov k cerkvi, kjer se uvrstijo pred ljubko kapelico Matere božje ob cerkvi. Tu bo najprvo nagovor za otroke, nato blagoslovitev in končno pete Utanije Matere božje. Pri litanijah in pri celi pobožnosti bodo prepevali otroci.
Stariši! Pošljite k tej pobožnosti vse svoje otroke od šestega leta dalje! Pridite z njimi! Naj pride blagoslov Vsemogočnega na naše otroke in naj pri njih vedno ostane!
MISIJONSKI TEDEN bo v naši župniji tudi letos v tednu praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Molimo in darujmo nabiralkam darov za misijonel
Uvedba obrednika v slovenskem Jeziku.
S 1. julijem 1933 se bodo delili vsi zakramenti — razen sv. birme in sv. spovedi — in vsi sveti obredi v domačem, slovenskem jeziku. Za to izredno odliko in dobroto Slovencem moramo biti hvaležni Bogu, ki je po ljubezni in uvidevnosti svojega namestnika na zemlji izkazal to veliko milost nam in rodovom, ki pridejo za nami.
Že sv. Oče Benedikt XV. je 17. aprila 1921 dovolil, da se more po vsej kraljevini Jugoslaviji Rimski Obrednik uporabljati v domačem jeziku. Na podlagi tega je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič pozvdl Bogoslovno Akademijo v Ljubljani, naj priredi slovenski prevod. 17. junija 1921 je imenoval za to delo poseben odbor. Izvršitev se je zakasnila, ker je bilo treba prej ustaliti besedilo cerkvenih molitev. Izšla je nova izdaja Rimskega Obrednika leta 1925 in leta 1932 je bil po tej izdaji prirejen in dodelan slovenski prevod. Poslan je bil v Rim Sveti obredni skupščini. Sveti Oče Pij XI. ga je z dekretom Svete obredne skupščine od 23. novembra 1932 odobril in dovolil, da smejo slovenski prevod rabiti vsi duhovniki slovenskega jezika v kraljevini Jugoslaviji.
Tako smo dobili celotno slovensko izdajo Rimskega Obrednika. Za splošno uporabo smo pa dobili še „Zbirko sVetih obredov", ki obsega vse to, kar v ljubljanski in lavantinski škofiji običajno potrebujemo.
Celotna slovenska izdaja Obrednika stane Din 160'—, Zbirka obredov pa Din 100. V mnogih župnijah so posamezniki darovali te zneske za nakup, ker so mnoge cerkve revne. Nekateri so pa storili to tudi radi iz hvaležnosti in veselja.
Slovenski narod in slovenski jezik je z uvedbo slovenskega obrednika prejel od sv. Očeta izredno odliko. Naj nam bo ta odlika vzpodbuda k lepemu življenju in k zvestobi do svete Cerkve in sv. Očeta!
Podpirajte Vlncendlevo konferenco!
Red pri krščevanju.
Sveti krst, vrata krščanske vere in večnega življenja, zavzema med drugimi zakramenti novega zakona, ki jih je Kristus postavil, prvo mesto. Da je vsakemu dejanski prejem krsta ali vsaj želja po njem za zve-ličanje potreben, spričuje Resnica sama, ko pravi: BCe kdo ni prerojen iz vode in Svetega Duha, ne more priti v božje kraljestvo." (Jan. 3. 5.) Zato je treba največje skrbnosti, da se ta zakrament deli in prejema primerno in pravilno.
Za podeljevanje tega zakramenta je pa nekaj reči po božjem zakonu neobhodno potrebnih, in sicer: tvar (naravna voda), oblika (slovilo: Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha), delivec (redno duhovnik, v smrtni nevarnosti vsakdo). Druge reči spadajo k slovesnosti sv. krsta, kakor obredi in ceremonije, ki se brez potrebe-ne smejo opuščati, ker smo jih prejeli iz apostolskega in zelo starega, odobrenega, izročila.
Redni, slovesni krst, mora upoštevati vse cerkvene predpise. En predpis smo doslej v Tržiču kar zanemarjali. In to pač že mnogo let. Bila je doslej navada da so se vsi krstni obredi izvršili pred krstnim kamnom. Govoril je duhovnik otroku: »Stopi v svetišče božje . ..", pa je bil otrok že davno v svetišču. Pravilno bi moral sprejemati duhovnik novokrščenca na pragu cerkvenih vrat.
S 1. julijem se prične deliti zakrament svetega krsta v slovenskem jeziku. Bo sledeči red:
1.	V zakristiji bo otrok najprvo vpisan. Tu se prične takoj nato krstni obred do besed: „1., stopi v svetišče božje, da boš imel s Kristusom delež za večno življenje."
2.	Pred velikim oltarjem bo duhovnik skupaj z botri molil apostolsko vero in Oče naš.
3.	Ostali obred se bo izvršil pri krstnem kamnu.
Na splošno se botri in botre v Tržiču kar lepo vedejo pri krščevanju in tudi lepo glasno odgovarjajo v imenu otrokovem. Imamo dobre babice, ki navadno sproti botre poučijo, kar je prav. Tudi ta sprememba ne bo prehuda in naj slovesnost prevažnega zakramenta le povečal
Odpustki
za angelovo češčenje In za molitev ob zvonenju v petek popoldne ob treh.
Tistim, ki zjutraj, opoldne in zvečer ob Marijinem zvonenju molijo angelovo češčenje', je že Benedikt XIII. leta 1724 dovolil odpustke. Nove odredbe so o tej stvari izdali Benedikt XIV., Pij VI. in Leon XIII. Sedanji sv. Oče Pij XI. pa je odločil: Oni, ki ob času, ko zvoni zjutraj, opoldne in zvečer, ali pozneje brž, ko morejo, pobožno molijo angelovo češčenje z običajno molitvijo, ali ob velikonočnem času antifono »Raduj se, Kraljica nebeška" z molitvijo, ali namesto angelovega češčenja, oziroma namesto velikonočne antifone pet zdravamarij, morejo vselej, kadar to pobožno vajo vsaj s skesanim srcem opravijo, dobiti odpustek desetih let, in popolni odpustek proti navadnim pogojem, če so to vajo opravljali ves mesec.
Papež Benedik XIV. je leta 1730 ukazal, naj vsak petek popoldne ob treh v spomin Gospodove smrti na križu v vseh cerkvah na katoliškem svetu zvoni. Vernikom, ki ob tej uri molijo pet očenašov in zdravamarij v namen sv. Očeta, je dovolil odpustek 100 dni. — Pij XI. pa je v devetnajstoletni spomin Gospodove smrti odločil: „Kdor v petek, ko zvoni, kakor je običaj v raznih krajih, ob tej ali oni uri, moli, kleče, če mu je lahko, pet očenašov in zdravamarij in doda v papežev namen vzdihljaj »Molimo te, Kristus, in te hvalimo..ali kaj podobnega, more dobiti: 1. nepopolni odpustek 10 let vsak petek, ko opravi pobožno vajo vsaj s skesanim srcem, 2. popolni odpustek proti navadnim pogojem, če je to pobožno vajo opravljal vsak petek ves mesec.
To in ono.
Lep jubilej obhaja na praznik sv. Petra in Pavla naš „oče mežnar" Vrhovnik Franc. Preteče namreč že 30 let odkar vestno vrši cerkveniško službo pri naši župni cerkvi. Četrtega tržiškega župnika odeva s cerkvenimi oblačili, dvajsetim gg. kaplanom je že
potegoval za zvonec pri kaplaniji, prešte-vilnim faranom je že stal pri krstu, pri bolniški postelji in pri odprtem grobu kot cer-kvenik. Kdo prešteje njegova^ pota v cerkev k zvonovom in k oltarjem. Če kdo, je naš oče mežnar rojen za ta poklic. Pričel ga je v prijaznih Tunjicah kot mašni strežnik in nadaljeval ga je v Ljubljani kot pomočnik cerkveniku pri cerkvi sv. Petra in sv. Krištofa, kjer je tudi kopal in urejeval grobove. Vrtnarska izkušenost ga je privedla v Tržič, kjer je negoval nekaj časa vrtove pri Bon-celjnu in na gradu, a umerjeno zaposlenost je našel pri naši župni cerkvi. Njegovo mirnost in vztrajnost, pa tudi zdravo dovtip-nost, vsak občuduje. Zadnjega januarja prihodnjega leta dočaka že sedem križev na svojem hrbtu, a prisodil bi jih nikdo, ker njegova urnost in delavnost je še kar mla-deniška. Bog naj nam ga ohrani!
Novo tekač-preprogo za naš glavni oltar so kupile dobre gospe in gospodične iz Tržiča. Bog povrni!
Lep nov oltarni prt za kapelo na Kof-cah je z neštetimi vbodljaji napravila neimenovana gospodična iz Tržiča. Lepo je priskočila na pomoč kapeli, ki ima še vedno dolg na inventarju. No, pa tudi številnim turistom „Fronc" najbrže ne bo pozvonil zastonj s pušco!
Nov bronast zvon dobi cerkev sv. Jurija. Bo to največji zvon in bo imela prijazna podružnica zares lepo zvonenje. Na dan blagoslovitve, ki bo pač tedaj enkrat, ko bo zvon gotov, bomo odkrili tudi ploščo na cerkvi, ki spričuje, da se je na bistriškem gradu rodil prvi ljubljanski škof Lamberg.
Novo, umetniško banderce za valen-tinske procesije k Sv. Ani in za podobne farne prireditve je prvič plapolalo letos na praznik sv. Trojice k Sveti Ani kamor je bila procesija. Banderce so izdelale čč. šolske sestre v Ljubljani, sliki je pa izvršil aka-demični slikar Pengov. Banderce je lepo in za dolgo pot tudi lahko.
Prvoobhajancev smo imeli letos 183. Srečni dan naših malih je bil prav slovesen.
Na Ovsiše pri Podnartu gredo tudi letos delavci iz Tržiča v nedeljo 2. julija. Sv. maša z govorom je tam ob deveti uri.
Zaprte duhovne vaje v Lichtenturno-vem zavodu v Ljubljani bodo letos v času velikih počitnic v sledečem redu:
1.	Za meščanske gospe od 29. junija do 3. julija.
2.	Za gdč. učiteljice in uradnice od 9. do 13. julija.
3.	Za žene in matere iz dežele od 29. julija do 2. avgusta.
4.	Za dekleta od 12. do 16. in od 25. do 29. avgusta.
Prijaviti se je čimpreje osebno ali pismeno: Vodstvu Lichtenturnovega zavoda Ljubljana, Ambrožev trg št. 8. Začetek je zvečer prvega dne. Oskrbnina za vse dni znaša Din 100'—. Duhovne vaje bodo vodili preč. gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega.
50 letnico gasilnega društva bodo proslavili tržiški gasilci v nedeljo 16. julija. Udeležili se bodo sv. maše v župni cerkvi ob deseti uri. Pričakujejo obilno udeležbo tudi od drugod. Ker bodo zavzeli najbrže gasilci mnogo prostora v cerkvi, naj drugi pridejo to nedeljo bolj k šesti in osmi sv. maši.
Oznanila za julij.
1.	Praznik presvete krvi Gospodove.
2.	IV. nedelja po Binkoštih in praznik Obiskovanja Marije device, prva nedelja v mesecu. Zjutraj pri šesti sv. maši mesečno skupno sv. obhajilo za može in fante. Popoldne molitvena ura in pete litanije Srca Jezusovega.
4. Ob osmih slovesna črna peta sv. maša za pokojne duhovnike - sošolce, ki so zapustili ljubljansko semenišče 1. 1923. Navzoči bodo živeči sošolci.
5. God slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
7.	Prvi petek v mesecu z običajno pobož-nostjo. Na predvečer od osmih do devetih v župni cerkvi skupna molitev svete ure.
8.	God sv. Elizabete.
9.	V. nedelja po Binkoštih. Službe božje v navadnem redu. Po vseh pridigah in po litanijah se vrši molitev za zedinjenje vzhodnih kristjanov.
12. God sv. Hermagore in Fortunata, pa-tronov ljubljanske škofije.
14. Obletnica posvetitve prevzv. g. knezo-škofa Gregorija, vladike ljubljanske škofije. Visoki knez bodi v molitev priporočen!
16.	VI. nedelja po Binkoštih in god Kar-melske Matere božje. Ob osmih je sv. maša za
. žive ude karmelske bratovščine. Ta dan morejo prejeti v naši župni cerkvi vsi vtrniki popolne odpustke, kadar obiščejo župno cerkev in molijo v namen sv. Očeta. Ti popolni odpustki se morejo dobiti od 15. opoldne do 16. opolnoči. Seveda je potreben tudi prejem sv. zakramentov. Člani škapulirske bratovščine morejo prejeti še posebne odpustke danes ali na poljubni dan v osmini pod navadnimi pogoji. Popoldne ob dveh je govor za bratovščino, pete litanije Matere božje, običajno darovanje za opravilo naslednjega dne in končno v škapulirski kapelici sprejem novih članov v karmel-sko bratovščino.
17.	Ob pol šestih velike bilje in nato slovesna črna peta sv. maša z leviti za vse umrle člane in članice škapulirske bratovščine. Po sv. maši je obhod po pokopališču in molitve za umrle pred pokopališko kapelico. Ta dan je
tudi god sv. Aleša. Po karmelskem opravilu bo sv. maša za Dolino. Običajno darovanje Dolincev naj se pa letos združi z darovanjem na god sv. Ožbolta.
19. God sv. Vincencija Pavelskega. Ob
pol sedmih jn v -kapalici širotišča na Skali sv. maša za žive in mrtve dobrotnike tržiške Vincencijeve konference.
22.	God sv. Marije Magdalene.
23.	VII. nedelja po Binkoštih. Službe božje v navadnem redu.
25.	Sv. Jakob. Ob šestih orglana farna šv. maša.
26.	Sv. Ana. Ob šestih je v župni cerkvi orglana farna sv. maša. Ob desetih je sv. maša v. cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem. V župni cerkvi je pri šesti sv. maši skupno sv. obhajilo za žene.
30.	VIII. nedelja po Binkoštih. Službe božje v župni cerkvi po navadnem redu. Ob desetih je sv. maša S pridigo in darovanjem za cerkev tudi v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem.
31.	Sv. Iguacij.
Shodi cerkvenih organizacij)
III. red: shod in vesoljna odveza 2.
Dekliška Marijina družba: shod 16., skupno sv. obhajilo 30., izlet k sv. Joštu in cerkvena slovesnost mnogih družb v Šmartnu pii Kranju 2.
Marijina družba za ženeš shod, skupno sv. obhajilo in sv. maša za družbo na god sv. Ane. Pri-četek ob pol šestih zjutraj.
Karmelska bratovščina: shod 16. skupno z dekliškim, sv. maši 16. in 17.
Fantovska Marijina družba i sestanki po oznanili! v cerkvi, skupno sv. obhajilo 2.
Mesečna sv. spoved šolarjev: dečki 22., deklice 29.
Sv. maša na Kofcaht 16., 23. in najbrže še kdaj, kar bo pa sproti razglašeno.
Župnijska kronika za mesec mal 1933.
Maja v naši župniji rojenih: 8.
Maja v naši župniji poročeni:
1.	Cerar Martin, podpreglednik finančne kontrole v Postišju in Meglič Ivana, hči posestnika iz Doline 59, poročena 10. maja.
2.	Hribar Anton, mizarski mojster, Tržič, Glavni trg 18 Hanžič Antonija, privatna uradnica, Tržič Pred šolo 1, poročena 14. maja,
Maja v naši župniji pokopani:
1.	Meglič Jera, posestnica v Dolini 53, rojena 27. 2. 1868, poročena drugič 23. 11. 1908, umrla 6. maja.
2.	Zaletel Jožef, šef železniške postaje, rojen v Tržiču 21. 5. 1899, poročen 1. 3. 1924, umrl v Osi-jeku 10. maja, pokopan v Tržiču 13. maja.
3.	Kališnik Marija, vdova-zasebnica, rojena 30. 12. 1857, poročena 7. 2. 1886, umrla v Tržiču, Predil-niška ulica 2, dne 15. maja.
4.	Belhar Marija, soproga umrlega posestnika in mesarja, rojena 20. E. 1857, poročena 3. 6. 1878, umrla v Tržiču, Cerkvena ulica 1, dne 22. maja.
5.	Kosmač Peter, sin delavke, rojen 1. 4. 1929, umrl v Tržiču, Ulica Ahačiča Franca 5, dne 28. maja.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Rant, O. F. M.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Srečko Magollč.