Ra GLASILO OSVOBODILNE ' Štev. 256 (1944) £0,ti!l?a ?la*?a» i __ Spedizione ln abbor DMEVHIK FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE „ ____________„ v gotovini Spedizione in abbon. post, J. gr. V KORIST NAŠEGA NADALJNJEGA NARODNEGA ŽIVLJENJA SE BOMO VZTRAJNO ZAVZEMALI, DA BODO VSI TRŽAŠKI SLOVENCI GOJILI DO OSREDNJE SLOVENSKE ZEMLJE IN NJENEGA LJUDSTVA LJUBEZEN IN SPOŠTOVANJE. Iz risohvcije občnega zbora SHPZ TRST, torek 30. oktobra 1951 Cena 20 lir ^IjAKLJUČKU ZAGREBŠKEGA ZBOROVANJA Velik pomen zborovanja te mir in mednarodno sodelovanje posebnega dopisnika) ». - Po skcro pe. % J* inten2i-onega in piod. rovan-e *6 ?e za/cljučilc zbo-•Odeln.1«2? 1rtir in mednarodno S? včeraj okrog 1J. ne * zaključno sejo ^lucijo, ki se je ii2®W- PO zborovanja tve& m lJjtlbor za iniciativo in T m ie bila zadnja tl>orojv,„ • Se3a vseh delegatov toPohof^hZak'l^učena v prvlil Qb inifrll} nedeljskih urah. 'bil tCSu/b°rovanja je go. •ki feu sedujoči jugoslovan-Por v r!af" čr. Andrija Stanič ')*itjl vprašanj, ki danes "in snufS svet' Toda kljub te-toeiu v modli poslati skupni s" S^tu- poziv• ki so -ie v- ” svobodni možje in Oljnih!- S° priili v Zagreb iz ,Si blliniih dežel, pri- Sjo tradicije m ki 'i in nJ.ne poglede, intere-. življen-v. Tn smo Niij ,or:“i zato, ker nas je upna ialja za sporazu. S tgS m med narodi.» *lr ^ iz bilo zborovanje za ^Iju^č-narodno sodelovanje iDejj ‘i odbor za iniciativo in *kirf; ? fe na svoji seji v(era j sledeče dele-W dr, Viktor A- V’ p stniija; Georges Alt-Slo, a~ClJal Perikles Arny-Mohamed Zigi Nnrij 4-žir; Pieire C or val, ^ifcn. ®^dbank Harrison, rallfeL,', JesUs Hernandez, re. Nej h' sPanija; B f. Je-IH'n,.;m. MHliams Jones, fCn-N; 2Tmh Kissl-BruUschi, ,%r p. Laifond, Fratntija; 2N v,hima- ZDA: Warv«y Sl-' Ve,‘ka Britanija; Phillip Sit’ j~T>A; Lady Dorothg ?' Velika Britani. h^hrn nd VžlUian s Radernn. Plis^ p' Madagaskar; Jean ^k0.^; Herberte Sein, 'd. . dvard James Spar- s Stelerwald, italijanski tisk, brez izjeme, ki je zlasti dosleden v tem, da se izogiba kakršnega koli poročanja o tudi resnično velikih u-Spehih na meh poljih javnega življenja v Jugoslaviji. Toda uspeh zagrebškega zbo. rovanja ni samo v tistem, kar je povedal dr. Andrija Štampar in kar je poudaril narodni poslanec parlamenta Leon Bout-bien, da so vsi pošteni ljudje prepričani, da so Jugoslovani premagali kleveto in laž ter da so resnični poborniki miru in miroljubnega sodelovanja. U-speh zborovanja za mir v, Zagrebu je tudi v dejstvu, da je s tem zborovanjem Jugoslavija dosegla v svetu še večji ugled in postala s tem še močnejši činitelj v naporih vseh ljudi dobre volje, da se ustvari resnični mir za mednarodno sode-delovanje. Naj navedemo mnenje samo enega izmed najuglednejših delegatov zborovanja Martina Niemoelderja iz Nemčije, ki je včeraj po končanem zborovanju izjavil, da smatra zagrebško reso! uci to za dokument o-grOmne vrVdnosti, katere necela bodo brez dvoma pridobila vse tiste pristaše miru, ki so doslej morda z nezaupanjem gledali na zagrebško zborovanje in ki se bodo sedaj priključili mednarodni organizaciji za mir, katere začetek predstavlja na zborovanju izvoljeni ZAČASNI ODBOR ZA INICIA. TIVO Hv ZVEZE. Zagrebško zborovanje bo po njegovem mnčnju povzročilo tudi v vrstah Stockholmskih in varšavskih kongresistov razkroj in o. menjeni nemški delegat, ki po. zna predvsem razmere v Vzhodni Nemčiji, kamor večkrat zahaja, je prepričan, da se bodo mnogi udeleženci kongresov v Stockholmu in Varšavi pridružili in solidarizirali z načeli, ki so bila sprejeta v Zagrebu. Neizbrisen vtis, ki ga je odnesel z zagi-ebškega zborovanja zlasti mak Jugoslovan pa je ta, da Jugoslavija ni več izolirana kakor je bila po zloglasni resoluciji Kominforma, temveč da bi napad nanjo naletel na odpor v vsem svobodnem svetu, kar pomeni, da bi napad na Jugoslavijo povzročil mrvo svetov-no vojno, v kateri bi bil napadalec kljub morebitnim začetnim uspehom brez dvoma poražen kakor je bil poražen doslej vsak napadale c. R. S. SKUPNA BORBA na šolskem ln TRŽAŠKIH SLOVENCEV kulturnem področju Današnji čas je važen za naš narodni obstoj in borba za naše najosnovnejše narodne pravice bo uspešna, 6e bomo Slovenci enotno nastopali V nedeljo dopoldne je imela Slovensko hrvatska prosvetna zveza svoj V. redni občni zbor, katerega so se udeležili delegati vseh prosvetnih društev iz angloameriškega področja STO, zastopniki Podzveze SHPz iz Kopra, zastopniki iz Gorice in Koroške ter številni gostje. Zborovalce je pozdravil predsednik SHPZ tov. dr. Andrej Budal, posebej še zastopnike goriških in koroških Slovencev, Obžaloval je, da se obinega zbora SHPZ niso mogli u ele-žiti gostje iz Ljudske republike Slovenije. Dr. Buda! je nadaljeval: «Prosveta in kultura obrobnih narodov najbolje uspeva v povezavi z matičnim narodom. Trganje pomeni slabljenje naravnega razvoja in raznarodovanje. Kako daleč je segal šovinistični strup, nam dokazuje vpisovanje slovenskih otrok v italijanske šole. V: em tržaškim Slovencem preti skrajna nevarnost: gre za naš narodni obstanek. Zato se moramo strniti vsi v takih organi, zacijah, ki nam edno jamčijo zvezo z matičnim narodom na kulturnem in prosvetnem pod- LIBERALCI ODKLONILI VSTOP V CHURCHILLOVO VLADO Obljubili pa so podporo - Premajhna večina povzroča konservativcem preglavice - Domneve o sestanku Churchill ■ Stalin SŠT0 Sii£*: Mck. ti|r_ in dr. Andrija Stam- . je izvolil za v taZe.Anika Mo5° pi,a-.> .^,JO pa so bili izno- člani odbora: 5°n Leon Bou1 bien, Otlbert Harri-Histič in Josip I- '® tjutr^eratenieda dn Prc1 le VOtoval skozi Za. P* Z Trs'u in v Rim Udi l de ed"ik italHanske '! _ '_____________________________ 2 obiska v Beo~ kii *e Ferruccio Parri, le vra' '?h)r je bil v petek od-ipineknterimi členi i tali. s *hlr - Siw-1ie na zborcrainj« * dl®rJi « evPni dtiegnti in n-o-L?ie », ®° odpotovali v rvzne Sio da si bliže Najo življenje in se 6' da bf ”a,Dori njenih naro- n>oSf s‘ zgradili boljšo bo in>„.! le Potrebno, da so L li bi/, ’ delegati in novi-S izjeme izredno ill11 Oa 1 * r^trejemom, ki so J®;! rn Priredili Jugoslovani, k^djo V resnicj porotno or-je omogočila da nip ,, resnici popcl-Naj mimogrede o. so se mnogi dele-ifO za Podrobno zanimali b, ^>'tT°j os? organizaci \:J JSrir^T. 2 zagrebškim nači-'yr^° brim 'e inko obširno in %^ltira!V'*nce poelužll( pri !,„■ In jCR>w podobnih konfo. n Jo vS, u Sda {S bej hiskavc li, J*, ki Sn 1 itaH.ianske dele-% j} *e nih?fnomer poudarja-^ ° WsSWr T,(*° nadejali, !n. ^estc “,l y tako veliko in JakJ1 akr>n° je Zagreb Nipiči)!z političnega življenja. Verjetno bo Chur. ehill danes ali jutri javil »popolnitev svoje vlade. Nov program vlade mora biti pripravljen do b. novembra, ko ga bodo preč-iali v zbornici. Včeraj je Churchill imel dva dolga razgovora z voditeljem lihe jalne stranke Darviesom. Churchill j« liberalcem ponudil sodelovanje v vladi, ti x-a so odklenili, Liberalna stranka je uradno javila, , da je stranku #zelo zaskrbljena zaradi morebitnih posledic majhne večine v spodnji zbornici za britansko politiko bodisi v notranjih kakor V mednarodnih vprašanjih. V teh okoliščinah bo podprla vlado tak« v parlamentu kakor v deželi glede ukrepov, ki bodo jasno storjeni y interesu vse dežele«. Laburistični list «The People« pa je mnenja, da ne bo poteklo mnogo, ko bo Churchill povabil laburiste, naj prevzamejo kako ministrsko mesto v novi vladi. Jasno, da o nekem uradnem sodelovanju pved konservativno in laburistično stranko ne more biti govora, toda od celotne vladne politike bo odvisno, kakšno stališče bodo v konkretnih vprašanjih zavzele do vlade delavske organizacije. Ce imajo konservativci vzroke. da n-so popolnoma zadovoljni S svojo zmago na volitvah, imajo laburisti še več vzrokov, da ne žalujejo preveč zaradi svojega neuspeha. Sicer so laburisti izgubili vlado, toda ohranili so svoje sile med ljudstvom in so jih celo okrepili. Danes so javili izid volitev šK v enem volilnem okrožju, v zadnjem pa bodo volitve 8. novembra. Položaj strank je sedaj sledeč konservativci 321 sedežev, laburisti 295, liberalci 6, irski nacionalisti 2. Absolutna večina konservativcev v spodnji zbornici je sedaj 18 sedežev. Glasovi, ki sta jih dobili dve glavni stranki, so: laburisti 13.991.582, konservativci pa 13.721.346. Medtem pišejo listi še vedno o možnosti sestanka ((štirih velikih«, Tako pravi «Daily Graphics, da bo Anthony Eden, ki bo vodil britansko delegacijo ria prihodnji skupščini Združenih narodov v Parizu, predlagal konferenco «štirlh velikih«. Neki predstavnik francoskega zunanjega ministra je danes v svojih izjavah tudi predvideval to možnost. «Vsi pričakujejo — je dejal — da bo Churchill predlagal čim prej razgovore med Vzhodom in Zahodom«. Pripomnil je, da je Francija naklonjena tem razgovorom, posebno če bodo vsebovali tudi vprašanje enotnosti Nemčije Zaključuje, da Francija ne upošteva možnosti sestanku med Stalinom in Churchillom brez ameriške in francoske udeležbe, Voditelj tiskovnega urada v Beli hiši pa je danes odklonil odgovor na vprašanje novinarjev slede govoric o bližnjem sestanku med Churchtll-lom in Trumanom. Govorilo se je namreč, da se Churchill na merava sestati s Trumanom v Ke.Y West v Floridi, kamor bo predsednik oVotuval nekaj tednov na oddih. Dopisnik »New York Timesa« iz Moskve pa je danes javil, de bi bila Moskva naklonjena pripraviti pot za sestanek med Stalinom in Churchillom, Dopisnik piše. da imajo diplomatski krogi v Moskvi komentar ((Pravde« o britanskih volitvah hi o povratku Churchilla na oblast za zmernega, in to bi kazalo, da Churchill ne bi naletel na ovire v Moskvi za britan-::ko-sovjetske razgovore, če bi to želel. Prav tako domnevajo opazovalci, da skuša Moskva pripraviti pot za razgovore turi t glede Koreje. Politični krogi v WashIngtonu ugotavljajo 8 tem v zvezi, da bi zaradi neverjetnosti osebnega sestanka med Trumanom in Stalinom sestanek med Stalinom in Churchillom nudil priliko za ’ razčiščenje stališča obeh nasprotnih taborov in bolj jasno pokazal, kakšno je rusko stališč;, glede položaja v Evropi, na Srednjem in Daljnem vzhodu. »United Press« pa javlja, da je mogoče, da bo Velika Britanija v kratkem zamenjala svojega podanika v Washingtonu Olivera Franksa. Namen te spremembe bi bil poveriti to mesto osebi, ki uživa osebno saupanje Churchilla, Ne izključujejo, da bo Franks v kratkem poklican v London na posvetovanje in da ae bo zopet vrnil za kratek čas v VVashlng-tan, preden bo zapustil svoje mesto. Na sedanje mesto ga je imenoval bivši zunanji minister Bevin v maju 1943. Poslanik Shepherd poklican v London VVASHINGTON, 29. — panes sta se v Washingtonu sestala iranski ministrski predsednik Mossadegh ln tajnik za zadeve Daljnega vzhoda Mac Ghee. Ameriški vladni krogi ne dajejo pojasnil o tem sestanku. Prav tako javljajo, da se ne ve koliko časa bo Mossadegh ostal v Washingtonu. Kakor zatrjujejo, sp visoki funkcionarji državnega departmanamed raz. govorom z Mossadeghom predlagali, naj se ta sporazum« z britansko vlado o začasnem načrtu, ki naj predvideva izročitev zahodnim državam dela sedanjih petrolejskih zalog y Perziji do višine 40 milijonov dolarjev. Ta predlog je del načrta državnega departmana za obnovitev neposrednih pogajanj med obema prizadetima strankama. Po informacijah v političnih krogih jg Mossadegh ta nredlog baje sprejel, dočim si ie Velika Britanija pridržala odgovor, Prodajo okoij dveh milijonov ton petroleja bi morali izvršiti takoj pred začetkom pogajanj med Perzijo in Veliko Britanijo- Medtem javljajo, da je novi angleški zunanji minister Eden pozval britanskega poslanika v Perziji Shepherda. naj takoj pride v London na posvetovanje. —•—- Volilni rezultati v Švici BER.N, 29. — Novi švicarski narodni svet (spodnja zborni-1 ca), ki so ga izvolili 27, in 28. oktobra, je tako sestavljen: radikali 51 sedežev (1 izgubljen), socialisti 49 (1 pridobljen), konservativci 48 (4 pridobljen), kmečka stranka 23 (2 pridobljena) neodvisni 10 (3 pridobljeni), liberalci 5 (2 izgubljena), komunisti 5 (2 izgubljena), demokrati 4 (1 izgubljen), evangelska stranka (negpreme. njeno). Liberalni socialisti so izgubili oba »yoja sedeža. V zgornji zbornici ie položaj naslednji: liberalci 11 (1 izgubljen), konservativci 18 (brez spremembe), socialni demokrati 7 (1 izgubljen), kmečka stranka 4 (brez spremembe), liberalni demokrati 2 (brez spremembe). Neodvisni so iz- guba; edini sedež. Volilni rezultati’ niso pokazali nobene bistvene spremembe v orientaciji švicarskih volivcev. Močnejše stranke so se v glavnem okrepile, manjše pa oslabile. Število komunističnih glasov je padlo od 5Q.0OO na 30.000. Pri volitvah v spodnjo zbornico so si najbolj opomogli katoliški konservativci. Volitve ne bodo imele nobenega vpliva na sestavo vlade, ki je koalicija med radikali, konservativci, kmeti in socialisti. Nadaljujejo nažrti za poveljstvo Srednjega vzhoda VVASHINGTON, 29. — Predstavnik državnega departmana je javil, da so te dni sporočili či rab sik im državam in Izraelu namen zahodnih držav, da bodo nadaljevali z načrti za ustanovitev poveljstva Srednjega vzhoda. Z Egiptom se niso posvetovali, ker je bila njegova vlada že prej obveščena o lem. Predstavnik je pripomnil, da je treba še določiti sedež glavnega stana in ukrepe za obrambo Sueškega prekopa. ročju. Iz takih dejstev izhajajo nove naloge, ki morajo Slovence povezati v borbi za obstoj in rast«. Po besedah predsednika SH PZ je pozdravil zborovalce v imenu koroških Slovencev dr. Fra,rci Zvvitter: Dovolite mi da vas niijpri-srčneje pozdravim v im nu Slo. venske prosvetne zveze v Ce- j lovcu in v imenu vseh koroških Slovencev, Koroški Slo,, venci spremljamo Vašo borbo, ki je naši v marsičim podobna, RESOLUCIJA Občni zbor SHPZ je ob polni udeležbi delegatov ln ob prisotnosti številnih kulturnih in prosvetnih delavcev v Trstu razpravljal o nacionalnem vprašanju Slovencev na Tržaškem in ugotovil, da je raznarodovalni pritisk, ki ga izvaja italijanski sovi- ki pa nam je v njeni do ledno-1 nizem °b podpori okupacij- sti in odločnost vzor in pobu- ‘ da. Zavedamo se, da je od Vaše usode odvisna tudi naša usoda, ker smo pač na usodnem ozemlju, kjer se križajo interesi velikih. Stoletja živimo na tej naši zemlji in smo si ustvarili lastno kulturno zgradbo, ne da bi pr, j tem ovirali kdajkoli katerikoli j sosedni narod v njegovem v e. j stranskem razvoiu. Zato ne ra- I zame mo, zakaj bi bili v n.pt- | je danes, zakaj na) bi se danes umaknili s te naše zemlje■ Čeprav ne razumemo, da naj v- naša, v resnici obrambna j borba bi'a. i siv ja "a o ie"- -m zivna ali, kakor tudi pravijo, šovinistična, i,y>l;a,c„v o samovoljno podirati političnih, mejnikov, ki bj v dvajsetem ■ k se tbli'n govori o glovečanstvu, enakopravnosti aemokra-ijt in kultu i, ne me-li biti nobena ovira svobodnemu razmahu slehernega naroda. Hočemo pa — in to zavestna čez vse umetne in naravne mejnike ostati neločl) vo obvezani v enotni slovenski kulturi. ho.emo biti in ostati vsi slovenski udje kulturno združeni v enem narodnem telesu, ki mu je Ljubljana srce, Trst pa njegova pljuča. Prav zato koroški Slovenci čutimo e Vaš usodo, p.av zato pa tud; ne moremo razumeti raznih izjav o naši usodi. Mislimo da svojo usodo pač pozna najbolje ljudstvo samo. Zato tukaj v imenu vseh koroških Slovencem izjavljam; na'a usoda. nikakor ni zadovoljiva, še manj pa rožnata! Slej ko prej se moramo tudi mi. ko Oški Slo. venci boriti za najosnovnejše (Nadaljevanje na 2. strani) skih oblasti na Slovence, še vedno silno velik. Slovencem se odreka povračilo gospodarske in kulturne škode, ki jo je prizadejal fašizem, kar Jih spravlja v podrejen položaj. Slovenski jezik še vedno ni enakopraven, mesto se načrtno širi v slovenska predmestja in okolico ter se tja naseljujejo izključno Italijani, preprečuje se ustanavljanje otroških vrtcev v mestu, slovenski šoli dajejo značaj negotovosti in začasnosti. Temu pritisku se pridružujejo pojavi, ki spremljajo gospodarski razvoj in ki raznarodovanje pospešujejo. Slovenski kmet in njegovi otroci zapuščajo zemljo in hodijo delat v mesto, nagli urbanizaciji podeželja sledi demografski padec, na nacionalni položaj Slovencev v Trstu vpliva povojna politično - teritorialna ureditev, ki prvič v zgodovini preprečuje dotok kmečkega slovenskega prebivalstva in se na njegovo mesto naseljujejo izključno samo Italijani, ki spreminjajo etnično lice ozemlja. Poleg teh pojavov slabo vpliva na oblikovanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti pomanjkljiv učni program na slovenskih šolah, iz politične razcepljenosti Izhajajoč negativni odnos neka- PROTESTI PRIMORSRECA IIDDSTVA »roli šnviaisličiii žoiiii v llaliii Še ena smrtna žrtev provokacij bolgarskih kominformistov (Od našega dopisnika) BEOuivAd, 29, — Ministrstvo za zunanje zadeve FLKO Jugoslavije dobiva številne proteste slovenskih partizanskih borcev, ki obsojajo protijugoslovansko kampanjo, ki j0 vodijo italijanski šovinisti, se posebej pa, protestirajo proti procesu, ki »o ga italijanske oblasti organizirale proti bivšim borcem garibaldinske divizije (dNatisone«. Slovenski rezervni oficirji in podoficirji iz narodneosvobo. dilne borbe iz raznih krajev okraja Gorica sq na skupnem zborovanju v Novi Gorici obsodili šovinistično protijugoslovansko kampanjo v Italiji. Protest, ki je bil odposlan zunanje, mu ministrstvu V Beograd, poudarja, da so se gariibaldinci med vojno ramo Qb rami borili s slovenskimi partizanskimi borci in da pomeni tako ravnanje italijanskih oblasti arobo kršitev mirovne pogodibe. Podoben protest so poslali bivši primorski borci, ki so se zbraji na protestnem zborovanju v Ljubljani, prebivalstva Kanala ob Soči, Postojne, Kozine, Tolmina. Boca, Doruberga, Renč. Nove Gorice itd- Na sestanku članstva. Zveze borcev v Kobaridu je bila gore. jeta protestna resolucija, ki po. udarja, da se je Italija z mirovno pogodbo obvezala, da ne bo preganjala nekdanjih protifa-sističnin borcev in da sedanji proces proti KaribaJdineem po« meni kršenje te obveznosti * * » Kot žrtev nove provokacijo kominformistov je pred tremi dnevi padel jugoslovanski vojak Milan Milentijevič. Ubili so ga bolgarski obmejni organi približno 7 kilometrov jugovzhodno od Dlmltaovgrada. Mi-lentijevlča sta zadela dva strela v elavo, ko J« bil še z enim tovarišem y patroli vzdolž ju-goslovansko-boigarske meje. Danes je velika množica meščanov iz Pirota in kmetov iz okolice pospremilo posmrtne ostanke padlega Milemiieviča na zadnji poti v njegov domači kraj. Na pogrebu je poveljnik ubitega graničarja poudaril, da so jugoslovanski obme j. ni stražarji s avojo vestno službo preprečili podle nakane Kominforma proti Jugoslaviji. Včeraj popoldne se ne vrnila iz Adis Abebe jugoslovanska misija dobre volje, ki jo je vodil dr. Jože Vilfan, v njej pa »ta bJJla še Dušan Timotljevič kot posebni svetovalec in Bogoljub Kuštrin kot tajnik. Ob prihodu je dal vodja misije dr-Vilfan tisku izjavo, v kateri je predvsem poudaril prisrčni sprejem, n« katerega je misijo naletela y Abesiniji, ((Prepričati smo se mogli, je dejal dr. Vilfan, da ni šlo samo za diplomatsko formalnost, temveč dejansko za iskreno zanimanje in simpatije za Jugoslavijo. Povsod smo naleteli na željo, da bi se odnosi med našim« dvema deželama poglobili. V Abesiniji so prepričani, da bi se med obema deželama lahko razvilo zelo koristno gospodarsko sodelovanje«. V nedeljo je na proslavi desetletnice ustanovitve SvrljiSkv. nižavskega partizanskega odreda, ki je razširil svoje osvobojeno področje prav v bližino bolgarske prestolnice in mnogo pomagal razvoju partizanskega gibanja v Bolgariji, govoril predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič. Govoril je o pritisku kominformlstičnih dežel na Jugoslavijo ln poudaril, da je sicer povzročil številne težave v Jugoslaviji, ni ji pa ireprečil nadaljnje graditve socializma, Nato je opozoril temne na- meneg vodstva ZSSR takoj po resoluciji Kominforma in poudaril: »Rolitični položaj v svetu je bil takrat tak, ds, sovjetska napadalnost ni ogrožala samo Jugoslavije, temveč tudi druge države; grozila je z novo vojno vsemu človeštvu. Socialistična Jugoslavija, majhna in neodvisna dežela, z ljudstvom, ki je pripravljeno braniti svojo neodvisnost, je predstavljala moralno in vojaško silo miru in odpora sovjetski napadalnosti. Naša socialistična dežela je dobila gospodarsko pomoč, dobiva pa tudi vojaško pomoč od zahoda. Nikakor ni vse eno, ali bomo, če bi bili napadeni, postavili bran gola prea, brez zadostno opremljene in oborožene armade, ali pa bomo imeli pripravljeno in oboroženo armado. In z druge strani — če smo združeni ln močni, če smo dobro opremili našo junaško armado, nbmo močnejši samo v primeru vojne, temveč smo tudi zagotovili, da se nihče ne sme lahkomiselno spuščati v kakšno vojaško pustolovščino proti naši deželi*. Stambolič je nato dejal, da Jugoslavija mnogo daje za opreimio svoje vojske, ^ za, izgradnjo vojne industrije. «To moramo delati, če nočemo doživeti usode ostalih vzhodnoevropskih dežel. Ko kominformi-siti ne bi vodili takšne politike proti nam, ko nam ne bi dan in noč grozili, ko ne bi bilo žalostnega primera Koreje, ko ne bi bilo njihovega vohunskega delovanja, ko ne bi bilo hujskanja sosednjih dežel proti Jugoslaviji — takrat bi ml mnogo raje kot orožje gradil! še več elektrarn, cest, železnic, stanovanj, hitreje bi lahko ustvarjali boljše življenjske pogoje«. n. r. terih tržaških Slovencev do osrednjih kulturnih ustanov, Slovenskega narodnega gledališča in Narodne in študijske knjižnice, negativni odnos do važnih pobud, kot je zgraditev Kulturnega doma. Da kaže mladima premalo zanimanja za nacionalna, kulturna in socialna vprašanja, leži krivda predvsem na starejših, ki so ob prvih neuspehih obupali nadnjo. Ne more vplivati pozitivno na narodno zavest miadmne negativni odnos do Jugoslavije odnosno Slovenije. Komitaformteero daje s pačenjem načela infernaciona-lizma, ki ga istoveti z negacijo narodnosti, oporo asimilaciji; njegovo poniževanje borbe za narodne koristi na stopnjo političnega utilitarizma ubija narodno zavest. Na šolskem jn kulturnem področju bomo naše narodne probleme uspešno reševali s skupno borbo vseh Slovencev, ki jim je narodni obstoj pri srcu. Prva dolžnost je, da se skupno borimo za obstoj, izboljšanje in izpopolnitev slovenskega šolstva, Na podlagi enakopravnosti imamo pravico do vseh vzgojnih ustanov, od najnižje do najvišje, »n pravico do samostojne šolske uprave in sistemizacije učnih mest na slovenski šoli. Slovenska šola mora poleg drugega biti kovačnica, ki bo mladini kovala narodno zavest in jo hkrati vzgajala v strpnosti do drugega naroda. Slovenski šolnik naj sledi pozitivnim tradicijam iz preteklosti in naj bo ljudstvu svetovalec in prosvetitelj. Skupno bomo nastopali v utrjevanju vezi med ljudstvom, starši in šolniki ter med šolniki samimi. Poiskali bomo pot, po kateri bomo združili napore za vzdrževanje in podporo našega dijaka. Prav tako bomo stremeli po združitvi slovenskih glasbenih šok Osrednji kulturni ustanovi, Slovensko narodno gledališče in Narodna in študijska knjižnica naj zaradi njunega splošno slovenskega pomena postaneta last vseh tržaških Slovencev. Zato bomo pozdravili vsako dobronamerno in kulturno sodelovanj«, kritiko in pobude. Slovencem, če bomo združeno zahtevali, ne bodo mogii odreči, da se stanje teh dveh ustanov dokončno uredi io utrdi. Vodstvo radijske postaje Trst II naj omogoči nastope najboljšim tržaškim umetnikom in skupinam ter ljudsko-prosvetnim zborom. Povabi naj k sodelovanju reprezentativne slovenske umetnike in znanstvenike kar bo dvignilo ugled same postaje. Skupno se bomo še nadalje zavzemali, da nam bo povrnjena škoda za požgani Narodni dom. s tem da nam iz javnih sredstev zgradijo osrednji Kulturni dom v središču mesta, hkrati bomo storili vse, kar je v naših močeh, da pritegnemo k sodelovanju v akciji za zgraditev Kulturnega doma vse tiste, ki Jim Je slovenska kultura pri srcu in ki doslej iz kakršnih koli vzrokov niso sodelovali. Posvečajmo več pažnje mladini in izkažimo Ji več zaupanja. Poglobimo se in prodri-mo v miselnost ter spoznavajmo nagnjenje današnje mladine. Samo če jo bomo spoznali, jo bomo pritegnili v prosvetno ln kulturno delo, ki Ji bo poleg šole ln doma podaljševalo občevalno dobo v materinem jeziku. Prvo, kar morajo prosvetna društva rešiti. Je vprašanje prostorov. Brez dostojnih prostorov im dvoran si prosvetno in kulturno delo težko predstavljamo. Vsa prosvetna dru- štva naj sledijo vzgledu tistih društev, ki vzgajajo najmlajše in sl tako zagotavljajo naraščaj. Vrata naših prosvetnih društev so in bodo na ste« žaj odprta, posebno mladini. Nihče je ne bo vprašal, kaj je in čigava Je. Prav tako pričakujemo, da bodo v društvih sodelovali vsi tisti starejši prosvetarji, Id stoje iz raznih vzrokov ob strani. Vsi ti sklepi so se porodili iz spoznanja, da je današnji čas važen za naš narodni obstoj in da bo borba za najosnovnejše narodne koristi uspešna, če bomo Slovenci enotno nastopali. Sami vse te težke borbe ne bomo mogli vzdržati brez opore in zavesti, da stoji ob nas naš matični narod. V korist našega nadaljnjega narodnega življenja se bomo vztrajno zavzemali, da bodo vsi tržaški Slovenci gojili do j osrednje slovenske zemlje in njenega ljudstva ljubezen in spoštovanje. V Trstu, 28. oktobra 19S1. Glavni odbor SHPZ Predsednik: dr, Andrej Budal 1. podpredsednik; Danko Božič 2. podpredsednik; Srečko Vilhar 3. podpredsednik; Janko Gerdol Tajnik: Boris Raee Namestnik tajnika: Miro Presl Blagajnik: Marij Sila Odborniki: Prane Venturini, dr. Jože Kosovel, Anton Gruden, prod. Ivam Savli, Rihard Kapun« dr. Vladimir Bartol, Vladimir Švara, Vekoslav Spamger, Drago Pahor, Silvester Godina, Danilo Turk, Karel Boštjančič, Ciril Hrovatin, Milan Pertot, Mirko Guštin, Na-da Kapun, Milko Skrap, Majda Majnik, Roža Samec, Silvan Mesesnel, Saša Kosovel. Načelnik ljudske prosvet« Miro Presl Načelnik za šolstvo: Tončka Cok Načelnik odseka za znanost ln umetnost: Rado Rauber Nadzorni odbor: Zorko Jelinčič, Stane Suhadolnik, Ubald Vrabec, Anton Pertot, Nada Gabrijelčič Razsodišče: dr. Jože Dekleva; Rihard Mi-šurac, dr. Angel Kukanja, Milko Citolc, dr. Robert Hla-vaty. GLAVNA SKUPSGINA OZN ima na dnevnem redu 67 vpreganj PARIZ, 29. — Na začasnem dnevnem redu zasedanja glavne skupščine OZN. ki se bo začelo 6, novembra, je 67 vprašanj. Med njimi so najvažn. jša vprašanja nadzorstva nad a-tomsko energijo, neodvisnosti Koreje in Achesonovega načrta za ohranitev miru. Vendar Pa dopušča postopnik skupščine, da se še med zasedanjem vpišejo nova vprašanja ha dnevni red. Arabske dežele so že zahtevale vpis vprašanja francoske uprave v Maroku, ki jo dolžijo kršitve načel listine OZN in izjave o človečan k h pravicah. Razpravljali bodo tudi o ustanovitvi komis je OZN za proučevanje možnosti svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Kot že v navedi se bo zasedanje glavne skupščine začelo s splošno politično diskusijo. Nato bo skupščina morala izvoliti svojega predsednika in nadomestiti tri nestalne člane Varnostnega sveta (Jugosl vija, Indija, Ekvador), katerih mandati potečejo s koncem tega leta. Nato bo plenarna skupščina odgodila zasedanje in sestajati se bodo začele razne komisije. Politična komisija bo morala razpravljati o vprašanju med. narodnega nadzorstva nad a. tomsko energijo, t, j. o pr poro. čilu, naj se ustanovi nova komisija, ki naj opravlja sedanje delo komisij za atomsko energijo in za kles'čno orožje, ki ju bodo razpustili. O vprašanju Koreje bodo razpravljali v obliki di kusije v poročilu komisije OZN za združitev in obnovi ev Kcreje. Na lanskem zasedanju je skupščina odobrila resolucijo za »zvezo ta ohranitev miru«, Tq resolucijo, ki je bolj znana pod imenom «Ach:sonov načrt«, je proučevala posebna ko. misija, ki jo je ustanovila lanska skupščina. Ta kom's ja je predlagala, naj države čl niče OZN ukrenejo vse potrebno, da bi imele med svojimi ob( r že-nimj silami oddelke, ki bi jih bilo mogoče v primeru potreb? hitro uporabiti kot vojsko Združenih narodov. Med poli-tičnimi ukrepi, ki jih predlaga komisija, so: posredovalni po. ziv obema spornima strankama, obsodba države, ki je kri-va napada, njena začasna ali stalna izključitev iz OZN in uvedba gospodarskih in finančnih ukrepov, ki naj oslabijo na. padalca in pomagajo državi, ki je postala žrtev napada. Po istem načrtu bi OZN morala proučiti možnost, da določi eno državo ali skupino držav, da delujejo v njenem imenu kot vrhovno vojaško poveljstvo, kakor hitro bi bll0 sklenjeno poslužiti se kolektivne akcije proti napadalcu. Gospodarska komisija glavne skupščin« bo v glavnem razpravljala o gospodarskem raz- voju tako imenovanih zaostalih ali nezadostno razvitih dežel. Osnova za razprgvo bo poročilo gospodarskega in socialnega sveta OZN ki je proučeval možnost dodelitve tehnične po. moči več kot 60 drž-vam. Zahtevali bodo od skupščine, naj ukrene se potrebno, da bi se začela stekati sreds'va za tehnično pomoč. Pozvali bodo tu-dj mednarodno banko, naj raz. širi svoje posojilo. Socialna komiija glavne skupščine ba razpravlj la o ukrepih za izvajanje mednarodnega sporazuma 0 človečanskih pravicah. Komisija za skrbniško upravo bo razpravljala o upravi ozemelj, ki so pod njenim posrednim skrbništvom kot Tanganjka, Kamenim in Togo, ki j(h upr r. vi ja Anglija. Ruanda-Urundi, ki jo upravlja Francija, Somalija, ki jo upravlja Italija in ozemlja, ki jih skrbniško upravljalo Nova Zelandija Avstralija in ZDA. Ista komisija se bo pečala tudi s položajem Vi gospodarim razvojem tudi na ((nesamostojnih ozemljih«. L-'stina OZN namreč dokič", da mio-jo države člen ce, ki u"ravl:ejo ozemjja, kat-rih preb'vals*vo š« nima samounrave, poročati glavnemu tain'ku OZN o gospodarskem in d užbeoem razvoju teh oramrtj Dr'g0 vmešan ie v zvezi s krbn’ško unri-vo je s-delova-ije ItM’je pri de. lu sveta za skrbn’*ko um- vo. O t-m bo movala fLI na*i glavna sku-\š'ina. Babja, ki ni članica OZN. sodelu’« pr; delu sveta za skrbniški upr vo sa. mQ kadar razpravlja o Somaliji. Na dnevnem radu s0 Je številna dru“a polit čua, g s avarska. socialna in kul'urna vprašanja. Protesti v ZDA proti imenovanju poslanika v Vatikanu NEW YORK, 29. — Protestantski krogi so včeraj organi, zirali novo protestno zborovanje proti imenovanju generala Clarka za ameriškega poslanika v Vatikanu. V vseh glavnih centrih ZDA so protestanti pozvali svoje skupnosti, naj podpišejo resolucije proti temu imenovanju in jih pošljejo v Washington. Voditelj tiskovnega urada v Beli hiši Joseph Short je danes izjavil, da je zaradi Trumanovega sklepa prišlo v Belo hišo več tisoč pisem in brzojavk. Dejal je, da večina teh pisem nasprotuje predsednikovemu sklepu. PARIZ, 29. — Predsednik narodne skupščine Herriot je določil zopetno otvoritev skupščine na 8. novembra. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, torek 30. oktobra Alfonz, Vladika Sonce ■vzide ob 6.40 zatone oo 16.57. Dolžina dneva 10.17. Luna vzide ob 6.34, zatone ob l&.zi. Jutri, sreda 31. oktobra Kviotin, Gorazd Kdor molči Z NEZAKQNITEGA ZAS£DANJA tržaškega občinskega sveta potrjuje- Or. PeHlena: Močim Mostam pil samimi zi Zadnje Togliattijeve izjave v italijanskem parlamentu za priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k «madrepa.triji» so spravile v veliko zadrego ko-minformistične kričače po naših vaseh. Zadrega je še bolj neprijetna, ker so ravno takrat najbolj čvekali o ukravji kupčiji» in trobili na vse strani, da le oni branijo neodvisnost našega ozemlja. Togliatti,jevo glasilo, ki ga v Trstu tiskajo v slabi slovenščini in ga razpošiljajo v naše va. si. ni napisalo niti besedice o izjavah svojega voditelja v Rimu. Prikriti in zatajiti bi hoteli, ker dobro vedo, da vse naše ljudstvo ne mara nikdar več pod Italijo. Toda kljub njihovemu molku so se vest in izjave razširile po vsem ozemlju. Go-bezdačem je vzelo sapo, oni pa, ki so še dvomili, so začeli spregledovati. Kominformistični veljaki so vrgli razne parole, da bi zmanjšali posledice in še enkrat preslepili naše ljudstvo. Pravijo, da tržaška Videlijeva partija ima svojo linijo, da je moral Togliatti dati take izjave, da bi si pridobil več zaupanja in pristašev med Italijani itd.. Posamezni kominformisti pa se v razgovorih opravičujejo: «Tudi če Vidali in Togliatti hočeta Trst pod Italijo, se to ne bo zgodilo, če Jugoslavija ne bo pristala«. Ni nam treba poudarjati, da j Vidalijeva elinija» je in mora j biti Togliattijem elinija» in da Togliatti dobiva slinijo» iz Moskve. Le v Trstu nočejo odkrito na dan, ker se bojijo posledic. Kdor ima v sebi še malo zavednosti in poštenosti, se mora jasno opredeliti in upreti takim voditeljem, ki nepošteno spletkarijo proti interesom našega ljudstva. Nobeno opravičilo ne drži. Vsako slepomišenje zna biti usodno. Radovedni smo. kaj bo o tej zadevi povedal ob prihodnji priliki na občinski seji dolinski kominformistični župan Lavriha, kako si bo to tolmačil in obrazložil svojim občanom zgo. niški kominformistični župan Pirc, kakšno pojasnilo bo dal kominformistični prvak v na-brežinski občini Slavec, v re-pentaborski občini Lazar, v mlljski pa kominformist Pacco. Pa ne samo oni, tudi vsi ostali kominformistični prvaki, go-bezdači, kričači in pripadniki, bi se morali jasno opredeliti in izjaviti, ali se strinjajo, ali obsojajo Togliattijevo stališče do tržaškega vprašanja. Ce bodo še naprej molčali, jih bo naše ljudstvo sodilo po svojem starem izreku; «Kdor molči, potrjuje«. in zahtevam, da se čimprej izvedejo volitve v občinski svet in v druge predstavniške organe, ki so sedaj izključna domena iredentistov Včeraj ob 18. uri je bilo. kot že javljeno, prvo jesensko zasedanje občinskega sveta. Ker je bila polemika v zvezi z zakonitostjo ponovnega sklicanja že odstavljenega občinskega sveita v zadnjem času žejo ostra, je bilo pričakovati, da bodo predstavniki posameznih skupin dali glede tega svoje izjave ter da bo seja zaradi tega bclj živahna in razgibana. Številno občinstvo glede tega prav gotovo ni biilo rtzcčarano. Seje sq se udeležili skoraj vsi občinski svetovalci razen adv. Stocca, ki je pred dnevi pedal izjavo, da se ne smatra več za občinskega svetovalca. Sejo je otvoril župan Bartoli, ki je z njemu že prirojenim jezuitskim načinom izjavil, da se občinski svet sestaja zato. da bi reševal vsa pereča vprašanja v korist tržaškega prebivalstva ter na ta način kar najbolj koristil razvoju in napredku me- Gostovanje SNG v Ljubljani in Mariboru Včeraj popoldne so odpotovali člani SNG iz Trsta na gostovanje v Slovenijo. Prvo predstavo bodo imeli v ljubljanski Drami, nato dve v mariborskem gledališču. Igrali bodo Krleževo dramo ((Gospoda Glembgjevin, s katero so dosegli pri tržaškem občinstvu tako velik uspeh. želimo našemu dragemu gledališču, da bi prav tako kot na domačih Meh uspelo tudi v svobodni Sloveniji in s tem potrdi, lo kulturno raven tržaškega SNG, osrednje ustanove zamejskih Slovencev. sta samega. Pozval je navzoče, ki bi imeli kaj pripomniti k sklicanju občinskega sveta, da se izjavijo, ker bi nato prešli k reševanju vprašanj upravnega značaja. K besedi so se javili občinski svetovalci vseh skupin, za-' stopanih v občinskem svetu. Demokristjani se celo niso zadovoljili samo z enim, temveč sta v njihovem imenu spregovorila svetovalec, odv., Haraba-glia ih prof. Gregoretti. v imenu italijanske . republikanske stranke je spregovoril prof. Furlani, v imenu indipendenti-stov dr. Giampiccoli, v imenu SDZ dr. Agneletto, v imenu kominformistov dr. Pogassi. Za nas najbolj važna in zani- PETI REDNI OBČNI ZBOR SHPZ (Nadaljevanje s 1. strani) nacionalne pravice; slej ko prej se moramo boriti za enakor av-nost avtohtonega slovenskega jezika v javnosti; slej ko prej skušajo nepoboljšljivi narodni nestrpneži izriniti zadnje ost rilce slovenskega pouka iz tako imenovanih dvojezičnih šol; slej ko prej nestrpni učitelji potuj. Čujejo našo mlad no; slej ko prej velikememški šovinisti blatijo našo kulturo in predvsem najslavnejšo stran naše zgodovine — narodnoosvobodilno borbo. Ob tem stanju se tem bolj zavedamo potrebe skupnosti in enotnosti: enotnosti naših vrst na Koroškem in enotnosti vseh zamejskih Slovencev v tesni naslonitvi na matični narod, na slovensko kulturno središče, na belo Ljubljano. V tem smislu vam želim mnogo uspeha na današnjem zboru. Naj živi peti občni zbor SHPZ; V imenu prosvetnih društev z Goriškega in vseh Slovencev iz Italije je prinesel pozdrave občnemu zboru tov. Miladin Černe, ki je v kratkih besedah prikazal delovanje goriških Slo. vencev katerega skuša oblast na vsakem koraku ovirati. Slovenci morajo za svoje prireditve uporabljati majhno dvorano v Pevmi, ker jim Italija noče povrniti Ljudskega doma. Toda Slovenci v Italiji se ne plašijo, delo na Tržaškem jim je vzor in v ponos. Pozdravljajo akcijo za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, v katerem bodo idejno povezani tudi Slovenci v Italiji. V imenu Zveze prosvetnih delavcev je želel občnemu zboru veliko uspeha še prof Jože Umek. Po pozdravih sta bili soglasno izvoljeni verifikacijska ter volilna komisija, nato je imel referat glavni tajnik SHPZ tov. Boris Race-Zarko. (Referat prinašamo na tretji strani). Poročilo Podzveze SHPZ iz Kopra je podal tov. Bole, iz katerega je razvidna prosvetna delavnost po vsem koprskem okrožju. Po poročilih načelnikov odsekov Karla Boštjančiča za ljudsko prosveto, Tončke Coko-ve za šolstvo in Rada Rauberja za odsek za znanost in umetnost (poročila bomo objavili v prihodnjih dneh) ter blagajniškega poročila, ki ga je imel blagajnik tov, Janko Gerdol, je predsednik dr. Andrej Budal odprl diskusijo, v kateri so sodelovali tov. Koren, Jelinčič, Turk, Cuk in drugi. Tov Jože Koren je poudaril, da je prav SHPZ dala pobudo za graditev Kulturnega doma v Trstu. Odbor, ki je bil izvoljen z nalogo, da zbira materialna med izseljeništvom. predvsem v ZDA. Ugotovil je. da se akcija pri na3 zadovoljivo razvija, če izvzamemo strankarska vodstva, ki so sodelovanje odrekla. Dosedanji uspehi m plod našega malega človeka. Nekatere vasi so se odzvale sko-raj 100 odst., ne glede na stališče nekaterih skupin. V Jugoslaviji je naša akcija naletela na močan odmev. Nabrali so čez 40 milijonov, nekatera podjetja in tovarne pa so zagotovile toliko gradbenega materiala, da bo zadostoval za naj dom. V Ameriki se je med Slovenci posebno zavzel za naše delo Etbin Kristan in drugi. V Texa-su se je tudi osnoval odbor, ki zbira sredstva. Mnogo pišejo slovenski ameriški časopisi. Odbor za gradnjo Kulturnega doma je poskrbel že tudi za izdelavo načrtov ter jih predložil v rešitev. Teren je pripravljen in so dela že v teku. Tov. Koren je zaključil: ((Odbor uporablja današnjo priliko, da se zahvali prosvetnim društvom, za dosedanje sodelovanje in apeli, ra, da še okrepe svojo dejavnost. Poleg tega poziva vse Slovence ne glede na politično prepričanje, da podpro to akcijo za dom, ki bo naše središče v splošno narodno korist. Tov. Danilo Turk je v svojih izvajanjih pozval prosvetna društva, naj tudi ona vplivajo, da bi iz naših vasi in javnih lokalov izginili samo italijanski napisi. Prosvetna zveza pa naj bi poskušala urediti znižanje taks, ki jih morajo naša prosvetna društva plačevati za vsako prireditev. Tov. Zorko Jelinčič je pouda. ril problem mladine in pomoč, ki bi jo morale nuditi naše organizacije mladinski in predvsem pionirskim družinam. O tem problemu sta govorila tudi tov. Turk in Silvan Mesesnel. Tov. Cuk iz Doline je pokazal potrebo, da bi se slovensko učiteljstvo na vasi bolj povezalo z ljudstvom, posebno za prosvetno delovanje. Poročilo nadzornega odbora je podal tov. Zorko Jelinčič in predlagal v imenu tega odbora glavnemu razrešnico. ' Občni zbor je tudi sprejel malenkostno spremembo pravil, ki jo je v imenu glavnega odbora predlagal tov. dr. Angel Kukanja. Po poročilu verifikacijske ko. misije je tov. Milovnik v njenem imenu ugotovil, da je občni zbor sklepčen, nato ie bil izvoljen nov odbor SHPŽ. Za izkazano zaupanje se je zahvalil predsednik dr. Budal, nato je tov. Boris Race prečital resolucijo, ki je bila sestavljena na podlagi referatov in poročil. Zborovalci resolucijo s ploskanjem spre jeli. Med raznim je tov Drago Pahor opozoril na potrebe Dlia. ške Matice in na dijaški teden, ki se prične 3. novembra. Dolžnost je, da podpiramo to društvo ki skrbi za naše dijake. Občni zbor je v vsem uspel in> prepričani smo, da bo novi odbor nadaljeval plodno deto, katerega smernice je zbor začrtal vsem Slovencem na Tržaškem v korist. miva je bila izjava predstavnika Ljudske fronte tov. Dekleve. ki se dobesedno glasi: V zvezi z ukazom št. 88 z dne 29. maja 1951, s katerim se podaljša za nedoločen čas delovanje občinskega sveta in v zvezi s sklL canjem tega sveta izjavljam: 1. Mandat občinskih svetovalcev je zapadel, ker je bil določen za dobo dveh let. Ta doba ne more biti podaljšana z upravnimi ali zakonskimi določbami. 2. Občinski svet, izvoljen leta 1949, je bil že razpuščen in so bile že napovedane volitve ter določen čas volitev. 3. Volitve same so odgodili zaradi intervencije neke tuje vlade iu nekaterih političnih skupin, ki imajo v svojem programu priključitev tega ozemlja k Italiji. S tem so bila prekršna demokratična načela in pravice volivcev ter je bila v znatni meri favorizirana iredentistična skupina v škodo interesov večine tukajšnjega prebivalstva. Zato z vso odločnostjo protestiram proti temu samovoljnemu dejanju ZVU in zahtevam hkrati, da se v najkrajšem casu napovedo nove volitve v občinski svet in druge reprezentativne organe, ki so sedaj v popolni oblasti iredentistov. Svoje navzočnost v sedanjem občinskem svetu, ki mi je bila dejansko vsiljena od zgoraj in glede katere izrekam najširše pridržke, lahko sedaj opravičim z nujnostjo, da na vsak način branim interese prebivalstva in pred. vsem njegovo zakonito pravico, da si izbere čim prej svoje upravnike na volitvah«. Predstavniki vseh opozicijskih strank, ki so dali svoje izjave še pred tov. Deklevo, so v glavnem obsodili protidemokratični postopek ZVU, ki je odložila volitve ter so poudarili, da je sedanji položaj ob-čiuskega sveta nezakonit. Kominformisti bi seveda ne bili to. za kar jih poznamo, če ne bi izrabili tudi včerajšnje občinske seje za blatenje Jugoslavije ter jugoslovanske uprave v coni B. Kominformist Pogassi menda ni imel preveč dela s svojo izjavo, saj je bila za las podobna govorom V.ida-lija v zvezi z «baratto infame», ki je postal v zadnjem času že glavna geslo kominformistične politike. Ker je vedel že toliko povedati o tem «barantanju», se,.nam zdi čudno, da niso črhnili besedice niti dn niti ostali kominformisti. ko so predstavniki iredentističnih strank zahtevali priključitev našega ozemlja k Italiji ter vztrajali celo pri trditvi, da Trst sploh ni bij ločen od «domovine» ter da je zato še vedno njen sestavni del. Kje sQ bile tokrat vse njihove izjave o STO, da ne govorimo o njihovih zahtevah glede imenovanja guvernerja, katerega pa po novih direktivah ne omenjajo več? Seveda so si jih demokristjani v svojih izjavah hudo privoščili. Adv. Harab->glia je sicer samo s pravne plati, dokazoval. da je sklicanje občinskega sveta popolnoma zakonito, zato pa se je prof. Gregoretti lotil vprašanja bolj s politične plati ter je spravil kominformi-ste v nemajhno zadrego, ko jim je prečita! izjave Togliattija iz leta 1935 in 1946 glede priključitve Trsta k Jugoslaviji. Kominformisti so se hoteli sicer braniti z izjavo, češ da se je oti na koncu zavihani. gkrat» ka po najnovejši modi. Krznar je nekoliko premislil in je prišel do zaključka, da bo 20.Q00 lir premalo. Zvišal je račun na 25.000 lir in Rutarjeva je seveda sprejete- Na prvem poskusu pa se je Rutarjevi zdelo, da plašč ni krojen po njenem naročilu, še manj pa po okusu. Ker je bilo vrhu vsega še ozek, je zasumila, strgala podlogo in spoznala, da so bile spodaj druge manj vredne kože. Napadla jo je taka jeza, da je začela v trgovini vpiti na vse grlo. Kričanje je priklicalo veliko Število radovednežev, ki so se prav zabavili, diokler ni vse to prekinil neki policijski agent, ki je poslušal pritožbe obeh. Končno se je tudi on naveličal, zaplenil kože in oba prijavil policiji. Na prvem procesu, ki je bil jrred rednim sodiščem, so Bevi-lacrjua spoznali za krivega zaradi prisvojitve tuje imovine in je bil obsojen na 4 mesece zapora in 8.000 lir globe. Mož pa ni bil zadovoljen, temveč je takoj vložil priziv in tako ga je prizivno sodišče oprostilo vsake krivde, ker dejanje ni kaznivo. Predsednik: Forziati; tožilec: Ruggeri; zapisnikar: Andr ioni; obramba odv. Kezich. Vlomilca avtomobilov obsojena Imena beguncev Romea Schauerja in Salvatore Diacija sta pač čitateljem dnevnikov dobro znana. Oba sta namreč vlamljala v avtomobile in odnašala. kar se je odnašati dalo. Vsaka stvar jima svoj konec in tako so tudi mladeniča ujeli in postavili pred zavezniško sodišče. Oba sta se skupno s 55-letno Antonijo De Lucia por. De Poi brez stalnega bivališča morala zagovarjati, da- sta 29.9. t. 1. ukradla iz nekega a-meriškega avtomobila celo vrsto perila in oblek ter iz avta Antonija Nuciari-ja dežni plašč ir» snemalno kinematev grafsko kamero v vrednosti 110.000 lir. Fanta sta nekaj blaga izročila De Polovi, da bi ga razprodajala, medtem ko sta snemalno kamero zastavila za 5.000 lir v zastavljalnici. Tudi sprejeto polico sta fanta takoj prodala nekemu neznancu za borih 2.500 lir. Ker sta fanta nepoboljšljiva, ju je sodišče obsodilo na 1-leto in 6 mesecev zapora, medtem ko je De Polovo oprostilo zaradi upravičenega dvoma. . Sodnik: Grabb; tožilec: Dr. Savoma; obramba: Presti in V-Bologna,- ■ •< | Nesreča malega Prosečana Ob 11. včeraj dopoldne so prepeljali, v dermatološki oddelek splošne bolnice 34etnega Marijana Puntarja, stanujočega na Proseku 119. Poleg udarca nad levim očesom, je imel otrok hude opekline po obrazu, po desni roki in levem kolenu, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 20. dni. Mati, ki ga je pospremila v bolnico, je pripovedovala, da se je Marijam okrog devete dopoldne igral v kuhinji. Po nerodnosti pa je nenadno dregnil v plinski ogrevalniik in prevrnil naše posodo z vrelo vodo. Obešenec nad grajskimi vrati Sedeminpetdesetletno Amalijo Bana je včeraj zjutraj, ko se je odpravila v službo, doletelo med potjo neprijetno presenečenje. Vsakodnevna pot vodi Bonavo mirno gradu Sv. Justa. Ko je včeraj šla mimo glavnega vhoda, je v svojo grozo zagledala na levi strani vrat obešeo-ca, visečega ob grajskem zidu nekaj pedi od tal. Na mesto so taikoj poklicali zdravnika RK, ki -je ugotovil, da je obešenec mrtev že kakih šest ur. Policijska preiskava pa je dognala, da gre za 51-letne-ga Giuseppeja Daltona iz Ul. Risorta št. l. V bližini samomo. rilca so namreč našli odvržen dežni plašč, v zidnem oknu poleg njega pa listnico z dokumenti, 12 lirami In listkom, na katerega je Dahom pred smrtjo napisal kratko opravičilo za svoje dejanje ter se poslovil od žene in znancev. Dabon zapušča dvoje otrok in ženo. po poklicu je bil mehanik, vendar je živel zadnje čase v zelo žalostnih razmerah, ker je bil že dokaj časa brez zaslužka. Nesreča na delu Nekaj pred 18- uro so včeraj prepeljali v splošno bolnico 46-letnega težaka Karla Mezgeca. stanujočega y Ul. Soncini 40. Sprejeli so ga na prvi ki-rungični oddelek, ker ima hudo rano na glavi in pretres možganov. Nesreča je doletela Mezgeca .prf . Sgvi, kjer je zaposlen na rieki stavbi. Delavci, zaposleni v višjem nadstropju so namreč Po vrvi spuščali samokolnico. ki pa se je tik ob tleh nerodno zamajala in s silo zadela Mezgeca ter ga podrla. Po mnenju zdravnikov, se bo moral ponesrečenec zdraviti najmanj 2Q dni, 18-letni Luigi Zuculin iz Ul. Cappelli 9 pa si je včeraj na delu posRonovail levo roko. Tudi on je zaposlen na nebi stavbi v gradnji v Ul. Raffaello San-zio, kjer mu je železna greda stisnila prste leve roke in mu povzročila rano. zaradi katere se bo moral zdraviti okrog petnajst .dni.. lucijo, a dg ni preveč ostra in je zato predlagal svojo, kj je bila v glavnem .enaka prvi, le da je po stari kominformistični navadi vleikla na dan zgodbo o Vidalijevem barantanju, »etnično linijo« itd!. Predstavnik italijanske skupine Bandini je po. vedal tudi svojo in se pri tem zelo segrel. Ce bi pa stisnil vse njegove izjave, hi se izcimila sanja hinavščina. On je zadovoljen,, da so bile volitve od-gediene. Očital ge slovenskim svetovalcem', ker protestirajo proti odgcdltvi volitev, a, še vedno ostanejo v občinskem svetu in y občinski upravi, pozval jih je naj bi dali ostavko, in bi potem občina dobila komisarja. Tem iz javam so se vsi svetovalci in prisotno občinstvo na gias smejali. Slovenski sve. tovalci in odborniki bodo stali na svojih mestih, ker vedo, dia nekateri že prežijo na ugoden trenutek, da bi zasedli; vplivna mesta na občini in krojili usedo našim ljudem po svoji voiji. Glede etnične črte in razmejitve Pa naj se gospod' Bandini Ie pcmiri. Ce bi hoteli deliti slovensko ozemlje od! italijanskega, ibi morali potegniti mejo onstran Soče, kajti na Krasu smo Slovenci doma in Bandini kakor vsa njegova družba sp le prišleki. Jasno pa je, dla je Bandini govoril tudi v imenu kominformistov, ker je zagovarjal njihovo ((etnično linijo«. Lepo so si razdelil; vloge! Nekdo je predlagal, naj bi se iz obeh resolucij sestavila ena, a temu se je uprl odbornik Terčon in zahteval, da glasujejo za eno ali drogo. Pri tajnem glasovanju je dobila večino glasov resolucija odbornika Terčona, Skoda le, da ni prišlo prej do sporazuma in enotnega nastopa ter obsodbe nedemokratične odredbe ZVU. Med sejo je svetovalec Bandini večkrat ostro napadel sedanjo občinsko utpravo, češ da slabo gospodari in da se spušča le v politične prepire, zato ga je župan povaibil, naj za prihodnjič pripravi točne cfotažfae in svoie argumente y dbkaz svojih trditev. Nato je župan preči tal pismo predsednika cone v odgovor na protest občinskega sveta proti razveljavitvi sklepa o namestit, vi občinskih nameščencev, ki določa obvezno znanje slovenščine. Pismo bodo prevedli v slovenščino in o njem razpravljali na prihodnji seji. Lahko bi ga sicer i Prevedli, noštepo PA bj bilo, da bi predsedstvo co4 ne poslalo dvojezično besedilo. Glede nameravane igralnice v Sčrtjami j;, tajnik sporočil, da je ZVU odbila prošnjo podjetnika in ga o tem že obvestila. Ob zaključku so izvolili Občinsko volilno komisijo, v kateri so ostali isti člani kat do sedla j in namreč; Ignac Pertot, Lambert Pertot. Ferdinand Ru-kin< in Carlo Fabris. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 17. Nezgoda na ulici Sedeminšestdesetletnega Ni-colo De Rina, stanujočega v Ul. Cesare Battisti 5, ki se je odpravil snoči okrog 18. na sprehod po Akvedotu, je na križišču z Ul. Rossetti podrl 22-letni Fulvio Sgorbissa s svojo ((Vespo«. Pr; padcu si je De Rin zlomil desno nogo, medtem ko se Sgorbissi ni pripetilo nič hudega. Ponesrečenca so z reševalnim avtomobilom prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti dva meseca. Negrimeren raznašalec pol za štetje Te dinj delijo tudi na Opčinah pole in pojasnila za ljudlsko štetjte. Openci pa so se začudili, ko so videli, da raznaša te pole neki g. Cadlaimuro, bivši maršal karabinjerjev, ki j*, za časa fašistične Italije služboval na Opčinah. Spričo šovinističnih spletk s štetjem so Openci mnenja, da ni bivši maršal kar najbolj primeren za ta posel. Poleg tega pa se ljudifo tudi čudijo, zakaj so poverili raznašanje pol prav upokojencu, ki dobiva redno pokojnino, medtem, ko jf tu na tisoče brezposelnih, ki bi bili za raznašanje bolj primerni, ker obvladajo oba tukajšnja jezika. Dijaku Adolfu Šimencu v spomin Kot da je še med nami. ga vidimo: živahen, bister, marljiv in vedno vesel je bil Adolf, čeprav ga je uničujoča bolezen razjedala že od najnežnejse mladosti. Kdor je vedel za njegovo bolno srce in vse težke bolezni, ki jih je moral mladi fant prenašati, se je moral čuditi njegovi volji do življenja, vnemi do študija, njegovi trdni veri, da bo vzdržal in vse premagal, da bo še v oporo materi, ki ji je bil v edino veselje. Nekaj let je preživel Adolf v dijaškem domu v Ul. Bucmarot-ti. Bil je do svojih sošolcev tako tovariški, da si mu težko našel enakega. Kadar je moral v bolnico — in to se je često ponavljalo — je bilo vedno vsem hudo. In čeprav so zdravniki že več let obupovali nad njim, je vertlar njegova čudovita sila, ki bi jo občudovali pri zrelem človeku, kaj šele pri doraščajočem mladincu, dolgo premagovala telesno hiranje. Končno je moral Adolf popolnoma opustiti šolanje. Ne zdravniki ne njegova lastna volja mu nism mogli več pomagati. Po dolgoletnem, trpljenju, ki ga je tako mirno prenašal, je za vedno zaprl oči. Včeraj so ga pokopali. Vsem, ki so ga poznali, pa bo ostal v spominu kot vzor dijaka in mladinca, svojim tovarišem pa kot vzor •najboljšega prijatelja. počivaj mimo, dobri ubogi Adolf!------------- Pojasnilo Fronte za neodvisnost Fronta za nedvisnost nam je poslala v zvezi s člankom v «Unita» z dne 20. t. m. pojasnilo svoje komisije za pogajanja med Fronto in kominformistič-no stranko za organiziranje skupne diskusije glede njihovega stališča do tržaškega vprašanju. pojasnilo objavljamo v kratkem izvlečku: Tajništvo Fronte je 23. avgusta javilo kominformistom pogoje in seznam govornikov za diskusijo. 31. avgusta so imeli zastopniki Fronte za neodvisnost sestanek z zastopniki kominformistov. Med drugim so indipendentisti predlagali, da bi bilo predsedništvo zborovanja nevtralno in da bi diskutirali v nevtralnih prostorih. Glavna govornika b; morala biti gospoda Giampiccoli in Gašperini. Na nadaljnjih 4 sestankih so indipendentisti sprejeli za sedež diskusije Dom pristaniških delavcev, sedež ko-minformovcev. Ostalo pa je odprto vprašanje nevtralnega predsedstva, ker s0 liberalci odklonili, da bi predsedoval član njihove stranke. Medtem je nastal spor zaradi vprašanja kominformovca Čampa gne. o katerem . je časopis «Trieste Sera« objavil članek, ki je hil zaradi . Tiskarskega škrata za Campagno žaljiv. Časopis je sicer napisal popravek, kar pa kominformovcem ni zadostovalo. List «Unita» je v svojem članku vsa ta dejstva potvoril in tudi zapisal, da kominformisti niso mogli nikoli najti na sedežu Fronte nobenega voditelja, kar je popolnoma izmišljeno. Kominformovcem tudi ni prija, lo, da b; izdali 0 diskusiji skupno poročilo. Vsa ta dejstva kažejo, da niso kominformisti hoteli diskusije, čeprav zvračajo sedaj krivdo na indipendentiste. Omejitev uporabe niklja, bakra, cinka in zlitin ZVU je imela za primerno, da na britansko - ameriškem področju STO omeji uporabo niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin. Predpise o tem vsebuje nedavno izdani ukaz štev. 170, ki ga je podpisal glavni ravnatelj za civilne zadeve In ki bo stopil v veljavo 1. novembra 1951. Ukaz prepoveduje uporabo omenjenih kovin v posebno določenih primerih, dovoljuje pa prodajo, dokler trajajo razpoložljive zaloge. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Otvoritev nove šole v Vanganelu V nedeljo popoldne je bila v naši vasi lepa kulturna slovesnost. Ob navzočnosti predstavnikov okrajnega ljudskega odbora, predstavnikov okrajnega Sveta za prosveto in kulturo, krajevnega ljudskega odbora in prebivalstva je bila otvorje-na nova osnovna ljudska šola. Slovesnost je otvorila domača godba, nakar je imel krajši govor predsednik krajevnega ijud skega odbora, ki se je zahvalil v imenu prebivalstva za veliko pomoč, ki jo je dala ljudska oblast pri gradnji šole. Nato je spregovoril predsednik okrajnega ljudskega odbora, tovariš Prijon Karlo, ki je med drugim poudaril, da je nova šola še en dokaz velike skrbi ki jo ima ljudska oblast za najmlajše in za dvik prosvete in kulture na splošno. Sledila je uspela kulturna prireditev pionirjev. Nova šola je na lepem prisojnem prostoru malo izven va. si nasproti novemu zadružnemu domu in ima tri velike in svetle učilnice z vsemi drugimi potrebnimi prostori. Ob vsaki učilnici je manjši prostor, kamor bodo otroci lahko shranjevali plašče, dežnike in drugo. Poseben prostor je namenjen za knjižnico in pisarno. Za učilnicami sta široka hodnika, kjer bodo šolarji ob slabem vremenu lahko tekali in se razvedrili v odmorih. Sola je enonadstropna in ima tudj vodni rezervar s črpalko. Skupni stroški za gradnjo so 7,300.000 din. Zaključek festivala italijanske kulture v Piranu Zaključne prireditve festivala italijanska kulture v Piranu se je udeležila velika množica ljudstva iz vsega okrožja. Med gosti so bili tudi Ivan Regent, podpredsednik Prezidijt LRS, komandant VUJA polkovnik Miloš Stamatovič, predsednik IOLO Julij Beltram. Gusto Ma. sarotto, predsednik Združenja Italijanov za Istro in Reko, člana CK KP STO Eugenio Laurenti in Giordano Sorta, za ERS Bortolo Petronio ter predstavniki množičnih in kulturnih organizacij obeh okrajev. Prireditev je bila na TartinL jevem trgu ki ga je ljudstvo skoro do zadnjega napolnilo. Zaključni govor je imel tovariš Agarinis Nazario, predsednik Združetija Italijanov za Istrsko okrožje. Velik uspeh razprodaje po znižanih cenah V nedeljo se je pričela razprodaja blaga, trikotaže, čevljev, posode itd. po znižanih cenah. Ze prvi dan je bilo razprodanega za nad en milijon dinarjev blaga. Ljudje so se gnetli po prostorih nove tržnice, ki so vsi prepolni raznovrstnega blaga. Sejem bo trajal do vključno prihodnje nedelje. Opozorilo lastnikom in upraviteljem stanovanj Svet za gradnje, komunalne zadeve in promet pri IOLO opozarja vse lastnike in upravitelje stanovanjskih poslopij na dolžnosti ki jim jih nalaga odredba o najemninah stanovanjskih prostorov, izdana dne 14. avgusta 1951 v Uradnem listu IOLO št. 9/51. Na osnovi te odredbe so najemodajalci in najemniki dolžni skleniti najemninsko pogodbo na predpisanih obrazcih, ki jih najemo-j dajalci dvignejo pri MLO in KLO. En izvod Izpolnjenih ■obrazcev je oddati pristojnemu mestnemu ali krajevnemu LO, ostala dva pa hranita najemnik in najemodajalec. Izpolnjene obrazce o najemninskih pogodbah mora dostaviti najemodajalec na pristojne MLO in KLO do 5. novembra 1951. GORIŠKEGA Gospodarsko trgovsko podjetje mestnega LO v Kopru Gospodarsko trgovsko podjetje Mestnega LO v Kopru v likvidaciji od 1. junija, obvešča, da sprejema reklamacije o dolgovih in terjatvah do 30. novembra 195.1. Po tem roku se ne bodo več priznavale zahteve o plačilih dolgov, dočim bodo terjatve predane okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru za izterjavo. Koper Izid nagradnega natečaja založbe «LIPA» v Kopru za otro. ško slikanico je naslednji. Uredniški odbor založbe «LIPA» je na svoji seji dne 18. oktobra pregledal 7 poslanih del za nagradni natečaj za slikanice ter ugotovil, da za prvo nagrado ne pride v poštev nobeno prejeto delo. Drugo nagrado je prisodil prof. Rudolfu Saksidi za slikanico ((Podmorski svet«. Nenagrajena dela lahko avtorji dvignejo pri ravnateljstvu «LIPA» v Kopru. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Veni Karlo iz Trsta je izgubil osebno izkaznico v Kopru blizu pristanišča. Ce jo kdo najde, naj jo odda na podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. Koga ščiti italijansko pravosodje? Verjetno je našim čitateljem še vedno ostala v spominu torte), ki so v, dielavci tržiške tovarne olja Luzzatti vodili v lan. skih pomladanskih in poletnih mesecih, da bi preprečili lastnikom podjetja njihove naklepe za ukinitev dela. Okoli 300 družinskih očetov, ki so bili v onem času zaposleni v tovarni, je z golimi rokami pričelo hudo jn odločno borbo, ker je videlo v tem koraku tovarniškega \odstva usodilo dejanje, ki u-tegoe spraviti v negotov gospodarski položaj njihove družine. Skoraj poj leta so delavci bil; takorekoč lastniki jindjetja. Njihovo junaško in zavedno ob. našanje je zbudilo simpatije med tržiškim delavstvom, ici jim je materialno pomagalo in tudi moralno izkazovalo svojo solidarnost z njihovo borbo, Sele poseg 'policijskih sil je prisilil delavce, da so odstopili in se pričeli pogajati z delodajalci glede nadaljnja proizvodnje. Od takrat pa: do danes je po. teklo žs več kot eno leto in po tem času smo priča kaj čudnega epiloga, ki nas j*- po pravici osupnil. Izvedeli smo namreč, dgi je bilo v zadnjih dneh dbso. jenih 13 ljudi z denarnimi globami od' 2.000 do 3.000 lir, ker so v času zasedbe tovarne s strani dčlavcev lepili po zidovih ((nedovoljene« lepake, ker so pisali ((nedovoljene« napise in delali «nedovol ieno« propagando. Sodhe oblasti so bile pri rvo. jem delu zelo oprezne. Ni jim dišalo, da bi obsodili ljudi v trenutku, ko je bilo 1 judsko o-gorecnje zaradi ravnanja, tovarniškega vodstvo na višku, ker so vedeli, da b; pomenilo njihovo ravnanje samo dolivanje olja k plamenu. Zato so to prihranili za sedanji čas, ko so vedeli, da njihova kazen ne bo dvignila toliko praha. Namesto d!a bi italijansko pravosodje branilo izkoriščani delavski razred in njegove zaveznike, je napravilo ravno na. rabe. S tem je dokazalo, da je v služb; vladajočega razreda in dla ščiti njegove interese. Nesreča v pokrajinski umobolnici V nedeljo zjutraj se je pripetila nesreča v pokrajinski u. mobolnici v Ul. Vittorio Veneto, kjer so v teku razna dela za postavitev in popravilo nekega kotla. Trije delavci, in sicer 58-Ietni Karel Cozzi iz Legnana, 40-letni Saverio Rovero iz Trsta in 46-Ietnj Bellandino Pelle-grino iz Goric© so zaradi zloma pomožnega odra padli z višine treh metrov na tla. Delavci so ponesrečencem pritekli takoj na poiroč in poklicali avto Zelenega križa; ki lih jr pripeljal v mestno bolnišnico. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je Cozzi pri padcu zlomil dlesni gleženj in prizadel manjš© poškodlbe po vsem telesu, Rovero si je baje zlomil levi gleženj, Bellandino pa prizadel neznatne praske po nogah in rokah. Bellandino se to moral zdraviti nekaj dni, medtem ko ostala dva vsak po nekaj tedlnov. pripetila prometna nesreča, Tr. ški avtomobil, last 52-letnega Franca Udoviča iz Trsta, je. na ovinku pri Dolu zaradi velike brzinp zaneslo s ceste. Lastnik avtomobila se ni poškodoval, medtem ko so morali avtcmobil gasilci potegniti z žerjavom iz obcestnega jarka. Na kraj ne-sreče je prišla tudi policija, ki nadzoruj^ promet, in ocenila škodo na pol milijona lir. Gledališče Med V sredo poteče rok » &£ vitev abonmajev ter "*. Mii ostale prostore številnim a vpraševalcem. „j*ila Prihodnjo soboto to n^r-gledališka skupina Caiinv . li-Volpi pod vodstvom L. ^ ranteja. V glavnih lujejo Adriana Srtvestri, y8. Dclognesi Giuseppe rer >. s leria Vaieri, N“^°pl1'rurij ia Savoryevo komedijo «jurj Marjeta«. Gledališka skupina imai ij0 redu Fraccarolijeno , «Vesela znanost«, COHMi ^ vo ((Toplo in mrzlo« ter novosti. i-daliSfc' V sredo se začne nrvo blagajni prodaja vstopnic i predstavo. Razdeljevanje vprašalnih za ljudsko šleljt Te dni je na delu 320 razt«^ cev vprašalnih P°*. z ^ic 0®* štetje. Urad za ljudsko « . 25. vaja v dnevni h poročili^enin in 27. t.m, da je bilo v navedenih dveh . "nt,h navo vprašalnih pol in tisk*" dil. O načinu razdeljevanj* , gj n ib navodil smo že poročaj m so tiskana tudi v slovensc . ako jih raznašalec sam oe n,. di, jih je treba zahtevah, k „ vadno ponujajo le lta / vr,:3&' da bi pojasnili, da se na_v (. , ni poli lahko pišejo slovenščini, čeprav so vv tiskana samo v kalijanscj > Članstvo in odbor društva Lonjer-Katmar* j jj, sožalje družini Cok ob '».jijt letne žene in matere CoK Koncert gdbe civilne policij® Jutri 31. t.m. bo ob 2^° jv.an« Avditoriju koncert goooe policije s sledečim sporetR' y t. 1. Beethoven: 5. siml®^ ter molu; 2. Schiavo: simfon . po; 3. Haydn: s.nvfbb^ jp-(imenovana «PQSlcvitev»i, Gjpt scagni: Prijatelj Fritz-in Urnik občinskih kop3^5 ob prihodnjih PraZ" Občina obvešča, da ska kopališča v Ul. A- • ^jie in Ul. P. Veronese odpt“ dečih urah: četrtek L vei#’ od 7. do 12; petek \ od 7.30 do 18; sobota 3. hG* f» od 7. do 12; nedelja 4. od1 7, do 12. ure. Prekop grob^ usf Am 4 941 d° 1 m)*1 Tržaška oocuia oovest, ^ itfj na pokopališču pri o'- ta XL1II. desetletnih gr počivajo zemeljski ost**J j* , pan,ib od 5. aprila 194ln, 2a ^ vembra 1941, preureJen4 grobove. . itr Vsi zainteresirani, J'Lapld namen prenesti ali.«^« meljske ostai.ke, ,hSj 5 tehh*rt>j na administrativni1 U1 ifnKoP3 ga urada-oddelek z3 KL 43 v Ul. Teatro, 5. II- „ kasneje do 20. nevemor ^ ^ ro navedenem r0-}inl v 5|te( meljski ostanki prenesem no kostnico ter ne bo Ajjli ‘ ^ določiti, čigavi so-grobni preometi pa Jj ( prt*’ last občine, ki bo z m razpolagala. — „fj0> ROJSTVA, SMRTI IN V dneh 28. in ^ a 1951. se je v Trstu rod‘]0 jt porok je bilo 5 ih ^ oseb. trS” ,a CIVILNE PORO^goSp01*' Giuseppe Semerani 111 ^ Carmeia Moravi f. metijte CERKVENE hii Aarijan Kravos in % Soimnariva, mizar cof, A. in gospodinja Marija , in t-iK hanik Domenico LeIl9fj govezka Nella Pellegr'nJ’0sf*>3lW Dimitri De Dimuri ** * . Vanda beneoiecti. .3ra. (P" UMRLI SO: 7 , GiorSjV1 Aima Erlach. 7(M«-h n jjr divo, 83-letni Gl0^f^ 79-lelSjietf! 54-letni Josip Krež' • mj, 3 na Eorzeui.por. Gatrna Pietro Crain, 82•} js-ie1tr«j.iet Hiavetz vd. de K3rg'inelW. fjrfJ rija Komac vd. M ji-ietoi epoC ni Plinio Solda, d£,rict' , f? Centazzo, 73-letm f CeJar '’ da, 80-letna Marija C® C»V teani, 65-ietni . Adirttti Kf'r vnetna Ermima Mor r li 73-letria TeOdol Eimacora, 8()_letni . ,,a sari, 80-ietna Maddai scovi por. Dessaflt, Poslovanje brivnic 1. novembra Zveza obrtnikov za goričko pokrajino sporoča, da bodo brivnice na praznik vseh svetih v četrtek, 1. novembra, poslovale po predpisih polopraznične-ga urnika, in sicer od 8. do 13. Zaneslo je avto s ceste Preteklo noč so prišli goriški gasilci z rešilnim avtomobilom in žerjavom v Ru.po, kjer se je ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 22. do 8. oktobra t!. 13 rojstev, 14 primerov smrti, 7 vknjiženih porok in 3 poroke: ROJSTVA: Apollonio Gianfran-co, Marega Milka, Bon Marino, Trevisani Franco, Trevisani Renato, Tesolin Fulvija, Simcmuett! Mavrlcij, Fugalli Bruno, Branco Jožica, 'Nanut Nadlja, Simonit Renato, Pompili Aurelija, De Carli Roberto. SMRTI: 59-letni Fabris Ivan, 81. lelna Boltar vd. Persoglia Tereza, 91-letna Brajnik vd. Nanut Katarina, 78-letni Obizzi Karel, 73-letna Urbančič Marija, 58-letna Sacchetti Marija, 48-letna Zilli por. Sessi Lucija Marija, 24-letni Fonda Rosari, 26-letr.i Figaro Lavrenc 31-letni varilec Consolo Evgen, 70-letna Krebelj por, Cel-lini Ivana, 60-letna Pettorin Francka, 67-letni Bunicelli Jožef, 91-letna Tondelli vd. Priora Lucija. VKNJIZENE POROKE- tiskar Veiicogna Ivan in gospodinja Mi-helj Lidija, Violatti-Tescarr Gian-franco in Edda Cappelli, uradnik Taochino Bruno in gospodinja Tacchino Marisa, kmetovalec Bo-ro Ivan in gospodinja Pausič Da. nica, geometer Guagnin Vinko in gospodinja Bassi Lucijana, uradnik Ricetto Ivan in gospodinja Ferrarese Vanda, slačiča Carbone Cosimo in uradnica Carluccl Angela. POROKE: uradnik Leban Roman in uradnica Culot Romana, železničar Torronl Franc in učiteljica Culot Otilija, brigadir finance Civitelli Gallano in uradnica Clemente Eda. Najlepše se , ‘"'vgli vsem, ki so so- &u 11 delovali Prl dragega pokojnika ^ GREGORIČA A* 0 9* Posebno se zahvaljU evsl^j. .emu ^^ipu, JV zboru, tov. h- i" cem vencev m riim organizacija jg5l. Trst, Barkovlje i0 rtm/ina ^TI DVODNEVNI ^f 17. in 18. n U. --- Postojno «/ra«f Šeni I*«1W”L Ilirsko enSd*»“’ - Črniče ofl tip* S liofio — 3 — SO. oktobra 1951 POROČILO TAJNIKA SHPZ TOV. BORISA RACKTA Vsi Slovenci v skupno borbo za ohranitev in razvoj prosvetnih in kulturnih ustanov! l°§a in položaj Slovencev ® zgodovini Trsta do svetovne vojne SlovStlni Problemi tržaških postaii Po zadnji da*»faK?4Cl-4ln. f° v zv*zi z bil/ do&r • ^^^alno ureditvijo zelo malo osvetljeni. v**rainr» vavcujeua. blenji 7k ®° ^e’ da se ti P'ro" totorpČT61^0 in osvetlijo ter Podani ° 2 -dokazi, da bo a tem ^tpfcP -ost Za njihovo te-2e ^ resevanje. ie h?i i5rVi svetovni vojni, “o Briti 2 Juliisko kraji-ftal Italiji, je na- '°žai r l gov razvoj ^Vala „ ev cd a______________ ktv°. Dra,, iI}Jes0vi0 g0£P0dar-folojaj t Je nastal nov W[/T=.^CI?ulacijskem odnos-4cijvtat „*?*» Trst' ie bilo v ^1^I'epos«rinarayiwjsi in’ ar den' človeški rezer. °es {g arasčajoče mesto, da-S^ektioni11 v®č- Upoštevajoč ;?siin<, vi zakone asimilacije, !‘Ce faši*H^ro(lovanje. Posls-!a tfci-oria ”fga in šovinistične, i^tenštr’ našnje forsiranje nf|?=,em*.Sracije v Trst, so. ;r°anizai.?sVo,izumiranja mesta, ^5s okoi,"0 bIlžnjega in daij-ki so nastale za Slonjo n^.Pe smejo in se ne ln°ma t Jevati v Trstu. P°- yj ,ja * to oj *■ atmci c- °Vencev v Trstu je ^?VeUef^njeni veku neznatna. >i. Za mesto. Redki Slo- , Proizvajali kmečke >i, ki " •a«omSo.se naselili v tedaj tiplji ,resJ?c.e- so se v roma-k icijat ■ *Pi> kjer je mestni *f?.el y lokah gospo-f, jenjp • ično in kulturno S? (4cn-15?,ra'cii nizkega social-ck®ga) porekla in z a10 kmail narodno pripadno-'^tepu asimilirali. Vloga Jie5teni ,v *.rstu te nenadoma vestni?.'^e Trst v zcf.etku 5 'W ia,iii,rSn za trgov-JC^e. m. tedan.e avstrijske V-^živuff1 ,vzP°n. Ki ga je C °b. ra' .ot> sprostitvi piov-IC^sg1'1 trgovine in pro-jjtkdan,!?1 gofp-oaisiu p l-(S' k ter ,avstrijskih vladar-C^ih novih in mnogo *lcn°Sre<3n Te mu 3e nudilo i ^kn0 ^aiedje, predvsem i». 0““« mogoče zagotoviti šolo. tisk in ! številke obdobja 1921-1931 do- lrumrmi ~ r, v,« ti. - kulturni razvoj. V propadajočem Trstu se je moglo urbanizirati le manjše število Slovencev iz Julijske krajine. Primorski Slovenci s<> morali emigrirati v Južno Ameriko ali v Jugoslavijo. Nastal je torej popolnoma nov položaj, iz Trsta s« je predvsem y Jugoslavijo Izselilo ogromno število Slovencev; državnih uradnikov, uradnikov, uničenih slovanskih podjetij, delavcev in intelektualcev. II popolo di Trieste (3.IX.1933) se hvali, da se je po vojni izselilo iz Trsta 40.000 Slovanov. Na njihovo mesto so prišli priseljenci, predvsem u-radnjki iz Italije. Bočim je bilo teta 1914 okrog 30.000 «regnico-lov», se je to število leta 1931 povišalo na 49-000. Z razpustom političnih in kul. turnih organizacij, z ukinitvijo slovenskih »ol in tiska, s popolno odpravo slovenskega jezika iz javnega življenja, celo ulice, je asimilacijski stroj deloval hitreje. Asimilaciji se je uspešno upiral kmet v okolici kot gospodarsko samostojen in izoliran od asimilacijskega okolja. Gospodarsko odvisni sloji, predvsem proletariat, ki se je predi vojno združeval v socialističnih in narodnih organizacijah, je postal lahek plen asimilacije. V 'primerjavi z obdobjem 1901-1910, ko je prebivalstvo naraslo za 50.029 enot. od česar odpade na emigracijo 20,33%, so razne. Prebivalstvo je naraslo samo za 7.227 enot od tega odpade 2,17% na emigracijo. Sirjenje mesta S spodnjo okolico je nudilo dobro priliko za asimiliranje čisdo slovenskega prebivalstva v teh okrajih. V ..■Koro čisto slovenske predele so se v nove zgradbe selili izključ. no Italijani. Število prebivalstva v spodnji okolici stalno in močno narašča. V 15 letih (od 1921 do 1936) se je število prebivalstva v; spodnji okolici povečalo za 16.883 enot čeprav se je mesto v isti dobi povečalo le za 8,018 enot, var pomeni, da se je preselilo iz središča mesta na periferijo, (rušenje starega mesta). V šovinističnem izrazoslovju se ta pojav in pritisk razlaga takole: «Preoblikovanje predmestij še ni dovršeno. Okolica ima še vedno kmečki značaj, prebivalci pa nimajo še določe. nega poklica. Toda jezikovna sprememba je skoraj zaključena, kajti velika večina družin spodnje okolice govori italijansko. Mesto, ki je pod1 avstrijsko oblastjo znalo obdržati italijanski značaj v jeziku in v duši kljub neprestanemu dotoku tujcev, jg z lahkoto asimiliralo zadnje slovenske kmete, kmalu potem, ko je prenehalo priseljevanje s severa. (P. Luzzatto Fegitz. La popolazion® di Trie. s.te, 1929). Nadaljnje olajšanje asimilaci- Delovno predsedstvo na občnem zboru SHPZ. je je bilo naraščajove zapuščanje zemlje v spodnji in zgornji okolici. Edina ovira proti asimilaciji V mesto je bil spontan odpor proti nasilju, in sicer pičlo na- seljevanje iz slovenskih krajev Primorske. (Podrobnih statistik o urbanizaciji primorskih Slovencev med obema vojnama sicer ni, točne podatke bi mogla dati samo anketa). Ti na novo urbanizirani Slovenci so bili proti asimilaciji bolj odporni in to odpornost so prenašali na domače Slovence. Ti priseljenci so vsaj deloma krili izgube zaradi asimilacije. osnovnih šolah. Šovinisti hoče- [ — zunaj tega problema ni, odi- Tržaški Slovenci po drogi svetovni vofoi w Škodljiv vpliv strankarskega odnosa do nekaterih važnih slovenskih kulturnih ustanov in pobud lelwVai'ttv?rr’ŽŽan^e tržaškega a ®re na račun pri-nw,nasPl°šno (nara- p-Jviacevdo hi ln. druge' tako 30 N? Grkj i Številu naselili \ Ut^ei) Levantinci, Židje in j? h?2acijpCTeravfT,tai?.‘. ?-idj.. Trst ;e •tj?1’. .. *HiiJe9a v nadaljevanju & stTUl CJGVOril 0 ^, J1l.cev prav zarudi ln \tun e^a> oospodar-k&^rstv,tu'l’,e9a položaju, o * ti **X Pf* v druQi r" Sul tudi,nsi°h k0 ^ Trst ^ih fo m Slovence najbolj Ky^ečk Lito im pa v!1’. Iti ! ^ prebujanja Sio. St' politični in rKI- Oujanizirah so H tislviJj Politi (ne organi-,A? »oCJi« *« tisti, krepil Ky£lz&ki rložai- de1o .;fk°m 30 sicer C, i otrn»i vAh- Ce so prole-«Si*°lo (inn °^lskovali .iloven-ker v °lm to ni bilo lnc- sLL‘^tu razen ^ k ^ilacik?1 šoi n; bilo), V ^ta v , nalogo oprav-V-irani'h^ >r s0 število "r- s'*. nas^l‘b neugod' kSril s‘*Umi!llija z HN s- ?ozlcij eniu01?,10«,1? in, kul. . _-u. Uveljavljanje pred vlilo strah d leme do leme, tuči po 16 ur na dan in naj se k temu pridruži še suša in druge nadloge, je naravno, da si bo poiskal lažje t. j. mezdno delo. Kaže, da se ti mezdni delavci danes ne bodo hitro asimilirali, kakej so se v prejšnjih časih, vsaj začasno ne. Dobro prometne zveze, ki. so tako gosto razpredene po vsem ozemlju in stanovanjska kriza v Trstu.omogočajo, da ti mcajfli defavci stanujejo v vasi (določen del .ie zaposlen . v bližini svojega kraja). Tako se dnevna doba italijanskega občevalnega jezika omejuje samo na delovni čas. Toda tu je še novi faktor. Dobre prometne zveze, ki jih imajo naše vasi, na pr. Sv. itriz ima . 37. Nabrežina 36. Cerovlje pa 28 Železn ikih in cesin-h dnevnih zvez s Trstom. Prosek-Kontovel 19, Salež 5. Trebče 12, Bazovica 10, Dolina, Boi junec in Škofije po 17. Ricmanje 35 in Boršt 7, vse avtobusne zveze. ki omogočajo širjenje mesta, deloma iz potreb, deloma iz asimilacijskih namenov tudi na zgornjo okolico. (Kako .vplivajo dobre prometne zveze na razvoj okoliških vaji. potrjuje primer Opčin, ki so se po vzpostavitvi .tramvajske zveze z mestom podvojile). Tako gradijo danes pcfaoljševalnico v Pa-dričah, Villaggio del Fanciui-io in bolnico za turberkulozne na Opčinah, stanovanjske hiše pri Sv. Križu, v Devinu itd. Površina razlaščenih ali proč-a-nih zemljišč okrog okoliških va. si, zaradi širjenja mesta, za industrijo in za športne naprave, se vsak dan veča. Ce upošteva, mo še razne urade v okoliških vaseh, policijske postaje, železniške postaje, carinske urade, katerih uslužbenci so izključno Italijani in po možnosti tudi tam stanujejo, potem se dnevna občevalna doba za slovensko prebivalstvo poveča. Tako vi-ctimo, da se pridružuje asimili-cijskim zakonom še nasilje. Rezultati so danes otipljivi: mladina' iz okolice občuje med seboj čedalje pogosteje v italijanskem jeziku, pojav, ki ga zgodovina tržaških Slovencev ne beleži razen za časa fašistič. nega terorja. Slovensko ribištvo, to je druga gospodarska panoga, kier so bili Slovenci samostojni, danes izumira. Oblasti podpirajo ribiče-priseljence (vse Italijane) in jih preskrbujejo z modernim ladjevjem in pripravami. Slovenski ribiči ne morejo bili tem privilegiranim konkurentom kos, zato so prisiljeni opuščati svoj poklic in vstopati v mezdno razmerje. Pred prvo svetovno vojno so asimilirane Slovence dosegli in presegli na novo urbanizirani prebivalci. Tudi pod Italijo, Čeprav v veliko manjši meri so, na mesto sicer majhnega dela asimilirancev, vstopili Slovenci in Hrvati iz tedanje julijske krajine in ustvarjali svežo in novo vez med mestom in slovenskim podeželjem, o6 koder so izhajali ter vnašali med Slovence v Trstu svežino in slovenskega duha, ki je pod terorjem tako tonil. Danes tega naravnega dotoka ni več Razen nekaj povratnikov iz emigracije in redkih drugih, se Slovenci po vojni v Trstu niso praktično urbanizirali. Trst. mesto na slovenskem narodnem ozemlju, je danes za Slovence zaprt, je inozemstvo, kj sprejme Slovenca kot tujca. Trst ni več mesto, kamor so prihajali ljudje krepkih rok in bistre glave, da bi se spoprijeli z življenjem, in to so bili prvenstveno iz bližnjih pokrajin. Trst te danes ne vpraša več. kaj znaš in kaj b'š delal, temveč od kot sj in kakšne dokumente ima.;. »Dokumenti# ovirajo Slovencem naseljevanie, toč)a omogočajo istočasno nase. šali spremeniti narodno lice Trsta in tega ozemlja. Trst se množi že skoro 2 in pol stoletji z emigracijo. Leta 1875 so v Trstu naštelj 40,8 odst., 1890. leta 39,1 odst., 1900 leta 40,4 odst.. 1921. teta 42,3 odst., 1931, celo 46,6 odst., ljudi. ki so se rodili izven Trsta. Ta odstotek je vedno večji zaradi večno večjega padca rojstev, 1870. leta se je~ rodilo. "42 oirck na 1000 prebivalcev, 1890, leta 34. 1910. leta 32, 1921. leta 25.5, 1931; leta 15 -' 4939; -leta 14.6, 1950. leta pa 10,8. Naravni prirastek je danes tako majhen (0,4 na 1000 prebivalcev) da gre praktično ves prirastek na račun emigracije (julija meseca 1951 je štel Trst 283.826 prebivalcev. Vsi ti priseljenci so Italijani, ki pridejo ali iz Italijanske republike ali iz Jugoslavije odn. cone B. O številu priseljencev danes še ni točnih statistik, iz časopisnih le di Trieste št. 1422 z dne 28. 9. 1951), da se je naselilo v Trstu Po vojni 30.000 italijanskih beguncev in optantov, od katerih je 25.000 zaposlenih, 5.000 jiji pa še dobiva podporo begunske organizacije. Časopisno poročilo dodaja, č‘a si je večina teh ljudi preskrbela rezidenco in so se tako »popolnoma vključili v tržaško življenje in jim je Trst postal drtlgi roj-stm kraj.» Tov. Race je govfril o nadaljnji industrializaciji Vrsta m ugotovil, da gradi Italija indu-strij:ko luko iz čisto političnih namenov, ker je to najbolj primeren način, kako doseči etnično izenačenje. Račun je za Italijo v današnjih političnih razmerah dvakrat utemeljen. Ce se uresniči njen imperialistični pohlep pomeni, da je že opravljeno delo, kj bi ga treba ev. pozneje o-praviti, Ce bi za delj časa osta- ameriška okupacija cone A) pomeni, da se bo etnična tehtnica v Trsiu nagibala v njeno korist in ji dala s tem več argumentov za rešitev v italijanskem smislu. Podeželje v coni A se danes hitro urbanizira. Poleg- dobrih prometnih zvez, ki so razdaljo naselij od mesta močno skrčile, kar omogoča pogostejše stike ; mestnih ;tn --podeželskih prebivalcev v obeh smereh, je vpliv velikega mesta na soraz-iperrip. .majhno.,.okolico veliko bolj intenziven, kakor je vpliv mest na okolico nasplošno. Urbanizacija slovenskega podeželja prinaša padec rojstev kot zakonit pojav. Tov. Žarko je nato statistično prikazal upadanje rojstev in številčno stanje slovenskega šolstva v preteklosti ter padanja števila uč'encev. Nat-o je nadaljeval : Zgovoren znak je padanje jo prikazati to kot «izplahnitev povojnega pojava inflacije otrok v slovenski šoli». To utemeljujejo s tem, da je v vseh povojnih letih v italijanski šoli ostalo število učencev konstantno, dočim število otrok slovenskih šolah vsako leto pa. da. Pravijo, da se je to števi lo v prvih povojnih letih umetno dvignilo iz čisto političnih razlogov, s tem oa so se vpisali v slovensko šolo otroci izza meje in otroci italijanskih staršev. Zamolčijo, da je število italijanskih otrok ostalo konstantno zaradi rednega priseljevanja Italijanov in podtikajo slovenski šoli politično špekulacijo in raznarodovanje. Očitajo ji to, kar so sami delali v vsej zgodovini Trsta in kar delajo še danes. V letih neposredno po vojni so bile politične razmere res take. da je bilo .to sicer kratko obdobje konjunkturno za slovenske šole, ker ni na slovenske starše izvajal pritiska niti gospodar niti birič in se je po zmagi nad nasiljem — in-to nasilje so tržaški Slovenci prenašali od pamtiveka — ustvarila sprosti, tev in prepričanje, ca je tega nasilja za vedno konec. Ni bila inflacija, temveč odraz pravega dejanskega stanja: vsi ali domala vsi slovenski otroci so šli v slovensko šolo. Glavni vzrok za padec števila otrok v slovenskih šolah leži v gospodarskem pritisku, ki ima dve plati: pritisk na starše in skrb, ki izvira iz povojnih izkušenj in deloma iz umetno ustvarjenega strahu, da ne bo dobil zaposlitve, kdor bo dovršil slovensko šolo. Med vzroke druge vrste, ki vplivajo na zmanjšanje vpisov v slovensko šolo je nasilje v drugi obliki: značaj negotovosti in začasnosti, ki ju je oblast dala slovenski šoli: slabo oskrbovanje slovenskih šol; v mestu nočejo oblasti odpreti otroških vrtcev; trpanje slovenskih šol v stare in neprimerne prostore, medtem ko dobivajo italijanske šole nove, moderne zgradbe; kampanja laži, ki jo vodi iredentistično časopisje z namenom, da bi porušili zaupanje v slovensko šolo. Vse te stvari vzbujajo pri ljudeh, ki jih je asimilacijski črv - začel razjedati, nezaupanje. Poglavje zase je pojav kominformizma. Poleg navedenih faktorjev povzročajo' hitrejšo asimilacijo še druge vrste nasilja, ki se izvajajo nad Slovenci. V velja vi so še vedno fašistični zakoni glede uradnega jezika. V u-radih in na sodišču je slovenski jezik tuj jezik. Neenako pravnost slovenskega jezika, ki je s tem potisnjen v drugo vrsto, prepletena z vsemi navedenimi drugimi faktorji, je pahnila marsikaterega Slovenca in nosno postaja šele sedaj — občevalni jezik italijanski. Danes sj j,e težko zamisliti športno ali drugo društvo sestavljeno iz slovenskih mladincev in mladink, v katerem n« bi člani olbu čevalj med seboj po italijansko Sele odslej, ko se bo število slovenskega dijaštva in študentov, ki dobro poznajo slovenski _jezik, množilo, se odpirajo možnosti, dla bo postajal občie^-valni jezik mlad)ine slovenski. Popolncma nov pojav, ki se je pridružil že omenjenimi vzrokom, ki pospešujejo asimilacijski proces, je kominformizem. Kominformizem pači pomen in. temacionalizma. Nikjer ni večje nevarnosti, da se to načelo izko. risti v namene, ki so y nasprotju z nameni, iz katerih je nastalo, kot prav v narodino mešanih kraj*, kjietr sj dve narodnosti nista v ravnotežju se pravi v gospodarskem, socialnem in političnem ravnotežju. Napačna razlaga iirternacionau lizma ima sicer korenine v predvojnem tržaškem socialdemokratskem narodnem nihilizmu. Danes je keminformistični « internacionali zem » zavestna potvorba in direktna podlpora asimilaciji. Tržaškemu prole-tarcu, kise je včeraj jezikov*, no asimiliral, toda s*. jz različ-nih vzrokov še ne čuti Italijana in tistemu, ki je že v procesu asimilacije, nj težko dopovedati, da biti internacio-nalist ne pomeni samo mednarodno proletarsko solidarnost ampak dla pomeni tudi negacijo narodnosti. Odtod1 stališča: «mi nismo niti Slovenci niti Italijani, ampak smo dielavci# ah «rni smio ioterniacianalisti» Za na pol asimiliranega delavca pomeni narodno prebujenje napor in novo borbo. Ce se to prebujenje oceni kot naciomali zem, potem je naravno, da ta delavec ne 'bo vstopil v nacionalno borbo, zato se bo, tudi proti svoji volji, kajti on se hoče »internacionalizirati#, asi. miliral. Drugai oblika tega pojava ja skrajno sovražno stališče* (to Jugoslavije, ki krije in cela nadkriljuje stališče iredenti-, stev, ki jo kažejo kot zaostalo, barbarsko, balkansko deželo. Kominformistično zavzemanj« za nacionalne probleme Sloven« oey je diemagoškega značaja, kj, nima' namena, da bi Slovenci prišli do svojih pravic, ampak da bi dosegli politično razgiba-nje. To pride do' izraza v njihovem nedoslednim stališču glede posameznih vprašanj (dvojezične izkaznice, šola itdl) in v aprioirističnem odklanjanju kakršnih koli pobud in akcij za obrambo teh pravic, ki prihajajo od drugih političnih slovenskih skupin, ker so na »očetovstvo# teh pobud ljubosumni. Borbo za slovensko šem lo imenujejo «predmet najpod« lejSih političnih špekulacij slo. venskih in italijanskih nacio* nalistovj); borbo za samostojna šolsko upravo, ki ne b; bila podrejena italijanski upravi, pai pomeni za njih »iztrganje slovenske šefe še bolj. iz sedanjega zakonitega okvira#; skupni nastop slovenskih Solnikov pa pravijo, da naj bi služil «širo-ko zasnovani šovinistični kampanji«. Kominformistično zaščitništvd (prosvetarjenje) je prav talko agitacijskega značaja1. Njihova prosvetne manifestacije služijo za uveljavljanje njihovega političnega gibanja in populariza-« cijo političnih gesel, torej za politično mobilizacijo, za dfokaz, d!a delajo tud; na slovenskem podlročju in da, slepijo in otodir_ žijo tiste svoje pristaše Sloven-* ce, ki jim je še do prosveta** ga dela. Ta neiskrenost ne more mol bilizirati Slovencev in predi, vsem mladine za borbo za na-rodine pravice, kier je bila ponižana na stopnjo političnega utilitarizma, Ngravno je, d'3 na narodna zavest negativno vpliva; ZAKLJUČKI • v.. . —r ... c--- • - *.-—» - ~"-*j ouja 11 a r*. jc Hild luaioinav^> v >- ii^a poroči j pa je razvidno (Giorna. 110 pri canasnjem stanju (anglo. J števila učencev v slovenskih I ga danes peha. da ga zataji. Sloi/tiiici sumi slabimo narodno zavest objektivnega značaja, ki se več ali manj dogajajo brez naše krivde. V naslednjem bi si ogledali še subjektivne pojave, torej pojave, ki izvirajo predvsem iz nas tržaških Slovencev samih in ki slabo vplivajo na oblikovanje narodne zavesti in na njeno trdnost. Na naročeno zavest, predvsem na mladino, negativno vpliva sestava učnega programa in pripomočkov v šoli, mlačnost slovanskih šolnikov, iz politične razdvojenosti izhajajoč negativni odnos do osrednjih slovenskih kulturnih ustanov, do širših pobud na kulturnem področju, do Jugoslavije odn Slovenije in oznanjevanje stojevskega patriotizma ter zgrešen odnos do mladine, ki j0 še bolj sili. da je odsotna od narodovega življenja. Učni program odn. učne knjige (zgodovinske, zemljepisne in deloma slovenska berila) ne od. ražajo slovenskega narodnega duha. Napisane so v nezainteresiranem. kozmopolitskem duhu, Knjiga zgodovine, iz katere ne veje topel odnos dp zgodovine svojega naroda ,ki mladega človeka ne zadene ob opisovanju težkih zgodovinskih preizkušenj in ne navduši ob u-spehu svojih prednikov, ni do-bra učna knjiga. Drugi pojav je izoliranost slo venskega šolnika od slovenskega prebivalstva iz svojega šolskega okoliša. «Delo slovenske, ga šolnika se n® začenja in konča za šolskimi klopmi«. Po. zitivne tradicije, ko so slovenski šolniki v preteklost} živeli med ijudmi, jim bili svetovalci in prosvetljevaici tudi izven šolskih prostorov, teh tradicij danes skoro ni več. Dočim strankarska razdvojenost Slovencev v Trstu z izjemo kominformizma sorazmerno najmanj zadeva slovensko šolo in posredno narodno zavest sf< t0 razdvojenost in strankarski politični utilitarizem občuti v odnosu do nekaterih za tržaške Slovence važnih kulturnih usta nov in pobud. Te ustanove so ogledalo slovenske kulturne tvornosti' in zmogljivosti ter so poleg šole najvažnejše jn najuspešnejše sredstvo za utrjevanje narodne zavfesti. Samo s kvalitetnimi nastopi m programi bomo lahko priklicali ljudi, ki jih je za. radi nepoznavanja svoje kultu, re sovražna propaganda, zunanji _ lesk m kultura dragih oddaljila od svojega naroda Za rast in obstoj teh ustanov j*t’ skrajno škodljivo, da ne , smatrajo kot splošne slovenski; ljevanje tisi ih, ki bodo poma- ! ustanove, temveč kot ustanove Vsi do sedaj navedeni pojavi | raaiih političnih skupin objektivnega /načain. ki so Slovensko narodino gledališče je v vseh povojnih letih na slovenskem kulturnem področju opravilo velikansko delo. Nekf. teri slovenski listi, ki izhajajo v Trstu, razen v izjemnih primerih, ne smatrajo za vredno, da bi o njegovih nastopih poročali. O njem pišejo samo takrat, kadar hočejo kako predstavo politično izkoristiti, s tem da podtaknejo SNG politične namene. Prav gledališče je bilo v pre. teklosti polog šole za vse tiste narode, ki so se borili za svoj obstoj znak. da so dosegli ne samo visoko stopnjo kulturnosti, temveč tudi v sredstvih v boju proti asimilaciji. Politični utilitarizem je dovedel do tega, da %, v Trstu gledališču tako poslanstvo odreka. Doslej so bili od določenih stvari redki primeri resnega obravnavanja gledaliških zadev in ni bil znan še noben primer, da bi kdo; izmed tistih, ki jim delo gledališča ni po volji, izrekel dobronamerno kritiko in dal predloge, kako si to delo zamišlja. Narodna in študijska knjiž- J mlačnost, ki prinaša Sloven- nica. ki je najprimernejši okvir za znanstveno delo med Slovenci v Trstu, ne uživa še podpore vseh tistih Slovencev v Trstu, ki jih to delo zanima ah bi jih moralo zanimati. Dvojnost ustanov, ki obstajajo ob različnih političnih gibanjih, k.ot je glasbeno šolstvo in podporne dijaške organizacije, r.eugodno vpliva na njihov uspeh in izpolnitev njihovega poslanstva. Kulturni del programa radijske postaje Trst II ne odraža še kulturne stopnja Slovencev v Trstu, ker njen program ne vsebuje najboljšega, kar je v Trstu, prav tako je skoro1 izolirana od osrednje kulturne tvornosti v Sloveniji, kar je v škoefo kvaliteti programa samega in s tem y zvezi z zavestjo, ki bi se pri tržaških Slovencih okrepila. Zdi se, da je vodstvo radijske postaje še vedno pod vplivom tistih, ki trdijo, da bi s sodelovanjem vseh Slovencev na radiu h-io ((razočaranje za cel narod« in «vtiho-taipljanje agentov in saboterjev«. Gradili bumo Kulturni dom, toda zahtevamo povrnitev škode Strankarski interesi so deloma preprečili, da aikicija za gradnjo Kulturnega doma doslej ni zajela prav vseh, ki jim fe do tega, da bodo Slovenci imeli vsaj zasilni dom, preden jim ne povrnejo Škode za po-žganj Narodni dom. Občni zbor SHPz 1950. je prišel do spoznanja, da je treba še nadalje zahtevati in se boriti za. to. da se, Slovencem povrne škoda, ki jim, jo je fašizem povzročil s požigom Narodnega doma, toda bilo bi zgrešeno čakati prekrižanih rok ob zavesti, da P°manjkanje pri. mernih prostorov, neizmerno škoduje nadaljnji kulturni rasti. Občni zbor je zato sklenil, da da pobudo za velikopotezno akcijo za zgraditev Kulturnega doma. Ta pobuda je bila izraz samo ene želje: dvorano hočemo imeti in to čim pre j Ni bil torej namen, da bi to bila .((popolnoma politična akcija ene same slovenske stranke«, kot so to nekateri pripisovali. Negativni in celo sovražni odnos do Jugoslavije odn. Slovenije nekaterih političnih strank (((zasužnjena Slovenija, ki jo je treba os\1oboditi#X, ignoriranje besede Jugoslavija v dokumentih, kjer je njena pomoč zaželena in to samo iz strahu, da bi že samo omenjanje Jugoslavije v tej zvezi ško. dilo njihovim strankarskim koristim, ne_ more jačati narodno zavest tržaških Slovencev in predvsem mladine. Na koga naj se slovenska mladina v Trstu nasloni in od kod naj črpa moči, če ne iz sredine svojega naroda? Lep© sliko si lahko ustvarja slovenska mladina v Trstu o svoji domovini, če se Trst proglaša za ((najbolj svoboden košček slovenske zemlje# in za ((slovanski Piemont#, če pa Slovenci danes v Trstu nismo deležni vseh narodnih svoboščin in ne uživa slovenski jezik najosnovnejših pravic v javnosti, Ns. more jačati narodno zavest oznanjanje brezkompromisnega stojevskega patriotizma s poudarjanjem, da je STO »najboljša in najprimernejša rešitev tržaškega ozemlja#, da je «potrehna, nujna in trajna« in se govori o ((iredentističnih zahtevah Jugoslavije#, Iz nacionalnega vidika ocenjevano j(; «sairootržaštvo» (trie. stinizem) kozmopciitsika kon-cepcrja, ki pomeni narodno cera v Trstu asimilacijo. Posebno vprašanje Je pri nas mladina. Mladina nam je ob obravnavanju nacionalnega vprašanja najbolj pri srcu, ker je prav ona plen asimilacije. Mnogo pritožb pada na njen raoun, da ne kaže zanimanja za nobeno stvar, da je apatična, plehka, da s« premalo zanima za narodna vprašanja itd. Nad' mladino so vedno bile pritožile. Starejši so vedno obupavali nad njo. Kljub temu vemo iz zgodovine, da mlade generacije niso odpovedale nikoli. Tudi nezaupanje do mladine, ki se jie ustvarilo v zadnjih časih, ni na mestu in dokazuje samo, da nosijo starejši precejšnjo krivdo, če danes uspehov pri mladini ni. 2e današnje razmere same lahko vplivajo na mladino de-meraiizirajoče, če jih ne znamo mladini pravilno prikazati. Brez dvoma deluje mečno dejstvo, da Slovenci ne razpolagamo s produkcijskimi sredstvi v modemi proizvodnji jn da zato nismo nosilci tehničnih in civilizacijskih novosti, kar ima na mladega človeka velik vpliv. Nekateri trdijo še danes — in je resno vpiašanje. ali so v to prepričani ali ne — da je politika bratstva, »fratelanca«, slabila oblikovanje in utrjevanje narodne zavesti tržaških Slovencev. Doslej tega ni še nihče dokazal. V vsej dobi. ko je bilo bratstvo tista plemenita vez. ki je združevala tržaške Italijane s tržaškimi Slovenci v borbi in to pre d vse* n za sle.-venske narodne pravice (skupna borba za priključitev k Jugoslaviji, k; bi poinenila dokončno rešitev narodnega vprašanja), je narodna zavest pri tržaških Slovencih rasla, ker so se čutili združeni s številnim zaveznikom in tako močni, da so se uspešno upirali kratenju narodnih pravic. Skoro ni bilo Slovenca, ki bi poslal svojega otroka v italijansko šolo in prav to je najvidnejši znak o visoki stopnji narodne zavesti. Prav v to obdobje padejo največje demonstracije, stavke in manifestacije za slovenske narodne pravice. Ce so to bratstvo pozneje izkoristili politi-k.antje v druge nečiste namene, je njihova krivda tem večja. Edino kar bi imelo nekaj osno. ve, je očitek, da v mešani organizaciji v mestu mladina ho. češ, noŠeš. občuje med seboj po italijansko. Toda ni ves problem tu. Iz prakse vemo, da je bil v čisto slovenskih mladinskih organizacijah y mestu Nimamo namena obravnavati, kako bi bilo treba reševati vse nacionalne probleme Slovenčev v Trstu, med katerimi sia v prvi vrsti gospodarski problem in nadaljnja urbani-pcija Slovencev, temveč se hočemo dotakniti, kako moramo te probleme reševati na šolskem, kulturnem in deloma na političnem polju. Za obstoj Slovencev na Tržaškem, za oblikovanje in krepitev narodne zavesti, za poglabljanje in rast slovenske kulture je posebno v teh težkih pogojili, ko smo izpostavljeni hudemu raznarodovalnemu pritisku. skupna borba vseh Slovencev. ki jim je narodna rast pri srcu, zgodovinska nujnost za ohranitev in razvoj osnovnih prosvetnih in kulturnih ustanov. Prva dolžnost je, da se skupno borimo za obstoj, ugled, razvoj in izboljšanje slovenskih šol. Slovenska šola naj ne «uči le znanosti, potrebnih za vsakdanje življenje in vzgaja v Oo-bre ljudi«, ampak naj bo tudi kovačnica, ki bo mladini kovala narodno zavest in jo hkrati vzgajala v strpnosti do drugega naroda. Vztrajno navajajmo slovenskega šolnika, naj ne prenaša na mladino suhoparno »mrtvo učenost«, ki jo določajo okosteneli učni programi in naj poučujejo mladino v slovenskem duhu Na šolnike, ki učne knjige sestavljajo, pada težka odgovornost, če te ne izražajo slovenskega duha. Skupno bomo nakopali v utrjevanju vezi meč' ljudstvom, starši, šolniki iti med šolniki samimi. Starši se bodo po roditeljskih svetih zanimali za šolske probleme bolj kakor doslej, prav tako se bo šolnik povezal s prebivalstvom svojega okoliša in mu postal svetovalec in prosveti-t'elj. Poiskali bomo pot in uresničiti bo mogoče, če bo dobra volja z vseh strani, vzdrževanje m podporo našega dijaka. Prav tako bomo stremeli po združitvi slovenskih 'glasbenih šol. Osrednji kulturni ustanovi, Slovensko narodno gledališče in Narodna in študijska knjižnica naj postaneta last vseh tržaških Slovencev. Preveč splošno slovenskega pomena sta, da bi ju kakorkoli politično izkoriščali, posebno pa. da bi ju neosnovano napadali ali da se ne bi zanimali za njuno rast. Ce kdo želi povedati svoje mnenje, naj pove. Vsi dobronamerni bodo sedelo, vali in dali konstruktivno kritiko in pobude. Slovencem, če bomo zdiružen0 zahtevali, ne bodo mogli odreči, da se stanje teh dveh osrednjih ustanov dokončno uredi in utrdi. Vodstvo radijske postaje Trst II naj omogoči redne nastope najboljšim tržaškim umetniškim skupinam in posameznikom, tudi znanstvenikom. Omogoča naj sodelovanje vsem tistim, ki si po svojem delu iz ljubezni do slovenske pesmi utrgajo čas in žele nastopiti. Hkrati naj povabi k sodelovanju reprezentativne slovenske umetnike in znanstvenike, kajti njihov nastop bo dvignil ugled same radijske postaje. Skupno se bomo še nadalje zavzemali, dla n^m bo povrnjena škoda za požgani Narodni dem. Odi zahteve, dla se nam za nadomestilo zgradi osrednji Kulturni dom v Trstu, ne bomo. odnehali, dokler se to ne .uresniči. Ko smo lansko leto na našem občnem zboru sklepali o tem, da bomo dali pobudo Z5i zgraditev Kulturnega doma. nismo imeli v mislih nobenih politič* n,ih računov. Zato s0 nas! zelo zadela podtikanja in razni for. malni izgovori nekaterih, ki so odklonili sodelovanje. Vprašajmo se: ali je pametno in ali smemo prevzet; odgovornost na. se in čakaii v nedogled na to, da nam povrnejo škodo, česar nam še niso niti obljubili? Ostati moramo neomajno pri svojih zahtevah, toda storiti moramo sami nekaj in se ne smemo zanašati, da bo v rokah drugih usoda življenja in razvoja naše kulture. Zato se 'bomo zavzemali še nadalje in bomo storili vse, kar je v naših močeh, da pritegnemo k sodelovanju v akciji za zgraditev Kulturnega do. >na vse tiste, ki jim je slovenska kultura pri srcu, in ki dosl'ej iz kakršnih koli vzrokov niso sodelovali. Mladini bomo posvetih več pažnje in časa kot sedaj. Glavno, kar moramo pri mladini doseči je, da ji podaljšamo dnevno občevalno dob0 v materinem jeziku. Poleg šole in doma bodo to storila prosvetna društva. Priznati moramo, da nismo z mladino uspel; tam, kjer ji nismo posvetili dovolj pažnje t j. nismo znali pristopiti k njej ali smo za vso mladino uporabljali metode iz čitalnike dobe in jo hoteli takoj prisiliti y pevsko ali dramsko društveno delovanje, ne da bi prej poskušali z drugimi lažjimi in bolj pristopnimi sredstvi. Največkrat smo zahtevali od mladine, naj misli kakor mi in si nismo vzeli toliko časa in potrpljenja, da bi prodrli v miselnost in nagnjenje ter da bi spoznali utrip današnje mladine. Naj se n?.m ne zdi škoda časa. ki ga prebijemo z mladino. V zabavi, igri in. resnem delu z mladino porabljeni čas bo devetero poplačan. Vrata naših prosvetnih društev so in bodo na stežaj od pr. ta posebno mladinetni in mladinkam, ki žele postati člani s'i aktivno sodelovati v društvenih odsekih. Nihče jih ne bo vprašal, kaj so in čigavi so. Prav tako pričakujem, da b io v društvih sodelovali vsi tisti starejši prosvetarji, ki stoje iz raz. nih ozirov ob strani. Vse tP naše želje in nameni niso znak, slabosti ah ne vem kakih skrbi, nasprotno. Oskrunil bi jih, kdor bi dejal, da so plodi kakih računov. Porodila so se iz spoznanja, da je današnji čas važ-n za naš narodni obstoj in da bo borifca za najosnovnejše narodne koristi uspešna, če bomo enotno nastopali. Prav dobro se zavedamo, da vse te težke borbe sami ne' bomo mogli vzdržati brez opore in brez zavesti, da stoji ob nas naš matični narod, ki si z velikimi koraki krči razliko, ki je nastala v odnosu do drugih naredbv zaradi njegov« težke preteklosti. Zavedamo se, da bo odprava te razlike, ki se uresničuje v naprednem družbenem redu, mejnik v našemi narodnem življenju v Trstu, zato se bomo v ko. rist nadaljnjega našega narodnega življenja vztrajno zavzemali, da ibodo vsi tržaški Slovenci gojili d0 osredinje sloveni ske zemlje in njenega ljudstva ljubezen in spoštovanje, I/Orur Za danes ni predvidevati nobe- V l\ I A/l |“ ne b*stvene spremembe. Imeli ? IVLirlL bomo spremenljivo oblačno vreme. Obstaja možnost manjše burje. Včeraj je bila v Trstu najnižja temperatura 10,2; najvišja pa 15.0. STKAN 4 ŠPORTNA POROČILA tejitai 1 1 •, ■ p m Mar” iiir; iii h M ij jiiiiiiii ij: M r' • .J i: :::::: alllliii i Ig 11 ; :: iii ijisii j |j } II ii ss8*8 ; Hljlh;»lllli 'HHiij pl iil! ii , lil ijji miiii lite MHH! 'tin! iiiiiiji 30. OKTOBRA 1951 TR1ESTINA - LUCCHESE 3:1 CO:O) SLABA IdlU »VEH povprečnih nasprotnikov S tako igro naravnost v ligo B * Potrebna je močna injekcija Z nedeljsko zmago je Triesti. na ujela zadnji vagon, v kale-revi sedaj potuj# skupno s Torinom, Pro Patrio in Lucchese s petimi točkami. Gledali smo v nedeljo tekmo, nekakšno predčasno razjasnitev Pojmov, kaj vam bo drugo leto dajala B liga, Tja bo sedanja igra sigurno pripeljala Triestino, kolikor sploh lahko imenujemo igra to, lcar smo videli na občinskem stadionu. Zmago so izvojevali domači šele v drugem polčasu, ko se je občinstva začel polaščati pesimizem, ko je žvižganje napolnilo ozračje in so se svetovalci kluba, ki imajo škarje v rekah, začeli globlje ixigrezati v suknje na svoji častni tribuni. Zmešnjavi ni bilo kraja. Od hucchese nismo pričakovali mnogo, saj je igrala z mnogimi rezervami, ki so še poslabšale že itak revno enajstorico Domači pa so le še enkrat kričeče pokazali vse neštevUn? luknje, bi bi jih bilo treba mašiti. Eno 80imo improviziranje, nesi gumo, največkrat neinteligentno. 1-gralcem tehnika ni najmočnejša Plat in celo edini, ki bi v tem zadoščal — Curti, s» v tržaški sredini ne znajde, ker je poča-»en do neverjetne mere ter zate ne more vnovčiti svojega znanja. Posebno če, ko ga je Gutt. man v drugem polčasu postavil no krilo, žoge tam M videl, oziroma je pritekel pred nasprotnikov gol, ko je žoga že bila na drugi skrajnosti. Boscolo precej nekoristen; odilcupil se je z dve. ma poloma, Ako bi iz svoje po. zicije zgrešil še ta dva bi bilo bolje, da se ne bi več pokazal l;udem. Petrozzi, Jsptm in De Vito so se vrteli v temi, brez pregleda nad igrro, kaj šele duhovitih ali vsaj pametnih idej, privedenih v stvarnost. Pa naj bi dali na njih mesta še ostale napadalce, ki so v predtekmi igrali proti Udinese B: Maluto, Senegala, Kaimla, Doriga, V(l-lentija in kolikor jih je še, ne bi se spremenilo. Za nasprotja od nekaterih, ki trdijo, da bi se z možmi na razpolago dalo sestaviti ekipo, zmožno prebroditi vihar in ostati v ligi A, mislimo, aa to ni mogoče. V osmih tekmah je letos Triestina preigrala ie vse možne inačice napada, a daha le šest golov, od tega tri to nedeljo proti rezervni obrambi sokandidatov za izpad. In še ta obramba je držala ves prvi polčas in dvajset minut drugega dela in se ni pretegnila. Tretji gol pa je povrh vsega prišel iz enajstmetrovke. Nasprotniki osmih nedelj so bili vseh kaihbrov, ne pa smetana italijanskega nogometa. Zato v bodočnosti ni bolj rožnatih obzorij. Ta naj bi bil torej onarod, ki je imel odtehtati z odhodom Grossa, ošibelo obrambo. Bellani je bil danes najboljši mož na igrišču. Hitrost mu nadomešča izvrsten pozicijski čut. Redclfi je brez dvoma talent, uendjar mu je včerajšnja zmešnjava včasih bila le prehuda. Pretežno so gostje bili de/en. Zivni, njih zmožnosti v napadu zato ne moremo presediti. Nekajkrat so nam jo dali slutiti protinapadi, bolj organizirani od domačih. Sodniku Righiju iz Milana niso preveč žvižgali, a zato še ne smete misliti, da je vodil tekmo dobro. Vse prej! Našel je napake, ki jih ni bilo, zamolčal velike kot nebotičnik in do. sodil dve enajstmetrovki, ki jih ni bilo. Ciccarellijevo ramo je oplazila žorja; kazen je Scarpa_ to streljal v levo prečko. Drugič je majhno oreško na račun tržaških napadalcev pretvoril naš sodnik v tretji in zadnji gol. m. v. IZREDNO ZANIMIV FINALE^JUGOSLOVANSKE LIGE Cniena žifezila-Dinamo 2:1 Dinamo je izgubil že drugo match-žogo - Ljubljanski Odred podlegel v Osijeku - S p ar tak med obsojenimi CRVENA ZVEZDA: Mrkušič; Tadič, Zvekancvit; Psifi, Di-skič, Djajič; Ognjanov, Mitič, Toraasevič, Zivanovič, Jezerlcic. DINAMO: Stinčič; Cimeiman-čič, Benko; Pukšeč, Ivica Hor-vait, Cizarič; Strnad, Senčar, W celil, Čajkovski II., Dvornič. Trideset tisoč gledalcev se je zbralo na stadionu Dinama v Zagrebu, da bi gledali tekmo med Dinamom in Crveno zvezdo iz Beograda, ki je po zadnjem neuspehu nasprotnika — Dinama postala resen kandidat za prva. ka države. Tekma je bila lepa, kar je neobičajno ob takih prilikah. ko je v igri usoda enega eelega prvenstva. Posebno je bila tehnično dovršena igra Bao grajčanov, ki so zadnje tedne zopet dobili nekdanjo sigurnost in prebrodili eno njihovih številnih kriz. Z nedeljsko zmago Zvezdla je položaj na lestvici tak: Zagrebški prvak ima ie vedno točko prednosti in igra zadnje tekmo proti BSK. Zadostuje mu neodločen rezultat 0:0. da je prvenstvo njegov:, ako le Zvezda ne premaga Partizana z vese kot 4:0. Ce Dinamo remizira s 3:3 zadostuje Zvezdi zmaga s 3:3 Vodilni gol za' Zvezdo je dal dal Zivanovič v 7. minuti. Domačine je nekoliko detnoralizi. ral. V 66. minuti je Woelf iz enajstmetrovke izenačil v 83. minuti pa je krasno kombinacijo Djajič - Mitič zaključil To-maševič z zmagovitim golom. Tekme se bo vs* občinstvo dolgo, zelo dolgo spominjalo zaradi fair vedenja in modternega nogometa odličnih kvalitet. Vsi igralci so bili na višini. Hajduk se ura danes zahvaliti neodločnosti Partizanovega napada, -V 22.JO Kodaly: Hary ^ 22.45 Koncert a _ chor. 23.20 Plesna P* ■Hlinili ... m iimiii li iiiiiihiiiii lin li uti minulimi n........................................................................................................................................... i.......................................... "■"■""■■'■"■'■"■"■""""■"mmmimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiiuumii11111""1" 11 '*ij i > li . iR 112 RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsia: 14.00: Salonski orkester; 20.00: Richard Wagner: «Tannhauser», opera v 3 dejanjih. — Slovenija: 13.00: Vedre melodije; 21.20: Zabavni orkester. — Trst H.: Boccherini: Koncert za čelo in orkester; Večerne melodije. — Trst I.: 19.15: Orkester n)*!®-dij; 23.20: Plesna glasba. V_ PRVEM DNEVU LAHKOATLETSKEGA PRVENSTVA STO Nad moč Pirančanov V nedeljo zjutraj se je začelo na koprskem stadionu lahkoatletsko prvenstvo STO, katerega se je udeležilo nad 100 tekmovalcev obeh con. Kakor smo predvdevalj so tudi letos želi največje uspehe piranski lahkoatleti, ki s0 se uveljavili v osmih od 15 d sci-plin na programu prvega dne prvenstva. Dobre tekmece so imeli v tekmovalcih iz Portoroža in Kopra, medtem ko Tržačani niso izpolnili pričakovanj in dosegli tistih časov in mer, ki so jim običajni. Najbolj zanimiv je bil tek na 1Q0 m moških. Štirje prvo-plasirani so prj 50 m bilj v isti višini; tu je šprintal Pirančan Venturini, ki je še 10 m pred ciljem bil za dobre tri metre pred ostalimi. Proti vsakemu pričakovanju je v zaključku popustil tako. da je Ravalicu uspelo zmagati za kakih 20 cm. Olivieri iz Kopra se je uveljavil kar v treh disciplinah in sicer v teku na 400 m. v metu diska in krogle. Prihodnjo nedelj0 4. novembra ge bo prvenstvo nadaljevalo in zaključilo s 15 preostalimi disciplinami. Tehnični rezultati: MOSKl 110 m z zaprekami: 1. Venturini (Piran) 16.8; 2 Me. neghetti (Piran) 19.0; 3. Ravali. co (Piran) 19.2. Tek na 100 m: 1 Ravalico (Piran) 11.6; 2. Venturini (Piran) 11.8; 3. Zo- maro (Piran) 12.0. Tek na 400 m: 1. Olivieri (Koper) 55.4; 2. Fiumi (Piran) 59.4; 3. Pužnar (Partizan) 59.7. Tek na 1500 m: 1. Zomaro (Piran) 4:39.1; 2, Corsi (Trst) 4:49.6; 3. Mikuž (Partizan) 4:58.3. Tek na 5000 m: 1. Mikuž (Partizan) 18:4.7: 2. Kleva (Partizan) 18:40.2: 3. Klavora (Partizan) 18:51 3 Skok v višino: 1. Venturini (Piran) 1.60; 2. Zetto (Koper) 1.60- 3. Koncilja (Piran) 1.55; 4, Ra-valic0 (Piran) 1.50. Troskok: 1. Zetto (Koper) 12.74; 2. Olivieri (Koper) 11,97; 3. Ravalico (Piran) 11.08. Met diska: 1. Olivieri (Koper) 32.33; 2. Venturini (Piran) 30.87; 3 Cenda (Piran.) 29.47. Met krogle: 1. Oli-vier' (Koper) 10.02; 2. Corsi (Piran) 9.75: 3. Gojčig (PT Piran) 9.70. Štafeta 4x100 m: 1, Piran A v 49.1; 2. Partizan v 49.6; 3, Piran B v 50.9. ZENSKE; tek na 100 m: 1. Zomaro (Piran) 14.6; 2. Conda (Piran) 14.8; 3. Miškulin (Trst) 15.0. Tek na 80 m z zaprekami: 1. Coleva (Piran) 15.9; 2. Zomaro (Piran) 16.6: 3. Gojak (Portorož) 16.7. Tek na 800 m: 1. Ražman (Portorož) 3:4.2; 2. Gustinčič (Portorož) 3:9.7. Skok v višino: 1. Tuljak (Portorož) 1.25; 2. Planinšek (Portorož) 1.20; 3. Velikonja (Piran) 1.15. Met krogle: 1. Coleva (Piran) 8.99; 2, Toški (Portorož) 8.17; 3. Ogrin (Portoro) 7.59. PNS GELOSO G 0 Popolna superheterodina! Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO KORZO GARIBALDI 3 s samo 7.000 lir takoj in 3»000 V OBROKIH Hrnnpra rabliene »parale po najiiišil mali KINO V TBSTt Hossettl. 16.30: «Vročična t# A. Le Gali in. F. Amoul. letnim prepovedanp. ^ Excelsior. 16.30: ((ZerNJiort G. Tierney. J, Lund. Nazionale. 16.00: «0 te takse», Film poln Rel Fenice. 16.30: «Nori 5ofer*> Skelton, D. Haven. ^ Filodrammatico, 16.00: čaju», D. Da in G- ' Ya- Arcobaleno. 16.00: «Ro*>i ^ lentinoa, A. Dexter jn,.(niki v Astra Rojan. 17. Meksiki«, Alabaraa. 16.00: . ,|, jonsko mesto#, E. Ds!1*. parktf' 17,00: «Počit,vic* »NeapeU jonsko mesto#, B, Djl>» rtl), Armonia. 15.30: «PuščavsKi v . De Carlo, R. Grf*?'loWtir* rora. 15.00: »Ognjem Y Aurora. lec», B, Lancastervy. „ Ganbaidi, 14.30: konju#, M. Crea, 1 Ideale. 16.00: «Gusar*a»- Carlo. Y.l» Impero.' 15.30: 0, rajte se po mornarjih*, ton. Bob Hop e. . ft Novo Cine. 18.00: notto v tujski legiji*- ji*-Odeon. 15.30: «V tem ljenju#, O.D.Hajma^ vis, G. Brent in ^1», Radio. 16.00: »Teror teče P" B. Stanwyck In B. \tr Vittoria. 16.00: »Vedno Sl galas. RADIO CO N E T B » 1 " , TOREK, 30. oktobra *’ jgJo, Poročila ob 7.00, 13.30, 23.05. 7.15 Jutranja ilaS „10^ Vedri zvoki. 14.00 12^ orkester iz Trsta. 14-30 do danes. 14.35 Vesele-v j ,ir zgodbe. 18.00 Igrajo koiw ^ sambli. 18.15 Ku'turn> P RO" 18.30 Plesne pesmi P°JeJ inlt«* bič. 19.00 Veder sporeo ^ glasbe. 20.00 Richar Tannhaeuser, opera v 22.30 Plesna glasba. 23.1« « za lahko no£. »LOVE««J* ,> 12.00 Igra Srečko if gov ansambl. 12,40 1% ba. 13.00 Vedre meloffl£- ^ Igra Vaški kvintet, P°Jr tla«! in Miško. 15.10 it* 15.30 ZeleH ste - posl^Vo C K Popoldanski koncert. 1 bena medigra. 17.30 pesmi Antona Dobroniča Q ^ sist Julij Betetto. 18.00 poskočnih melodij. S melodije. 19.00 ItfKg mična opera. 19.40 ba. 20.00 Ivo Pirkovič tragedija. 20,15 Biaz Arnv Osterc - L. M. Skerja^v„ C? na dela. 21.20 Igra. ^ j.U >L kester Radia Ljubija^. pA* chard Strauss: Juna,.v nje, simfonična P«51111 Til«r 30 P 7.30 Jutranja f^Novi SV vsakega nekaj.. 12-°“ Vrt in .S srSs 12,10 Boccherini lo in orkester. i<-?* „0 ll‘r\aS minueti. 13.00 Glasba t^oo g* 17.30 Plesna glasba- ‘V: si,. Amerike. 18.15 Mendel«^ jjaS^ fonija St. 3. 18.46 Zaba 1 19.00 Mamica Nekaj Schubertovih Slovenski motivi. 2^3 j jo K sti. 20.45 Lahka «1»^,^ cert sopranistke rne„, 6t tove. 21.20 Glasbena j2.4 22.15 Večerne me!o . ^elodiCen or* ? 7.45 Jutranja Amerike. 12.00 Valčki r--12.20 Amer.Ske PpesnJt'ari ni glasovi. 14-15 14.30 Kompleks On se je pridružil obžalova- j ja- «V tonu, ki Je bolj lju-nju In ni ničesar ve£ rekel». j bezniv, kot je njegova nava-, Ida, ki pa je kazal na pre-Da nas ne bodo pozivali cejSnjo užaljenost, mi je re. MILAN MARJANOVIČ: ..DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924»» (ODLOMEK) 10. na predajo mirovne pogodbe «Iz dolgega in mučnega razgovora sem prispel do zaključka, da je sedaj Wil-son v popolni soglasnosti z ostalimi zavezniki glede tega, da nas ima za odgo. vorne za ono, kar se je dogodilo in o tem, da nas ne pokličejo na predajo mirov-ne pogodbe. Prav tako sem spoznal, da bt bilo zaman &e naprej skuhati odvrniti ga od njegovega programa na našo škodo. Kliub vsemu izjavlja. da je prepričan, da s svojim idejami služi pravim interesom Italije, kats-ri je *e danes prijatelj. Zaključil je z besedami, da nam preostaja samo se orodje londonskega sporazuma*. To poročilo daje živo sliko položaja, v katerega se je postavila italijanska delega olja in stališča, katerega »o zavzeli zavezniki, v tem sedaj vsi enotni. Ker Je isti dan poslal enake informacije tudi poslanik Bonin Lon-gare, ki Je po naročilu Orlanda obiskal Clemenceau- kel, da smo, po njegovem mišljenju na napačni poti-S tem, da zahtevamo Reko na podlag! londonskega pak. ta, se vsega ne držimo, Ce smo imeli te težnje, bi morali že v pričetku konference predlagati svojim zaveznikom tako revizijo pakta, ki bi nam dajala Reko za kakšno drugo naSo popustitev v drugi točki. Namesto tega smo hoteli prisiliti zaveznike,... a s tem, da smo zapustili konferenco, smo oškodovali londonski sporazum s posledicami, ki bi mogle biti za nas zelo resne. Ali bi hoteli celo, da bi obdržali mir v svetu in sospen-so za neomejeno obdobje. Dal Je razumeti, da bi mogli zavezniki podvzetl kakšno javno dejanje, ki bi naš položaj napravil še težji... Odgovoril sem, da so zavezniki kršili sporazum s pozivom Avstrijcem brez posvetovanja z Italijo. Vpraša! sem ga: če ne smemo iziti iz okvirja londonskega sporazuma, kakšna Jamstva nam bo dal, da bo mogoče pripraviti Wilsona, da bi Orlandov primer - poučen za današnje iredentiste sprejel ta sporazum. Na to je odgovoril brez napetosti tisto, kar sta že dejala Ore-spiu Loucher in Tardieu, da je to stvar zaveznikov... Dejal je, da bi Francija podprla nas pomirjevalni predlog, če bi temeljil na sprejemljivi osnovi, vendar ne bi naši zavezniki nikakor povzeli iniciatve, da bi nam postavili kakršnekoli predloge... » • Pred neposredno odpo- Nejnci. Trije poslaniki imajo vtis, da ne gre tu za navadno pretnjo. Razmisliti je tre-ba o tem, da je v interesu Francije in Velike Britanije osvoboditi se težke obveze dogovora, pri čemer bi se posluževale obtožbe, da zadržujemo sklepanje miru. Spominjamo se, h kako ničevemu vzroku se je zatekla Velika Britanija, da se je re-sila sporazuma iz avgusta 1917 (odklanjanje sporazuma Di Mariana glede konce- i. . i . i . ma ui xvx ni i čl 11 čl kibuc jvuiiuc- ved|0 londonskega pakta j sij Itali:jl v Mall Aziji). Jas- Se isti dan so poslali Cre-spi, Imperiali, Bonin, Celle-re in Da Martino Sonninu brzojavko, ki se začenja: «Iz današnjih razgovorov treh poslanikov je razvidno poslabšanje položaja. Nahajamo se pred neposredno nevarnostjo, da ne bodo priznale londonskega pakta Francija in Anglija, če bodo italijanski delegati odsotni na začetku konference z no Je, da je v sedanjem položaju londonski sporazum naše edino rešilno orožje in to, če se moramo omejiti, da zahtevamo da se ga sprejme takega kot je ali pa da nam služi za osnovo za celotno transakcijo. V tem stanju stvari je treba resltl londonski pakt vsakega opo rekanja. tudi umetnega. E-dina rešitev je pravočasni povratek italijanskih poob- laščenih delegatov na otvoritev konference z Nemci*. To je bilo jasno in nujno. Poslaniki in delegati, ki so ostali v Parizu, so še dodali, da je nemogoče pred njihovo vrnitvijo rešiti Jadransko \pora5anje, pa čeprav samo v osnovi; treba je najti način, da bi bilo delegaciji o-mogoeeno vrniti se v Pariz kljub nerešenemu vprašanju, ker bi s tem rešili ugled dežele ln delegacije. se vrnejo, je vse izgubljeno" — Vlada odloči povratek v Pariz 4. maja je bila v Rimu velika manifestacija, na kateri je predsednik rimske občine Prosper Colonna protestiral, da bi zavezniki v odsotnosti Italijanov Izročili Nemcem mirovne pogoje. D’Annunzio je v ognjevitem govoru dejal: »Brez nas so zaključili burko Društva, ki razdružuje. Brez nas kanljo podpisati kos papirja, ki ga imenujejo pravični mir. Brez nas se pripravljajo igrati na karto našega kolebanja. No dobro, Jaz pra-vlm, da če bi se naši predstavniki vrnili na one klopi, bi bilo vse izgubljeno, tudi čast>. Na seji vlade pa je bilo vendarle še Isti dan odločeno, da se italijanska delegacija vrne v Pariz. Sonnino je 4. maja brzojavil Imperialu, Boninu in de Celleru, naj pri ameriški, francoski ln angleški vladi izjavijo naslednje: «Ker smo danes dobili potrdilo o zaupanju, ki ga par. lament in kraljeva vlada Izražajo za dosego večjih ljudskih prizadevanj po osvoboditvi in varnosti, sva pred sednik sveta in jaz odločila, da odpotujeva jutri (ponedeljek) zvečer v Pariz, kamor bova prišla v najbolj sem primeru v torek zvečer, da prisostvujemo, kot upamo, prvemu sestanku z nem. škimi delegati. Želimo, da ne bi konplicirall v tem tako resnem času složne politične in moralne situacije Evrope s kakršnimkoli pozitivnim ali negativnim dejanjem, katerega bi lahko kdo tolmačil za motiv ali izgovor za zavlačevanje miru ki ga vsi žele. Zaupamo v zavezniške vlade in v njiho-vo dobro voljo, da olajšajo sporazum, ki bi v skupno zadovoljstvo ln v splošne Interese rešil kočljiva vprašanja. ki zanimajo Italijo na Jadranu. Upamo, da se lahko sestanek z nemškimi de legati odloži na sredo, tako da se nam omogoči udeležba*. Po vrnitvi na konferenco padec Orlanda in Sonnina Italijanska delegacija se je vrnila v Pariz 7. maja zjutraj, dopoldne pa je že bila na sestanku štirih. Se stanek z Nemci ni bil 6. ma. ja, kot je bilo prej odločeno, temveč 8., tako da so se ga lahko udeležili tudi Italijani. Na sestanku štirih so na. daljevali z delom, odsotnost Italijanov se sploli ni omenjala, kot bi se nič ne dogodilo, Aldrovandl, ki je spremljal Orlanda, piše v svojih zapiskih, da je bil Wilson videti bled in da se je počutil neugodno, Clemenceau mračen in jezen, Lloyd George je ponudil Orlandu roko in upiral vanj vprašujoč pogled. Niti besedice o onem, kar se je dogodilo In o vrnitvi italijanske delegacije. Nadaljevali so enostavno s sejo, ki so jo začeli pred prihodom Italijanov. Govorili so o poljsko-ukrajinskem vprašanju in o Rusiji*. O nadaljevanju raz. govorov o jadranskem vprašanju pa ni nilo govora nekoliko dni. • ♦ * Nemcem so medtem objavili mirovne pogoje. Ameriški eksperti so izdelovali nove kompromisne predloge, izdelovali so Jij1®fgoVOfJ.A drugi. Bilo Je tud^n $ direktnih Italijo ln JugflaJVJ. vse ,1e ostalo Prišlo je tudi do jasnjevanj nle/L(<0 in Orlandom, j0 geom ln 0rl®?JLr'w1? i t°' nosredovaln h n eU* . cozov (načrt ■TJ_fcl]0 tt” i *- S ni ja dobi’"tudi ■< pogoje * Vil*® j« NotranJe £e, tf Italiji so postala v pat. di vse se je raZ^v upornosti Italija-^ j0 jjOPjj,, so bili za ^»“LjijivJ. tfl1- rovne pogoje ' prii*» e mainu. Notranje,.JU Italiji so Postal® y t neuspeh °r'ant? se °b J\* onemogočil go- z igro in ractiK—r Ja, s? vanju v mangnp0dal ^ do je 21. Jun . gosi j o vlade. fa,a flJ \l Tako se Je * va vladavina j. je P^B*’ jCOS^ ridu v UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 it. S, HI. tiaa. Tel*Ion Stev. 93-808 1» H4-638 PoStnl predal 502, — UPKAVA; ULICA SV. FHANCISKA St 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30- 12 tn od 15-18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vISlne v Strini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 80 Ur- Zb FLRJ: *a vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TrlaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mtseCna 350, eetrtletna #00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6> ^ PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,noZ^0.& Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7, — Izdaja Založništvo tržaSkega tljk®