Tolažba
čeraj se šibilo. drevje                   Zopet dvigajo vršiSi"
Silne teže je snega,                     K nebu se kakor poprej;
Da je pokalo vejevje,                   Slive, hruške otročiči
čul sem tožnega srca.                  Trgali še bodo z vej.
Danes pa nam prisvetflo              Oj, prijatelj, ko nadloga
Zlato solnce je Ijtibo;                   Stiskala ti bo srce,
Ko poljublja veje milo,                Spoinni dobrega se Boga,
Sneg zdrsara na zemlj6.               Ki tolažbe dd sladk^.
Fr. Krek