Lato Xla« it« 12«
CslIniM platana v gotovini.
¥ Uubllait!, 20. marca 1924.
ara
5 AM3TERMM |
VBSE3
Uredništvo In uprava: Ljubljana,
£:■!;• ob.jrgova ulica št. 6/11.
V organizaciji io motk kolikor nad — toliko pravico
Izhaja vsak četrten.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
'‘«1 morajo biti frar.kirani -m. ter opremljeni
"anizacije.
Glasilo Strokovne komisfle za Slovenilo. (Pokrajinski odbor 6l»«.
r.......
Oblika strokovnih organizacij v Jugoslaviji.
(H kongresu (1. R. S. J.)
Ne tla se tajiti, da ovira tudi ljubljanska, zagrebška in beograjska mentaliteta prizadevanja, ki gredo za tem, da postane strokovni pokret v .Jugoslaviji harmonična enota. Velika napaka pa bi bila. ako bi iskali za vse težave, ki jih imamo pri tem premagati, tu povoda in izvora.
Pri teh vprašanjih gre tudi za resne organizacijske probleme, ki jih moramo videti in razumeti.
Slovenija je organizirala po vojni strokovne organizacije, ki so grupirane tako, kakor je bilo to v Avstriji. Tu se je ustanovilo 14 popolnoma samostojnih osrednjih društev, ki imajo deloma pač skupen list in skupno vez v Strokovni komisiji, — drugače pa popolnoma avtonomne uprave. Z razkoli in cepitvami je postalo to še slabše. Hrvatska vzdržuje v Opčem Radničkem Savezu deloma svoj predvojni tip organizacije. Tip, ki daje strokam in industrijskim zvezam v obliki podsavezov avtonomijo, |x>stavlja pa vse stroke pod skupna tajništva in skupno upravo. Ta tip je za medsebojno oporo posameznih strok dober.
Srbija in Beograd ima pred očmi internacionalno grupiranje strok. Zato dela na ustvaritev avtonomnih savezov
kakor Slovenija, — s to razliko, da se tani še pri tisku posamezne organizacije ne podpirajo. Glavni Radnički Savez, kot medstrokovna instanca, nima v krajih izven Slovenije niti iz daleka tistega aparata, kakor Strokovna komisija v Sloveniji.
imamo toraj v hrvatskem Opčem Radničkem Savezu eno obliko, v slovenskih in srbskih avtonomnih savezih pa drago obliko strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Ta dva različna tipa je treba spraviti v sklad. Ta je eden najtežjih organizacijskih problemov, ki jih je treba pri nas rešiti.
Govorili bomo čisto konkretno:	V
Sloveniji imamo par posrednih društev (savezov),< ki imajo 200 do 500 članov! Ce taka organizacija nima v upravi moči, ki bi ji vodila kartoteke in ji stala na razpolago za vzgoievalno in agitato-rično delo, — vrši le s težavo tiste upravne in agitatorične posle, ki so potrebni in ki jih člani od njih upravičeno zahtevajo. Taki savezi tudi ne mo-tejo imeti potrebne stalnosti. Zato navadno vedno bolj propadajo.
Take organizacije imamo danes povsod: tako v Ljubljani, kakor v Beogradu, v Zagrebu, Sarajevu in pa drugod. Imamo jih v sklopu G. R. S. J., neodvisne organizacije pa obstojajo danes menda sploh iz samih takih savezov.
Ti savezi se poskušajo reševati iz svojega nevzdržnega položaja z uje-dinjevanjem. Energično prevesti centra-
lizacijo. To se pravi združiti Unca ne-bogljenčeta širom cele države. Tako bodo finančna sredstva za vzdrževanje enega aparata zadostovala!
Samo, da je to navadno le začasna rešitev za kraj, kjer je sedež centrale.
Pokrajine pošiljajo tja prispevke, —-tajnik pa jih ne more redno obiskovati in jim stati v slučaju potrebe ob strani,
ker bi to radi krajevne oddaljenosti in visokih potnih stroškov še več stalo, kakor če bi si vzdrževale svojega tajnika same.
Vrh tega se taka >ujedinjenja« navadno še tako izvrže, da se pretrga so tisti stik, z obstoječimi medstrokovnimi institucijami, ki so dosedaj edino nadomestilo za manjkajoči agitatorični aparat takih »savezov.
Taka njedinjenja so za pokret škodljiva. Tam, kjer se članom ničesar ne nudi, tudi centrala ne more trajno obstojati, — ker člani odpadajo.
Iz tega razloga bomo Slovenci na kongresu podpirali ojačenje medstro-Icovnih instanc v upravi in tisku.
Medstrokovne instance naj združijo upravno male saveze po pokrajinah pod enotno upravo. Šele, ko bo ta proces dovršen in ti savezi financijeluo razbre-mejeni, naj se pristopi k njih združitvi.
Večje saveze naj se združi. Kot večji savezi pa prihajajo v poštev za sedaj poleg že združenih kovinarjev, — le Opei Radnički Savez in kemični delavci v Sloveniji.
Najtežji problem kongresa bo, kako najti pravilno razmerje med Opčim Radničkim Savezom, ki je sam nekako niedstrokovno društvo za razne industrijske stroke in med Glavnim Radnič-kim Savezom, ki je medstrokovni forum za vse stroke.
V tem ozira naj se s tem računa, da imajo vse pokrajine interes na tem, da dobi Glavni Radnički Savez v vseh pokrajinah tisti aparat, ki je za oporo malih savezov. ki niso priključeni Opčemu Raduičkemu Savezu potreben. Opčemu Radničkemu Savezu, kot v nekaterih pokrajinah vodilni in najmočnejši organizaciji ne more škodovati, če slabše podpre, kar bo zlasti pri tisku potrebno.
Iz pripravljenosti, katero bomo v tem ozira našli, bomo sklepali, kje je trezno gledanje na stvar in kje je želja po skupnosti in harmonični enoti jugo-. ! . ..inskega strokovnega pokreta.
Mi se bomo potrudili, da bo ta želja za slovensko delegacijo vodilna in edino merodajna za njeno stališče in nastopanje. Za trdno se nadejamo, da bo ta želja cel kongres rodila.
Če bo tako, bo našel kongres tudi za najtežje upravne naloge pravilno rešitev.
Strokovna komisija za Slovenijo se je bavila na svoji seji z dne 11- marca z vprašanjem zaščite stanovanjskih najemnikov in je zavzela po referatih tajnika Strokovne komisije in tajnika Delavske zbornice in po sledeči diskusiji sledeče stališče:
I.) Strokovna komisija priporoča, da se podaljša veljavnost sedanjega zakona glede varstva stanovanjskih najemnikov še za dve leti. Spreminjajo naj se
stanovanjski euketi v št. 10 in 11 Socialista iu Zaščita stanovanjskih najemnikov v nevarnosti v št. 10 Delavca.)
3.) Za gradbeno akcijo je sklenila predložiti Strokovna komisija tale načrt:
a) V svrho grajenja stanovanj se naj osnuje gradbena banka. Delniški kapital naj se glasi na male nominalne zneske in zlate dinarje in naj se razdeli prisilno na vse ljubljanske hišne posestnike.
Delniški kapital se vplača z na zlate dinarje se glasečimi zadolžnicami in vknjižbami na hišno posest. Vsakemu hišnemu posestniku se dodeli toliko delnic, da znaša njegov delniški kapital 150% letne najemnine, prejete od te hiše v lotu 1913.
b) Gradbena banica napravi načrt, da izgradi z izposojili na to varščino tekom dveh tet 1000 stanovanj. Hišni posestniki jamčijo za obrestno diferenco med obrestmi izposojil in dividendo akcij.
c) Izvede se odkup teli akcij od hišnih posestnikov v korist Mestnega ubož-nega zaklada na sledeči način:
Mestna občina odkupuje iz posebnega gradbenega fonda vsako leto po 50% nominala. V ta gradbeni fond vplačuje vsako podjetje, ki obratuje na mestnem teritoriju še enkrat tako velik znesek, kakor se ga predpisuje za zavarovanje delavcev. Ta prispevek mora ta vplačevati za svoje nameščence tudi država in železniške uprave.
d)	najemniki vplačujejo vanj celo ali delno razliko med predvojnimi in sedanjimi najemniki. Pri tem naj velja načelo, da imajo plačevati vsi sloji, ki določajo svoje dohodke samostojno, normalno vso diferenco med predvojnimi in sedanjimi najemninami, preračunani na uradnem kurzu zlata. Za delavce in uradnike pa se sme zvišati najemnina le, ako presega njih plača določen davka prost minimum in po razmerju v kakršnem se bližajo delavske in uradniške plače realnim plačam iz predvojne dobe.
4.) Kadar se delnice odkupijo razpolagajo z v odstavku 3 lit d navedenimi zneski hišni posestniki svobodno.
ii.:,	.
Akcija za delavsko tiskarno.
Strok, komisija *» Slovenijo o stanovanjskem
vpraSanlu.
pri zakonu le posamezne določbe, ki so se izkazale pri sedanji praksi za izpre-membe potrebne. Kot take določbe so se navajale pri enketi določbe, ki so navedene v prilogi A. Interesi hišnih posestnikov naj se varujejo v zvezi s pod 3 predlagano gradbeno akcijo.
2.) V načelnem oziru se pridružuje Strokovna komisija izvajanjem obeh re-fo redov. .priobčenimi v Delavcu in Socialistu. (Stanove piska._ politika, doneski' k
Socialistična tiskovna zadruga r. z.
z o. z. razpošilja na vse podružnice strokovnih organizacij razglas, v katerem vabi članstvo naših organizacij, da skusijo po svojih močeh pomagati, da ostane ta tiskarna pod vplivom onih delavskih organizacij, ki so jedro delavskega pokreta, to je strokovnih organizacij. Upamo, da se smemo iz pojasnil besedila razglasa iu rta podlagi sklepa plenuma Strokovne komisije za Slovenijo z dne 2. marca upravičeno nadejati, da so nespoi-azumljenja in dvomi, ki jih je marsikdo v namere te akcije imel kon-čnoveljavno razpršeni. Združite zato vse sile v to, da postane Ljudska tiskarna res ljudska in da vzame vsak strokovno organizirali član, vsaka strokovna podružnica vsaj po eno delnico Ljudske tiskarne. Z delom naj vsak pokaže, da je pripravljen pomagati. Uspehi agitacijskega dela naših organizacij bodo pokazali, kdo je vreden vpliva.
Okrožnica načelstva S. t. z. ima sledeče besedilo:
Okrožni«:«.
Dragi sodrugi!
Sporočamo Vam, da razprodaja Socialistična tiskovna zadruga v Ljubljani r, z. z o. z. delnice Mariborske ljudske tiskarne sodrugom, ki so organizirani v eni izmed delav. org. Nihče pa ne more kupiti nad deset delnic. Izjema velja le za delavske strokovne podružnice, z.a katere število ni omejeno. Delnice se lahko odplačujejo tudi v tedenskih obrokih po 1 ali 5 dinarjev. Nominale delnice stane 100 Din (upravni stroški se priračuuajo.)
Pripominjamo, da je pripravljena oddati na ta način Socialistična tiskovna zadruga vse delnice II. emisije in da so bili vsi, ki so pisali in ki mislijo, da je hotel kdo to tiskarno delavstvu vzeti
v zmoti. Resnica je ravno nasprotna: Gre za to, da ostane ta tiskarna pod vplivom organiziranega delavstva in tistih njegovi’’ organizacij, ki so najbolj proste ozirov na kapitalizem, — Pri tem pa ie dolžan vsak pomagati!
Pripomnimo še to, da se je na seji plenuma Strokovne 'komisije z dne 2. marca 1924 soglasno sklenilo, da se
imajo podpreti z vso silo namere, da postane Ljudska tiskarna v Mariboru res ljudska, delavska. V svrho ojačenja zaupanja v to akcijo, se je sklenilo, da se priporoči občnemu zboru »Socialistične tiskovne zadruge«, ki ga namerava sklicati načelstvo ob priliki prihodnjega strokovnega kongresa, da se pre-osnujejo pravila Socialistične tiskovne zadruge tako, da bo večina deležev te zadruge v rokah pokrajinskih strokovnih central.
Pri vplivu, ki ga imajo strokovne organizacije na članstvu S. t. z. ni dvoma, da bo izpadla odločitev občnega zbora S t. z. v smislu tega priporočila.
Zato je bojazen, da bi bile delavske delnice po delnicah kake uede-lavske skupine preglasovane, —. neutemeljena.
Po tem pojasnilu upamo, da lahko greste vsi na delo in pripomorete, da bodo kronam« prizadevanja Strokovne komisije, da ostane Ljudska tiskarna v Mariboru res delavska — z uspehom.
Prilagamo vam obveznice, ki jih razdelite med zaupnike in na katere naj vsak podpiše, koliko delnic kupi in kako jih bo plačeval. Odrezke teh blokov nam pošljite. Vplačila na delnice naj pobirajo od vseh tistih, ki hočejo delnice imeti, blagajniki strokovni!« organizacij zajedno s tedenskimi prispevki. Ta denar se pošilja tedensko skupaj po čekov nih položnicah na Socialistično tiskovno zadrugo. V pismu, naslovljenem na Socialistično tiskovno zadrngo r. z. z o. z. Ljubljana, Selenburgova ulica G. naj nam strokovne podražnice pošiljajo mesečno sezname na te delnice vplačanih obrokov. Takoj, ko bo kaka delnica plačana, dobi vplačitelj zanjo začasno potrdilo ali delnico. (Ko bodo te dotiskane.)
Začasna potrdila o obrokih se ne bodo izdajala. Večji zneski se lahko dajo posebej na pošto. V tein primera naj se čekovni odrezki shranjajo — kot potrdilo o plačanih obrokih. Drugače pa naj shranjujejo blagajniki kopije ali prepise mesečnih izkazov. Načelstvo Socialistične tiskovne zadruge r. z. z o. z., Ljubljana. Šelenburpova ulica 6.)
Proč z bratovskimi skladi«kam!.
Kljub jasnim iu nespornim določilom zakona o zavarovanju delavcev je ministrski svet odredil, da se rudarsko zavarovanje ne priključi splošnemu. po osrednjem uradu za zavarovanje delavcev izvajanemu zavarovanju, marveč, da se rudarsko delavstvo zavaruje slej-koprej pri bratovskih skladnicah.
Ponovno smo že povedali, da delavski razred ne pristaja na tako rešitev rudarskega zavarovanja in da zahteva takojšnjo priključitev k splošnemu zavarovanju.
Kljub temu se ministrstvo za šume in rude ne zgane. Ne zgane niti na eno. niti iui drugo stran. Lani je izdelalo ministrstvo odnosno po njegovi inicijativi Kolegij rudarskih glavarjev pravilnik o poslovanju bratovskih skladnic in ministrstvo samo osnutek rudarskega zakona. Ko so potem vsi interesenti —- torej tudi delodajalci povedali in dokazali, da je oboje šušmarsko skrpucalo, nestro-kovnjaško, diletantsko zmašilo. so vrgli sicer v ministrstvu vse famozne osnutke v koš, vendar pa niso napravili, kar bi edino napraviti morali:	odrediti	likvi-
dacijo bratovskih skladnic in priključitev rudarskega delavstva k splošnemu zavarovanju.
Nasprotno. Ministrstvu je ljubši še nadaljnji kaos v rudarskem zavarovanju kot pa upoštevanje zakona.
Zakaj se brani ministrstvo likvidirati bratovske skladnice? Ministrstvo se brani likvidirati bratovske skladnice le zato, ker hoče verno in udano služiti le interesom kapitalističnega razreda, noče pa upoštevati delavskih zahtev.
Da pa bratovske skladnice ostanejo, to je velik interes delodajalcev. Delavski razred zahteva zase svobodo gibanja. In kapitalist hoče privezati delovno silo na svoj rudnik s tem, da ga zavaruje pri bratovski skladnici. Pri tem računa tako-le:	če zavarujem rudarja
pri splošnem zavarovalnem 'zavodu, ne 1)0 izgubil vplačanih prispevkov, če bo delo zapustil. Če pa ga zavarujem pri bratovski skladnici, bo s trenotkom, ko bo pustil pri rudniku delo, izgubil tudi
Rudarska stroka.
Malenkost a velikega pomena.
Dne 10. t. m. se je vršila konferenca Zveze industrijalcev z zastopniki Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Na tej konferenci se je med drugim tudi reševalo vprašanje rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Pri tej priliki so gospodje sklenili, da se vsled pridnosti rudarjev njim prizna enkraten izreden prispevek in sicer za
1.	kategorijo Din 250.—, za 2. kat. Din 200.—, za 3. in 4. kat. pa Din 150.-izplačilo tega prispevka se ima izvršiti v prvi plačilni perijodi meseca aprila
Delavska zakonodaja v naši državi.
Doklade odmerja pokojninski sklad
oziraje se ua premoženjske in rodbinske razmere upravičenca na podlagi zakonitih določb. «■
Zoper odmero doklad odnosno zoper zavrnitev prošenj za doklade, je nedopusten priziv ua pokrajinsko upravo, oddelek za socialno politiko, v roku 14 dni po prejemu odloka. Pokrajinska uprava odloča v zadevi končnoveljavno.
Vse vloge, zadevajoč« doklade iz pokrajinskega pokojninskega sklada so oproščene plačevanja državnih taks.
V. Inšpekcija dela.
(Zakon z dne 30. decembra 1921 v Uradnem listu št. 39 iz leta 1922).
Inšpekcija delu je bivše obrtno uad-zomištvo z obsežnejšim delokrogom. Od obrtnega nadzorništva v zmislu avstrijskega obrtnega reda iu v zmislu drugih zadevnih določb se razlikuje glavno v tem, da ima pravico izdajati odredbe z zapretitvijo kazni, kakor tudi pravico kaznovati v lastnem delokrogu.
\' stvarnem oziru je pristojna inšpekcija dela za ueposrednje nadzorstvo o
vplačane prispevke. To pa si bo delavec premislit, predno bo delo zapustil.
To pa je šele prvi del kapitalistovega računa. Potom bratovske skladnic«, torej potom rudarju namenjenega zavarovanja, hoče kapitalist v prvi vrati zavarovati svoj lastni interes. Iu, da ostane rudar Irajno v podjetju, to je interes kapitalista. Izvežbanost, izurjenost, poznavanje jame, naprav itd. viša produkcijo, veča in stopujuje profite.
Toda, ta kapitalist bi moral la zvišani profit deliti z delavcem, to pa ni kapitalistov interes. Zvišana produkcija bi omogočila zvišanje mezd in prejemkov. In, ker je treba preprečiti tudi to, zato mora v drugo služiti kapitalistovemu interesu bratovska skladnim. Ko delavec zahteva zvišanje mezd, kapitalist to zahtevo odbije, češ: če ti ni po volji dosedanja mezda, pusti delo, pa pojdi drugam! Toda izgubil boš prispevke za starostno zavarovanje. Pa si predstavljajmo delavca, ki že dvajset let koplje zaklade, kopiči bogastva, ustvarja profite! Mar ni težko takemu, da pusti delo in začne znova zbirati drugod pristradane in težko prislužene prispevke za starostno zavarovanje.
Dvojni interes ima torej kapitalist na bratovskih skladnicah. Potom bratovskih skladnic hoče vzdržati stalen kader in potom bratovskih skladnic tlači mezde navzdol. Zapomnimo si, zadnji je šele interes delodajalca, da bo delavec na starost preskrbljen. Kaj čuda, če je kapitalist pripravljen, brezplačno kuriti pisarno bratovske skladnice, kupovati za bratovsko skladnico peresa in papir.
Po bratovskih skladnicah upostavlje-na delavčeva odgovornost mu tako > radodarnost« in »naklonjenost« bogato poplača. Pri mezdah se potem kapitalist za podarjena peresa in kurjavo odškoduje. —
Zato delavca ne sme zavajati po kapitalistih samih hvalisana darežljivost in naklonjenost kapitalistov. Njim je interes izkoriščanja delovnih sil najvišji zakon. Delavcu pa lastna zaščita največja potreba. To pa ni združljivo in se tudi pri bratovskih skladnicah ne izmiri.
t. I. S tem je torej rešeno to žalostno mezdno vprašanje rudarjev, zu katero so morali rudarji toliko žrtev, pomanjkanja, naporov itd. doprinesti in jih še !>odo doprinašali. Kratka in odločna jo izjava predstavnikov Trboveljske družbe, — na nobeno povišanje rudarskih plač ne moremo pristati, — premogovne cene se ne smejo povišati, naša industrija ne prenese itd., pravijo zastopniki Zveze industrijalcev. Lepo pa se svetijo v javnosti številke — 2,000.000 Din, ki jih bo dala družba blage volje svojemu delavstvu. Kes dobrodušen dar. Vprašanje pa je, kakšeu utis bo lo napravilo med rudarji in njih
izvrševanju zakonov, uredb, pravilnikov in ministrskih naredb, ki se tičejo delavske socialuo in higijeuske zaščite v vseh industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih podjetjih, bodisi da so privatna, bodisi da pripadajo državi, okrožjem, občinam itd., kjer so zaposleni civilni delavci.
Nadzorstvo državnih železuiških podjetij, kakor tudi nadzorstvo rudniških obratov po zakonu ne spada v območje inšpekcije dela. Sporazumno s pristojnimi ministrstvi more izdati ministrstvo za socialno politiko posebo nared bo. s katero »e podrede tudi ta podjetja nadzorstvu inšpekcije dela. Ta naredba doslej še ni izdana.
Inšpekcija dela se deli:
1.) ua osrednjo in
2.) na oblastno, odnosno krajevno inšpekcijo dela.
Osrednja inšpekcija dela je izvršilno oblastvo ministrstva za socialno politiko. V njen delokrog spada zlasti.
1.) Kontrola podrejenih inšpekcij dela;
2.) izdajanje uavodil podrejenim organom za enotno in pravilno postopauje pri svojem poslovanju;
3.) Oddajanje mišljenja v pritožbah, vloženih na ministrstvo za socialno politiko zoper določbe podrejenih inšpekcij;
lačnimi družinami, ki namreč vedo, da je družba ob rešenju tega vprašanja zopet pobasata mnogo milijonov v prid svojih delničarjev na račun delavskih žuljev. Zakaj, ako bi bilo delavstvo sprejelo lansko leto samo 3 Din povoska, na katere je družba že pristala, bi stalo to družbo pri 9000 delavcih letno, na 312 delovnih dni 8,424.000 Din. torej ostane družbi celili 0,424.000 Din letno, ne glede na to, da je družba pri tem še tudi dosegla dvakratno povišanje cen svojemu premogu, v celoti za 13 odstotkov, kar znaša tudi ogromne milijone.
Delavstvo pa je v stavki zgubilo dnevno 469.500 Din in ako računimo, da je bilo povprečno 48 stavkovnih dni, je izgubilo delavstvo v stavki na zaslužku 22,536.000 Din, in k temu še onih 8,424.000 Din znaša skupno 30.960.000 Din letno. Ako razdelimo to vsoto med 0000 rudarjev, pride na rudarja 3440 Din, ne glede na to, da se je rudar za časa stavke za približno toliko vsoto zadolžil na življenjskih potrebščinah, katere mora še sedaj odplačevati. Tu za vso to izgubljeno vsoto pa ga sedaj družba odškoduje samo z 200 Din povprečno. To so številke, ki so prej premajhne, kakor pa prevelike, ki pa grozno posegajo v gospodarsko življenje rudarja, obratno pa so v ogromno korist Trboveljski premogo-kopni družbi.
Te številke si pa oglej vsa javnost, in predstavniki Trboveljske družbe, in posebne pa vsi tisti, kateri ste izrabljajoč delavsko nezavednost z vašo neiskrenostjo do delavskih interesov, k temu pripomogli. Obenem si pa zapomnite vi vsi skupaj, da bo prišel čas, ko bodo rudarji spregledali, in takrat se bodo takšne številke drugače zaokrožile.
Hrastnik. Občni zbor Unije slovenskih rudarjev, podružnica Hrastnik se vrši v nedeljo dne 30. marca 1924 ob 3. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev z običajnim dnevnim redom. Dolžnost članov je, da se občue-ga zbora polnoštevilno udeleže. Odbor.
KrnilCna stroka.
Hrastnik. V naši podružnici kem. del. oz. steklarjev se je vršil dne 17. februarja t. I. redni občni zbor podružnice. V podružnični odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi:	Brnjas Franc,
predsednik, Uldrian Ludvik, podpredsednik, Koribsky Franc, blagajnik, Grum Ivan, namestnik, Puffer Ivan. tajnik, Maurer Viktor, namestnik, Ober-maier Anton, Brenk .Karl, odbor., Grum .losip in Maurer Viktor, kontrola. — Knjižničar Jager Leopold. Novemu odboru se želi s pomočjo zavednih sodru-gov v steklarski stroki obilo uspeha v Itodočem strokovnem pokretu.
Prevalje. Tu se je vršil dne 2. marca redni občni zbor naše podružnice kemičnih oz. papirniških delavcev, z dnevnim redom:	1. Otvoritev občnega
4.) Predlaganje ukrepov za izvajanje in izpopolnjevanje delavskega zaščitnega zakonodajstva in o organiziranju inšpekcij dela;
5.) Urejanje statistike v delavskem gibanju;
6.) Posredovanje pri ministrstvu za socialno politiko, da pomagajo državni in samoupravni organi inšpekciji dela pri njenem poslovanju.
Oblastna ali krajevna inšpekcija dela je |>a v oblasti, ki spada v njeno območje, neposrednji izvrševalni organi osrednje inšpekcije dela in njej neposredno podrejena.
Oblastui inšpektor dela ima pred vsem sledeče dolžnosti:
1.) Nadzorstvo nad podjetji, kjer je zaposleno pomožno delavsko osobje, da se izvršujejo predpisi, zakoni, uredbe iu naredbe delavske zaščite;
2.) Posredovanje pri mezdnih sporih, če zahteva delavstvo ali podjetnik;
3.) Predpisovanje varstvenih naprav;
4.) Daje dovolitve za prekočasno Jelo, kontrolira obratne rede ter nadzira pravilno zaposlovanje učencev in mladostnih delavcev;
5.) Kaznuje prestopke zakonskih določb in prestopke zoper odredbe in ukrepe, ki izda v lastnem delokrogu.
zbora. 2. Poročilo predsednika in tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Na podlagi navedenega dnevnega reda, se je vršil občni zbor s poročilom funkcionarjev, katerega je naše članstvo vzelo vestno na znanje. Pri valitvi odbora so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Štern Simon, predsednik, Ren-ner Alojz, podpredsednik, tajnica in blagajničarka Lepko Franica, namestnica Jezernik Franica. V odbor: Pogo-revčnik Helena in Ktffer Feliks, namestnika Henner Elizabeta. Košat Anion. Nadzorstvo Bisiemig Helena in Abršek Jože namestnika Pozdih Jurij in Krakner Gašper.
Ljubljana. Podružnica kem. del. tovarne za klej je imela dne 14. t. m. svoj redni članski sestanek z dnevnim redom: Brezposelnost delavstva.
O predmetu je govoril tajnik sodrug Rejc. Ker je to vprašanje treba gmotno rešiti ob širši udeležbi članstva naše tovarne, se vrši v ta namen, dne 20. t. m. strokovni shod. za vse delavstvo te tovarne. O rezultatu tega shoda bodemo poročali v prihodnji številki »Delavca:.
(Pripomba Osrednjega tajništva kem. del.) Ker situacija brezposelnega delavstva nastaja vedno bolj usodepolna, se poživlja vse podružnice Osrednjega društva kemičnih delavcev, da skličejo v najkrajšem času svoje članske sestanke, ki se jih naj vsak član iste podružnice udeleži. — Napravi se sklep na podlagi predlogov v interesu brezposelnega delavstva, kateri so bili dne 9. marca na občnem zboru kem. del. v Rušah sprejeti.
Monopolska stroka.
Preteklo je že 10 mesecev, odkar je Savez mouop. delavcev vložil zahteve po povišanju naših prejemkov. Ali Beo-gradska čaršija se ne zgane, če prav že družine tov. del. skoro bi rekli umirajo gladu. Krivda leži tudi na delavstvu samem, največ pa seveda im upravi državnih monopolov in na radikalu gosp. Stojadinoviču — ministru financ. Zahteval je pretekli teden naj mu vsi direktorji fabrik pošljejo seznam cen živ-ljenskih potrebščin od 1. jan. 1923 in 30. feb. 1924. Čeprav vsaki mesec poročajo v tovarni v Beograd gibanje cen življenskih potrebščin. To se pravi igrati se s potrpežljivostjo delavstva. Da omenim še naše onemogle delavce iu delavke, ki morajo žrtvovati z 175 200 Din mesečno. Tri revčki gredo v hitrem tempu v prezgodnji grob. Tako skrbi država za tiste, ki so ji leta iu leta garali. Naj poskusijo gg. ministri, upravniki, direktorji itd. živeti samo 3 mesece z 200 Din ua mesec pa hod« videli, kaj se pravi v pomanjkanju ži veti. Delavstvo se že drami iz svoje razpornosti, zaupanje v lastno moč se dviga ne bode dolgo ko bode čas obračuna tukaj. Delavstvu vseh tob. tovarn in sploh vsemu jugoslovanskemu delavstvu pa kličem vsi nazaj v razred-
6.) Oddaje mnenje o prošnjah, vloženih za odobritev novih, ali že obstoječih obratovališč.
Oblastne inšpekcije dela podajaj* osrednji inšpekciji dela mesečna iu let na poročila o svojem poslovanju.
Inšpektorji dela so pooblaščeni, da prihajajo kadarkoli med delovnim časom, podnevi ali ponoči, zaradi pregleda v vsa podjetja in v vse oddelke, spadajoče v njih območje.
K pregledovanju smejo pritegniti potrebne strokovnjake, zastopnike zaščite dece ali delavskih organizacij.
Ako zapazi inšpektor dela ob pregledu podjetja, da j« v delavnicah, stanovanjih ali drugih prostorih, kjer so delavci zaposleni, kaj nedostatkov, kar bi bilo škodljivo za življenje ali zdravje delavstva, ima pravico, odrediti lastniku podjetja, d« svoje obratovališč;« izboljša v zmislu zakonitih določb. To odredim izda inšpektor dela ob pregledu pismeno ter določi rok, v katerem s« morajo nedostatki odpraviti. Zoper odredbo se sme. lastnik pritožiti po pristojni inšpekciji dela na ministrstvo za socialno politiko v roku osmih dni od dne priobčene odredbe. Če se vloži pritožba, se odredba inšpektorja dela ne izvrši, dokler ne izda ministrstvo svoj« odločbe.	»
Naše organizacije.
ne enotne organizacije potem s« bodejo pa gg. premislili zavlačevati tako potrebnega povišanja plač. Ver zavednih lob. delavcev.
Živilska stroka.
■ obaii zbor Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih širok a« Slovenskem ozemlju v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m. Občni zbor je o tvor it predsednik s. Franc Južina, ler podal pregledno poročilo o menjavanju predsedniških mest v letu 1923.
Na občni zbor je bilo upravičenih poslali svoje delegate H podružnic. Delegate je pa poslalo le 6 podružnic.
fdelegati so bili sledeči:
Za podružnico pekov v Ljubljani s. A. Blatnik, za podružnico pivovarjev v Ljubljani .1. Habič, za podružnico pekov v Mariboru s. Rakuša Karol, za podružnico pekov v Celju s. Martin Strouhal, za podružnico v Rogaški Slatini s. Pobe-žin ,ložef.
Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal s. Filip Uratnik. Blagajniško poročilo je podal s. Magušar, kateremu je bila na predlog revizorjev podana zaupnica.
Nato se je prečitalo tajniško poročilo iz katerega je bilo razvidno sledeče gibanje članstva:
Januar 506, februar 467, marc 55:», april 609, maj 597, junij 591, julij 598, avgust 571, september 572, oktobei 546, november 51-57, december 522.
Rednih sej centrale je bilo 16. Dopisov je clošlo na centralo 345, odšlo iz centrale jih je 245.
Spomenic se je vložilo 14 pri katerih se je zahtevalo približno 25—50% povišanja. Pogajanja so se vršila 11 krat uspešno drugo neuspešno. Doseglo se je približno 10—25% povišanja.
S.	predsednik prosi na to, ako ima kdo kaj pripomniti, nakar se oglasi k besedi s. Pogačnik, ki v kratkih besedah pove mnenje podružnice pivovarjev v Ljubljani, da se podružnica ne strinja s tem, da se obdrži pri obračunih 20% za upravo, ker ne morejo kriti s tem stroške, katere ima podružnica. K debati o tej stvari se priglasijo s. Rakuša in s. Prem.užak, s predlogom naj podružnic«*, ako hočejo, uvedejo pribitek k rednemu prispevku in povišek obdrže za upravne izdatke. Nemogoče pa je zvišati odbitek za krajevno upravo podružnic.
S.	Uratnik predlaga nato, da se izvoli zopet tajnika in sicer, da se odpomore finančnim težkočam. naj se sporazumejo živilska, usnjarska in oblačilna stroka med seboj in izvolijo enega tajnika, Ki tri zastopal interese vseh treh strok, o-!eg tega naj se za tajništvo nastavi pisa.-nUfco moč, ki bi izvrševala druga p.sai-
niška dela.
Ta predlog s. Uratnika se vzame z
zadovoljstvom na znanje in se sklene, da vzame to zadevo novi odbor v pretres in potem poroča o sklepih Strokovni komisiji.
V novi centralni odbor so bili izvoljeni sledeči sodrtigi: Blatnik Al. predsednik. Ljubljana; Rudolf Pogačar podpredsednik, Ljubljana; Josip Magušar blagajnik, Ljubljana. Odborniki: Anton Belec. Ljubljana; J- Rant, Ljubljana; Franc Kranjc, Ljubljana; J. Habič, Ljubljana; A. Selan. Ljubljana; Martin Strouhal, Celje; Karol Rakuša. Maribor. Revizorji: Stanislav Premužak, Maribor; A. Gabrijel, Ljubljana in A. Sterniša, Ljubljana.
Ob 2. uri popoldne je s. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor in želel mnogo uspeha novemu odboru.
Centralna seja. Osrednje društvo živilskih delavcev sklicuje za dne 24. t. m točno ob 18. uri zvečer po letošnjem občnem zboru svdjo 1. redno centralno sejo v prostorih društvene pisarne. Še-tenburgova ulica 6, H- nadstropje. Udeležba dolžnost.
Vestnik „Svobod«“-
Vaditeljski tečaj v Trbovljah. N dnevih 13., 14. in 1.5. marca t. 1. se je vršil v Trbovljah prvi vaditeljski tečaj Delavskih tel. enot »Svobode«, kajti že dalj časa se je pojavljala potreba po telovadnih vaditeljih in pa po enotnem vodstvu v našem telovadnem gibanju. Vaditeljskega tečaja se je udeležilo skupaj H «nol z 16 udeleženci in sicer: Ljubljana
Šiška J, Trbovlje 6, Hrastnik 1. 2, Hrastnik H. 2. Maribor 1, Studenci 1, Craa 2, Uušianj 1.
Odsotne pa so bile enote Zagorje, riustunj, Tržič (upravičeno), in Jesenice.
Tečaj j* »tvoril s. Klenovšek, ki je v imenu upravnega odbora telovadne pod-zveze -Svoboden pozdravil vse navzoče iu povdarjal važnost in pomen tega tečaja. Z obžalovanjem je konstatiral, da niso navzoče vse enote in pristavil k temu še to, da moramo v bodoče postaviti vse funkcionarje enot pred odgovornost, če so njihove enote nazadovale.
Nato je isti sodrug prešel k stvari iu naznanil program celega tečaja. Tečaj naj bi trajal od H. ure zjutraj do 12. ure iu popoldne od 2. do 6. Dopoldne naj bi se predavala teorija posameznih panog telov. sestava iu pa še razna strokovna predavanja. Popoldue pa naj bi se vsa dopoldanska snov tudi praktično skušala razložiti. Za njim pa je s. Tomc naznanil načrt posameznih predavanj in pa telovadbe, ki je sledeči:
Četrtek, 13. marca.
L Naše organizacije in idejni temelji našega telovadnega gibanja. (Govoril s. Klenovšek.)
II. Teorija redovnih vaj in določitev enotnega poveljevanja. (Govoril sodrug Tomc.)
III. Razlaga vaj na drogu. (s. Tomc.)
IV. Zgodovina telesnih vaj. (s. Tomc.)
Petek, 14. marca.
I. Anatomija človeškega telesa, (s. Tomc.)
II. Teorija prostih vaj. (s. Tomc.)
TIL Razlaga vaj na konju. (s. Tomc.)
IV. Higijena. (s. Klenovšek.)
Sobota, 15. marca.
I. Telesna vzgoja žen. (s. Klenovšek.)
II. Telovadna metodika, varovanje in pomoč. (s. Tomc.)
III. Razlaga vaj na bradlji, (s. Tomc.)
IV. Pomen vaditeljev za delavski razred, (s. Klenovšek.)
S tem naj bi bila na kratko razložena snov celega predavanja. Predavanja so vsi udeleženci z zanimanjem poslušali. Da pa se je vršil ta telovadni tečaj, je zgodovinskega pomena za razvoj naših telovadnih enot. Udeleženci tečaja pa bodo morali to podano snov doma ponovno dobro obdelati iu
se po preteku treh mesecev podvreči vaditeljskemu izpitu, in s tem tudi javno pokazati svojo zmožnost.
ODjav«.
Maribor. Za prvi in drugi okraj mesta Manbor se vršijo vsakih 14 dni ob pondetjkih ob S. uri zvečer v gostilni pri Zlatem kouju v Vetrinjski ulici krajevni shodi, ki jih sklicuje za ta dva okraja določeni okrajni odbor Socialistične »iranke. Prihodnji shod se vrši v pondeljek, dne 24. marca. Opozarjamo vse politično in predvsem tudi strokovno organizira ne delavce, da se shodov v velikem številu udeležujejo, ker se na njih obravnavajo važna socialnopolitična vprašanja, ki so pač danes za vse delavstvo najbolj pereča. Dostop imajo tudi nečlani.
Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem kovinarjem in g. ravnatelju elektrarne tovarne na Dobravi za zbrano vsoto 422 Din 50 par, ki so mi jo zbrali v moji bolezni. — Anton Mrak.
Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem kovinarjem v Štorah, ki so mi darovali gmotno podporo v času moje bolezni v znesku Din 326.—. Ivan Stepanič, Štore.
Zahvala. Podpisani se vljudno zahvaljujem vsem sodrugom kovinarjem v tovarni v Guštajnu za nabrano podporo v moji bolezni v znesku Din 372 50 p. — Franc Capelnik.
Zahvala. Srčna hvala vsem sodrugom in sodružicam tovarne Schiitz v Libojah za darovano mi svoto Din 582.50 v času moje bolezni. — Ivan Germad-nik.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem, kateri so mi v moji dolgi bolezni priskočili na pomoč. — Franc Martinc.
Nail grobovi.
-j- Anton Logar. Naznanjamo, da je naš zvesti član — kovinar Anton Logar, strojnik v litijski topilnici nenadoma preminul dne 20. t. m.
Pokojnika pogrešamo kot zvestega sc,druga ter izrekamo ostali družini naše sožalje. — Podružnica Saveza Metal-skih Radnika Jugoslavije v Litiji.
Razgled po svetu.
Ljubljana, 18. marca 1924.
V Ameriki sta razveu socialistične stranke, — komunistična ne prihaja v poštev, ker je prešibka — obslajali le dve državotvorni stranki:	republikan-
ska in demokratska, ki sta si skoro brez izjeme izjemoma otimali vlado, seveda po srditih volilnih bojih. Volilna doba v Ameriki je bila obenem tudi doba senzacij v Evropi. »Bela hiša< v Wa-shiugtonu, sedežu predsednika Zedinjenih držav ameriških, je bila torišče, ki je odločevalo o svetovni politiki in ki radi tega ni bila brez posvetnega blaga. Zato je umljivo, da sta se obe omenjeni meščanski stranki hudo pulili za vstop v *Belo hišo«. Kar se pa tiče različnih »pridobitnihv afer, ki jih je Amerika, dežela dolarjev in škandalov' prepolna, si stranki ni matu druga drugi ničesar očitati. Tako smo že poročali o zadnjem petrolejskem škandalu, pri katerem so kompromitirani člani i ene i druge stranke. Škandal je zelo razburil ameriško javnost, in začule so se zahteve po novi, takozvani »čistk stranki, ki jo namerava ustanoviti senator .Johnson pod imenom »Farmer Labour Partv<. Stranka nastopi že pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Že dalje časa razpravljata ruska in kitajska delegacija o medsebojnih odno-šajih obeh držav. Te dni je bil dosežen popoln sporazum, s katerim Kitajska priznava sovjetsko Rusijo. Ta sporazum je deloma posledica zopetnega japonskega pritiska proti Kitaju in Rusiji.
Perzija je bila nekoč znana kot dežela pravljice, dalje kot domena krvoločnih in samopašnih šahov, nato pa po svojih revolucijah in po. zevropeizira-nem parlamentu, v katerem so se streljali kol v pravcati bitki pred Verdunom ali Kajmakčalann. Vpliv sovjetov je prodrl tudi globoko v Perzijo, in parlament. ki je doslej počival, je začel zopet mislili na delo. Reakcionarne stran-
ke so pod angleškim vplivom uvedle akcijo, da vržejo sovjetsko propagando nazaj. Medtem se je kot protiakcija ustanovila takozvana »reformna stranka«, ki si je med prebivalstvom kmalu priborila večino. Reformna stranka hoče proglasiti v Perziji republiko pod predsedstvom Rize Kana. Ta je prepričan, da se mu ujegova namera brezpogojno posreči. — Ko se to zgodi, nastopi tudi za Rusijo nova doba, zakaj dograjen bo most do morja, po katerem stremi Rusija že stoletja, če že ne teritorijalno, pa vsaj moralno, gospodarsko in politično. Cesar torej Rusija ni dosegla s krvavimi vojnami ob Črnem morju, Baltu in iztočnih vodovjih Daljne Azije, to ji je sedaj uspelo s pametno politiko. Jasno je, da bosta skušali Anglija in Francija to preprečiti. V ta namen se vrši mani-festačno in demonstrativno križarenje antantnih bojnih ladij po svetovnih morjih.
Dne 15. t. m. je bilo zaključeno zasedanje sveta društvu narodov, ki bo sklicano šele 12. junija t. 1. Delegati društva narodov so se predvsem bavili z različnimi, političnimi, vojaškimi, gospodarskimi iu kulturnimi sporazumi evropskih držav. V ospredju je stala prijateljska pogodba med Francijo in Češkoslovaško, ki je bila na zadnji seji izročena tajništvu društva narodov, da jo registrira in objavi. To je nov korak Francije, usmerjen proti mali antanti, ki Franciji gotovo ne bo škodoval. Češkoslovaška pa bo tudi znala ščititi svoje interese. Pozitivni uspeh te franko-češkoslovaške politike je to, da je mednarodni forum prisodil Javorino Češkoslovaški.
Početkom lega leta je krenil francoski frank rakovo pot. Že se mu je posmehovala italijanska lira. Tedaj, pa so si znali Francozje z nujnim sprejetjem finančnega zakona na eni, in s pomočjo
svojih, prijateljev na drugi strani preprečiti padanje franka; posledica tega je, da francoska valuta zopel raste. Finančni zakon je predvsem urgiral predsednik Poincare, ki je s svojim programom prodrl na vsej črti. Finančni zakon je pred par dnevi odobril tudi senat in s tem izrekel zaupnico Poiuca-rejevi finančni politiki. — V Ameriki je priskočil franku na pomoč bančni sindikat pod vodstvom velekapitalista Morgana, enega prvih bogatašev' sveta, ki je osebno dopotoval v Francijo. Francija prejme od Amerike dve in pol milijardi posojila. To dejslvo je povzročijo, da si je frank zopet priboril svojo dosedanjo veljavo.
Sploh je finančni problem sedaj jedro vsega javnega gibanja v Evropi. Kakor že omenjeno, si je Francija opomogla s pomočjo Amerike, Anglija se vzdržuje doslej še sama od sebe navzlic usodnim vplivom brezposelnosti, Italija še tudi ni pod psom, kar se tiče vabite. Zadnje dni se vrše celo pogajanja med Italijo in Poljsko glede posojila, ki ga da Italija Poljski. Kakor se govori, je bila v Rimu že podpisana konvencija, po kateri dobi Poljska od Italije 400 milijonov lir po 7% za dobo 20 let. Kakor se vidi, je Italija pri posojevanju ku-lantnejša od naših bank in drugih denarnih zavodov. Gre pa seveda tudi le za prepir. Z ozirom na to posojilo je Poljska ukinila tiskanje lastnih novča-nic in vrnila državni posojilni banki okoli tristo bilijonov poljskih mark. Medtem je podpisala tudi Madžarska protokol, v katerem se napram antanti obvezuje, da bo s pomočjo društva narodov izvedla finančno reformo, ki bo spravila v ravnotežje madžarske finance do meseca junija 1926. — Zaznamovati pa imamo tudi nekatere pozitivne plati finančne politike v Evropi. Tako na primer izkazuje bilanca Avstrijske narodne banke nad trinajst milijonov zlatih kron Čistega dobička, od katerih je določeno poltretji milijon za izplačevanje dividend. Avstrijski delničarji bodo torej prišli na svoj račun. — Še lepši uspeh je dosegla Švicarska narodna ,banka, katere letna bilanca izkazuje čisti dobiček v znesku nad sedem milijonov švicarskih frankov. Le naš dinar čepi udau v božjo voljo v Piškopeji in se zaspano ozira na onemoglo kronico v Rovtah.
Na Reki se je dne 16. t. m. vršila velika komedija na račun Jugoslavije seveda. Mesto Reka s pripadajočimi pristaniškimi napravami in primernim zaledjem je bilo svečano izročeno v last in pod suverenost Italije. Ceremonij se je udeležil sam italijanski kralj, ki je ob tej priliki odlikoval glumača Mussolinija z najvišjim italijanskim redom. Naša vlada trdi, da se sedaj nahajamo z Italijo v »prisrčnih zavezniških odnosa jih?. Medtem se v zasedenem ozemlju pripravlja volilni boj v znamenju ognja in meča.
Komitaške grozovitosti v Makedoniji, in sploh ob naših obmejnih krajih, so dosegle vrhunec. Naša vlada je to že ponovno dokazala pred mednarodnim forumom, vendar se je izkazalo, da bolgarska vlada, bodisi nalašč, bodisi radi nemoči, ue stori ničesar proti komitaški akciji. Da se razmere na Balkanu končno urede, je sklicana v Haag posebna konfereca lige narodov, na kateri se H» v prvi vrsti razpravljalo o razmerju Jugoslavije do Bolgarske, katerega težišče leži baš v ko mitski akciji.
Zadnje vesti vedo povedati, da se namerava grški kralj na pritisk rodbinskega sveta vendar-le odpovedali prestolu, seveda proti visoki odkupnini.
Včerajšnja narodna skupščina v Beogradu je bila nad vse zanimiva rudi ekspozeja zunaujega ministra dr. Ninči-ča, ki je na dolgo in široko poročal o naši zunanji politiki. Omenjal je, da bo naša država odločno nastopila proti nezakonitosti makedonstvujočih in sploh proti bolgarski režimski politiki. Obširno je poročal tudi o reparacijskih vprašanjih, ki se tičejo naše države. — Dalje je bil v narodni skupščini odobren proračun ministrstva narodnega zdravja-
Ministrski svet je medtem sklenil, da se ukinejo sekveslri nad posestvi
STRAN 4.
>D E L A V E C(
tujih državljanov in se imetja izr oče lastn ikoni.
Politični položaj še vedno ui jasen. Kadič In njegovi oklevajo s svojim prihodom v Beograd. Nocoj dopotujeta v Beograd dva radičevska odposlanca, ki prineseta še 30 pooblastil, da jih parlament verificira. Razvija se srdit zakulisni boj, pri čemer se intrigira s strani vseh strani;. Radič gleda od straui, kdaj \ jame pravi trenutek ...
Rasno.
1700 let staro Tin«. Velikokrat se ču-
je kaka vest o starem vinu, najdenem po grajskih in drugih kleteh, čulo se je tudi že o večstoletni vinski najdbi. Te dni pa kroži po listih vest, da imajo v Speyerju rimsko majolko, polno gostega vina i/. dobe BOO let po Kristusu. Stari Rimljani so zelo cenili dobro vinsko kapljico. V muzeju v Speyerju imajo shranjene tudi razne druge rimske najdbe i/, celo stare dobe, ko so Rimljani gospodovali po nemških zemljah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Članek: ^Delavstvo na braniku« pride v prihodnjo številko.
Če bomo vsi storili napiam listu svojo dollnost, potem bo upravi v najkrajSem času omogočeno Izdajati Ust na 6 ali celo na 8 straneh.
časopis je močno orožje. Zato delajmo, da ga 8e ojačimo I
Kjerkoli kupujeS, zahteval Inseratl Kjerkoli obtuješ, pridobivaj naročnikovi
III. redni letni občni zbor
. „DELTA“
zadruge za Izdelovanje perila r. z. z o. z. v Ptuju
se bo vršil v nedeljo 6. aprila 1924 v prostorih zadruge v Ptuju.
¥ Imenu Strok. kom. (P. odb. OD8J.) Izdajatelj: Fran« Sretek. Odgovorni urednik: Jole Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
KINO TIVOLI
30.,	21., 22., 23. marca
Tekmeci.
Kino »Ljubljanski fluor".
20.,	21., 22., 23. marca § II. del
Mesallna ali tragedija lepe žene.
KINO MATICA
20.,	21., 22., 23. marca
Maks Under In Harold Lloyd
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilna v tog o na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
1.i.1 o. i.
H izvršuje vsa kovinostiskarska, kleparska, kotlarska in ključavničarska dela.
!S Točna postrežba.	Solidno	delo.
S	Ljubljana,	Kolodvorska ulica štev. 18.
^K9«iaciii3Kiieaicaieiic3iciininis9iiiiaic3ic3ic3iC9ie
*
Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljSega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250 — in 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: I. vrste D 112—, II. vrste D 1661—, III. vrste D 134.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
MILO »GAZELA
fti
MALI OGLASI
Kaj pa le to!
naša pravu domača »KOLINSKA CIKORIJA-; izvrsten pridatek za kavo in izdelek domačega delavca. Iti zasluži, da se vporabljja v vsaki varčni rodbini.
Priporočamo vsem organizacijam v Ljubljani
hotel in restavracija uTIvcli".
Za veselice in druge prireditve posebno krasen vrt. — Dobre pijače in jedila. — Dobra postrežba.
Gospodinje
zahtevajte pri nakupu samo > ADRIA« vanilni-sladkor in peeivni prašek. Odklanjajte ničvredne ponaredbe.
Žlka
je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu.
Pražarna >ŽIKA« d. z o. z. Ljubljana
_
Perje za	\
| postelje	j
■ 1 kg sivega perja Din 30; 1 kg dro- • S bneje češlanega Din 50; 1 kg belega j • čeSlanega perja Din 100 do 140; polu- g S perja Din 150 do 175; 1 kg prima polu- ! :j perja Din 225 do 300 se dobi v vsaki J množini po povzetju pri
j Herman ileilbrun i
i	Senta, Bačka.	s
\	j?
@00)0)00 00000)000 aMin ittiuiiii
a Izplačuje dlsMendo o
g začenši s 15. marcem 1924 za (p
0celoletni kupon Din 9'—, za pol-ffi letni kupon Din 4 50. — LETNO" QJ POROČILO razpošilja na zahtevo 0
S	brez plačno.	Jp
OsedeloosKl zlet «Uumioni!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Vidovdanska cesta 2
priporoča za ta Izlet: Celotna kroja kol tudi posa« mesna d«le ta U. D. R. — Vae telovadna potrebi Ine i majce. telovadne hlače, Celje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Cenen® češko perje
Kilogram sivega opulieneija perja 65 Din, na pol belo 80 Din, belo 90 Din, bol|Se 100 in 120 Din, mehkega kot puh 150 in 180 Din, boljlu vrsta 225 Din. PoJlljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej poinine prosto. — . i Blago se tudi zamenja in neuga-jajoče vzame nazaj. — Naročila naslavljati na
Benedikt Sachael, Lobes It. 48
pri Pilznu, ČeSkoslovaSka.
Poštne pošiljke j^redo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
ZlROŽnl
usnjarski pomočniki
se takoj sprejmejo. Reflektanti naj se oglase pri tovarni usnja
A. POD VINEC & CIE.
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU,
Ena steKlenici ElzafluMa nadomesti 3 stefiientce francoskega žganja!
Vsebina to naredi!
Sestava Tellerjevega Elzafluida iz najmočnejših esenc zdravilnih želišč, cvetja, korenin in listja z najfinejšim destilatom žganja je že nad 25 let vzrok hvaležnosti nebrojnih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh prežene bolečine. Imate bolečine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosme-tikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Kmalu bodete rekli tudi vi:
To Je r>» jboijše, kar lem kedaj okulaH
Je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! V vseh prodajalnah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri neposrednih naročilih stane s pakovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate aii 1 špecijalna steklenica 24 Din; 12 dvojnatih ali 4 špecijalne 85 Din;
24 dvojnatih ali 8 špecijalnih 151 Din; 36 dvojnatih 12 špecijalnih 214 Din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 Din in 6 Din; Elza mentolni Crtnikj 7 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza sumski miriš za sobo 15 Din; Glicerin 4 80 m 18 Din; Lysol, Lysoform
25 Din; KlneSki čaj od 2 Din dalje; originalno Kadikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni prašek .10 Din; strup za podgane in miši 8 Din.
Za primot se pakovanje m poštnina računa posebej.
Na te cene se računa sedaj še 10% doplačila. Adresirati natančno
Eugen V. Feller, lekarnar, Stublca Donfa, Hrvatsko.
Elzatrg št. 334.