Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 12. junija 1992, št. 24, letnik 51, cena 72 tolarjev Kakršna koli že je bila prejšnja država, toliko modrosti je vendarle zmogla, da je vse premoženje prenesla na državljane. No, modra - najprej je kajpak vse premoženje pograbila in bila absolutni lastnik. Morda se ji je izmuznil le kakšen kmetič ali zakoten čevljarček. Ker se to ni izšlo, smo vsi postali lastniki vsega, država pa je »vse« to dala v »upravljanje« in dobili smo »samoupravljanje«. Koraka od državne do kolektivne lastnine seveda nismo zmogli zaradi vloge partije, ki bi s tem izgubila odločilni vpliv. In ta izvirni greh bi zdaj zlahka popravili. Če bi kajpak izhajali iz tega, kar je v DE pred dvema tednoma pisal Franc Skinder: kolektivna lastnina ni sporna, zdaj pa naj se zaposleni odločijo, kako in komu jo bodo odmerili, Jožetu toliko, Janezu toliko... In tu ima prav Stanko Mlakar: lastniki so lahko le tisti, ki so ustvarjali. Samo ti lahko odločijo, komu in koliko gre. Nihče drug! Kdor je gluh za to neizbežno logiko, je lahko res le popolnoma gluh, nor ali pa - popolna baraba! Sim DEM SO ŽE DEIEMUI VSEGJl KAR SO USTVARILI Lastnina je vrag, marsikdo bi rad po njej stegnil kremplje... Toda Svobodnim sindikatom Slovenije v njeni obrambi ostane le še eno, izboriti delavcem, kar jim gre, sicer... OGOLJUFANI, RAZPRODANI, OKRADENI... STO DNI ODPUSTKA? NE, HVAIA! Dve tretjini slovenskih delavcev životari ob miloščini, socialni mir preprosto ni mogoč in sindikati bodo hočeš nočeš še stavkali. Za povrh naj bi delavci še odkupovali, kar je njihovo, ali pa naj bi jim to »delili«... (2. stran) ... Prav ima lahko torej le tisti, ki pravi, da so delavci lastniki in morajo pač sami odločiti, čigavo je kaj. Svobodni sindikati si pri tem ne smejo privoščiti nobenega kompromisa... (4. in 5. stran) MEDVEDJA USLUGA ...Kot skušajo divjaško speljati domače »lastninjenje« oziroma ropanje družbenega premoženja, je morda še hujše nenadzorovano razprodajanje naših podjetij tujcem! (v RAVBARKOMANDI na 15. strani) četrtek ob 14.00 0 tem, da je politika kurba, kajpak nihče ne dvomi. Toda tudi v tem najstarejšem poklicu veljajo neke vrste pravila, celo nekakšna morala - najmanj tista »daj-dam«. Potemtakem naj bi nekakšna pravila veljala tudi v tej drugi, malce mlajši dejavnosti. Veljati bi morala vsaj v stranki, ki si nadene dva tako visoko doneča in obetavna vzdevka, kot sta »demokratska« in »krščanska«. Pa poglejmo, kako in koliko moralnega se je na zadnji seji slovenskega parlamenta izkazal prvak slovenske krščanske demokracije ALOJZ PETERLE: »... Gospod DRNOVŠEK je tukaj že prisegel na protiinflacijske poteze nove vlade, vendar je ravno na finančnem področju prišlo do odločitev, ki jih je tudi novi kandidat za finančnega ministra gospod MITJA GASPARI ocenil kot napako. Torej se meni postavlja vprašanje, komu zdaj verjeti, kakšne garancije imamo, da bo vendar ta vlada začela protiinflacijski program...« Tudi nam se postavlja vprašanje, komu verjeti. Človeku, ki drugemu očita uresničitev tega, kar je sam podpisal in s tem menda tudi obljubil(?!) - komajda! EE 12. junija 1992 wmm Piše: Marija Frančeškin Sto dni odpustka? Ne, hvala! Gre za pooblaščence, ne za odvetnike V članku »Delovna sodišča namesto sodišč združenega dela« smo med drugim zapi- sali: »V oči bode mnenje sodnikov združenega dela, da sindikalni odvetniki in drugi strokovnjaki delavcev ne zastopajo kvalitetno in da zato vlogo niso dovolj usposobljeni.« Ta stavek je marsikoga res zbodel in prav zato nam je sodišče združenega dela Republike Slovenije naknadno posredovalo problemsko poročilo o delu v letu 1991. Objav-Ijemo 6. točko tega gradiva, ki se nanaša le na sindikalne zaupnike in zastopnike, ne pa na odvetnike: »V sodnih sporih se ne opaža večja aktivnost sindikalnih zaupnikov oziroma sindikalnih poverjenikov, prav tako ne sindikatov, hkrati pa je treba ugotoviti, da zastopajo delavce pooblaščenci, ki se niso posebej usposabljali za te vrste sporov. Prav zaradi tega se sodišča so- očajo tudi s problematiko nekvalitetnega zastopanja interesov delavcev, kar ne velja samo za področje delovnih razmerij, ampak tudi za področje socialnega varstva oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi ta pomanjkljivost vpliva na kvaliteto in trajanje postopkov, obremenjuje sodišča in po nepotrebnem povečuje število sporov pred sodišči.« p p Stavka je spomin na prejšnjo vlado in opomin za novo, zato ni izključeno, da ne bodo svobodni sindikati znova stavkali. Socialni položaj slovenskih delavcev se namreč tudi po zamenjavi vlade nenehno slabša, tako da so mnogi med njimi ta čas že dobesedno lačni. Bilo bi torej nepošteno pričakovati od delavcev, da bodo čakali sto dni - toliko naj bi si, podobno kot prejšnja, tudi nova vlada vzela časa, da se postavi na noge. Sto dni odpustka? Ne, hvala, pravijo delavci in zahtevajo od vlade, da nemudoma učinkovito ukrepa na gospodarskem področju. Namesto razvojne vizije Slovenije pa je vlada zazdaj ponudila znižanje izhodiščne plače... A že zdaj so plače za dve tretjini slovenskih delavcev le malo boljše od miloščine: kar 64 odstotkov jih namreč prejema plačo pod slovenskim povprečjem, kije bilo marca borih 24 tisočakov. Dve povprečni plači pa ne zadoščata za preživetje. Po zahodnih normativih denimo velja, da delajo zaposleni le za preživetje, če več kot 30 odstotkov življenjskih stroškov odpade na prehrano. Pri nas pa gre kar 60 odstotkov vseh stroškov za hrano! Socialne stiske delavcev so tako velike, da porabijo v nekaterih občinah po tretjino in več občinskega proračuna za socialne pomoči. V Trbovljah denimo porabijo za socialne pomoči skoraj 40 odstotkov občinskega proračuna. To bi lahko označili za razvojni samomor neke občine. A ljudje morajo jesti. Slovenski delavec zasluži na uro komaj, 2,5 marke čiste plače. Tako postajamo za Zahod čedalje bolj privlačni predvsem kot dežela poceni delovne sile. To se najbolj jasno kaže v različnih »Ion« poslih, zlasti v tekstilni industriji, pa tudi v velikih apetitih zahodnih industrialcev, ki komaj čakajo na to, da sprejmemo lastninsko zakonodajo, da bi lahko poceni pokupili čim več naših podjetij, ki so zabredla v hude finančne težave. Sami delavci za kupovanje delnic tako ne bodo imeli denarja. S podjetji pa gre še naprej navzdol: kar 1.300 podjetij s skupno 190.000 zaposlenimi delavci ima ta čas blokirane račune. V tem času je v Sloveniji približno 100.000 brezposelnih, če pa štejemo še družinske člane, je skupno prizadetih vsaj dvakrat več ljudi, kar je za dvomilijonski narod naravnost grozljiva številka. Kot napovedujejo, naj bi se do konca leta število brezposelnih povzpelo na 125.000 oziroma z družnskimi člani prek četrt milijona ljudi. Skrb pa zbuja predvsem dejstvo, da gospodarstvo po tolikšnem odpuščanju delavcev ni nič bolj zdravo kot prej. Tisti obseg odpuščanja, ki bo prinesel zdravljenje gospodarstva, bo namreč šele prišel. Bistveno za nadaljnji razvoj je torej urejanje gospodarskih in socialnih razmer. Zato je treba vzpostaviti dialog v trikotniku sindi-kati-delodajalci-vlada. Tihi socialni pakt smo poznali že v prejšnjem sistemu, ko ga je z delavstvom sklenila vladajoča elita: delavcem je bila zagotovljena visoka stopnja socialne varnosti (še kar solidna plača, ugodni krediti, varno delovno mesto, družbeni standard), v zameno pa se delavec ni vmešaval v politiko. Te vrste socialnega miru ni več. Zdaj naj bi ga zgradili po zgledu zahodnih držav, kjer socialno partnerstvo sklepajo predstavniki dela, kapitala in države, da tako uredijo socialni in ekonomski sistem. Socialno partnerstvo bi moralo postati središčna točka razvojnega modela nove vlade, vzpostaviti pa bi ga morali čimprej, pri čemer je za sindikate najpomembnejše uresničevanje kolektivnih pogodb. Prav zato delavci ne morejo čakati, da vlada zajame sapo - njim namreč že teče voda v grlo. Predsedstvo ljubljanske organizacije DSS terja odstop ljubljanskega župana »Rdeče« naj trebijo stranke, ne skupščina! Predsedstvo ljubljanske organizacije Delavske stranke Slovenije je razpravljalo - ob prebiranju najnovejših statističnih kazalcev - o isti temi kot že nekajkrat: gospodarske razmere, socialna stiska (še) zaposlenih in nezaposlenih. Ugotovilo je, da se je življenje v Ljubljani in okolici - odkar je prenehalo objavljati (ponavljati) svojo zahtevo, naj bo pri oblasti konec strankarskih razprtij in naj se končno začne brigati za gospodarski razvoj mesta in življenje ljudi v njem - samo še poslabšalo. Delavci so si od demokratično izvoljenih poslancev in mestne vlade obetali predvsem delo in boljši zaslužek, ta pa jih zdaj vztrajno pita z ideološkim preganjanjem vsega, kar da spominja na »boljševiške čase«. Namesto da bi (po)skr-bela za lepšo prihodnost meščanov, se mestna oblast načrtno, revanšistično zapikuje v »usedline rdeče preteklosti«. Odžagani jambori ob Poti spominov in tovarištva, odstranitev listine o priznanju Ljubljane kot mestu heroju, odstranitev spominske plošče, na kateri piše, da so borci ljubljanske brigade 9. maja 1945 prišli v osvobojeno Ljubljano, odstranitev spomenika izpred stolnice - vsa ta dejanja, ki so nezakonita, je storila mestna oblast na lastno pest, s tem pa na primitiven in van- dalski način zanikala obstoj in pomen upora proti fašizmu. Predsedstvo mestne skupščine je tudi odločilo, da 27. aprila ne bo pripravilo proslave, ing. Jože Strgar, mestni župan, pa odklonil, da bi na takšni prireditvi govoril - če že bo. A ko je le bila, je borcem zaračunal uporabo mestne dvorane, čeprav bi morala Ljubljana 27. april, državni praznik, še posebno slavnostno proslaviti, saj je rojstno mesto začetka organiziranega upora proti okupatorju. Ob vseh teh dejstvih predsedstvo ugotavlja, da v Ljubljani »riba smrdi pri glavi«. Zato podpira priporočilo šestih parlamentarnih strank, zastopanih v mestni skupščini, naj skupščina na prvi prihodnji (sklepčni) seji razpravlja o zaupnici mestni vladi, zahteva odpoklic mestnega župana g. ing. Jožeta Strgarja ter se končno loti svojih glavnih, v ustavi in zakonu opredeljenih nalog, to je: razprave o osnutku programa razvojnih nalog občin in mesta Ljubljana v letu 1992, se dogovori o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe v občinah in mestu v letošnjem letu ter sprejme odlok o proračunu mesta Ljubljane. Ideološke prepire pa naj prepusti parlamentarnim in zunajparlamentarnim strankam - kot je v navadi drugod po Evropi in svetu. P. P. Sporočilo z obiska delegacije SKGZ iz Trsta in Gorice pri SDP Slovenije Na povabilo SDP Slovenije je bila 6. junija letos na delovnem obisku tričlanska delegacija Slovenske Kultumo-go- NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Jože Smole: SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA JOŽE SMOLE je za osebnega sekretarja Josipa Broza prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Titovih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le ARMADA in KOS. • Willy Brandt - nemški krediti ali vojna odškodnina • Gadafi je pustil Tita čakati dve uri • Kdo je sesuval Staneta Kavčiča • Hlače je nosila Jovanka • Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh Cena knjige je 500 SLI. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor tudi pošljite naročila. Telefoni: (061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-294 ------------------------- -------------------->1----- NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izvod(ov) knjige Spomini Titovega sekretarja Naročeno pošljite na naslov:........................................ Ulica, poštna štev., kraj:.......................................... Ime in priimek naročnika:............................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Kraj in datum Žig Podpis naročnika spodarske Zveze iz Trsta pod vodstvom predsednika Klavdija Palčiča. V razgovoru s predsednikom SDP Slovenije dr. Cirilom Ribičičem in drugimi najožjimi člani vodstva so gostje poudarili velik pomen, ki ga pripisujejo nadaljevanju in izboljševanju stikov med to najmočnejšo organizacijo slovenske manjšine v Italiji s SDP Slovenije in tudi z vsemi drugimi strankami v matični domovini. Njihova organizacija je kljub nekaterim drugačnim pogledom nanjo zveza, ki združuje in se bori za še vedno nerešene pravice Slovencev v Italiji ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Stalni stiki z matično domovino so zanjo življenjsko pomembni, prepričani pa so, da se bodo s spremembami tako na slovenski kot tudi italijanski politični sceni zadeve še izboljševale. Vodstvo SDP Slovenije je zagotovilo, da bo stranka tako kot dosedaj tudi v prihodnje pripisovala velik pomen reševanju problemov slovenske manjšine v Italiji in na ta vprašanja tudi opozarjala v številnih stikih s predstavniki različnih italijanskih strank. Informativna služba SDP Slovenije Slavko Splichal: Izgubljene utopije? Paradoksi civilne družbe in množičnih medijev v postsocializmu Živimo v informacijski eri, v svetu, kjer si vsakdanjega življenja ni mogoče zamisliti brez množičnih medijev, od tiska do elektronskih medijev, telekomunikacij, satelitov. Toda kaj se v tem svetu dogaja s pravicami in svoboščinami in kakšen je vpliv medijev na procese demokratizacije? Dr. Slavko Splichal, mednarodno uveljavljeni strokovnjak in profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se v pričujoči knjigi loteva prav teh vprašanj na osnovi analize sprememb, ki jih je sprožil prehod od socialistične ureditve k modelom zahodne demokracije v državah Vzhodne in Srednje Evrope, vključno s Slovenijo. Za te države je značilno, da so, kar zadeva tehnološki in informacijski razvoj v svetu na obrobju, obenem pa se prav v tem prostoru na novo vzpostavljajo razmerja med množičnimi mediji, civilno družbo in državo. Gre za interpretacijo družbene stvarnosti postsocialističnih držav s predstavljanjem odnosa med množičnimi mediji in demokratizacijo - od lastninjenja medijev in komercializacije tiska do zakonske (re)regulacije tiska in radiodifuzije, s številnimi konkretnimi primeri položaja državnih in privatnih medijev ter vloge »novega« in »starega« novinarstva v posameznih državah. Ključna ugotovitev, do katere pride avtor s primerjavo z zahodnimi modeli množičnih medijev, je, da se pri nas in drugod v Vzhodni in Srednji Evropi dogaja nekritična imitacija teh modelov, ki se prepleta z nadaljevanjem avtoritarnih modelov družbene regulacije. Poseben poudarek daje avtor komerci-alizmu, patemalizmu in nacionalizmu, ki se v postsocialističnih medijih uveljavljajo kot posledica deregulacijskih in reregulacijskih pritiskov ter predstavljajo poglavitno nevarnost za procese demokratizacije. S tega vidika sta posebej pomembni kritična analiza procesov privatizacije »kot magičnega ključa« in rastočih nacionalizmov, ki peljejo v mnogočem v stare oblike pa-ternolistične države. Nekaj misli iz knjige »Izgubljene utopije?« 0 V socialističnih državah so bili mediji organizirani kot državni ali partijski monopol, da bi varovali in ohranjali socialistični sistem, ki je temeljil na moči oblastnih institucij. Mediji so se razvijali kot »kolektivni propagandist, agitator in organizator«, če uporabimo besede Plehanova in Lenina, brez kakršnekoli kritične (»watch-dog«) funkcije. Partijski voditelji so jih imeli za instrumente propagande in torej za nadzorovanje »javnega mnenja«, ne pa za njegovo izražanje... 0 Kljub mnogim spremembam v sferi medijev po padcu socialističnih režimov so radiodifuzne organizacije povsod v Vzhodni-Srednji Evropi ostale pod trdim nadzorstvom države. Učinki predvsem zakonskih (vendar le omejenih) prizadevanj za demokratizacijo nacionalnih medijskih sistemov se izgubljajo v hudih političnih, tehnoloških in finančnih omejitvah, ki pogosto vodijo v divjo privatizacijo. Zahodni medijski mogotci nedvomno vidijo velike možnosti v »redefiniciji« in privatizaciji medijev v postsocialističnih državah, saj bodo zlahka konkurirali nacionalnim akterjem, ki jim primanjkuje kapitala... 0 Razvoj novih medijskih sistemov v Vzhodni-Srednji Evropi lahko prinese nove priložnosti za demokratizacijo medijev in dragocene izkušnje za vse tiste družbe, ki jih še čaka začetek demokratizacije. Vsekakor nisem tak pesimist kot Milan Zeleng, ki je nedavno označil razmere v ČSFR kot »somrak ne samo v ekonomskem, ampak tudi v političnem in socialnem smislu: pred nami je dolga noč. Diletantizem, povprečnost, vulgarnost in trdovratnost - to je najhujše, kar se nam je zgodilo po 45 letih nazadovanja«. ! . Dalmatinova L lil Hilli Ljubljana tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 j 12. junija 1992 TRIM lli ........*.... : V'’-1'"'-:'; ir“ Pravzaprav bi upravičeno pričakovali, da nam bodo politični potresi, ki so prinesli večstrankarstvo, tudi bistveno pomladili tako imenovano politično strukturo. Pričakovanje temelji na procesih, ki so se dogajali nekaj let pred slovensko politično pomladjo. Res, da so jih v glavnem zapazili politični analitiki, da so se dogajali bolj ali manj stran od oči javnosti, toda ostaja dejstvo, da so mlajši ljudje v večjem številu prodirali v vrh navidez zelo trdne politične strukture. S tem so vedno bolj razširjali razpoke v monolitnem in enotnem raz- MLADOST NI VEDNO NOROST mišljanju edine stranke. In kar je najvažnejše, vodilna garnitura s Kučanom na čelu jim teh takrat heretičnih misli ni jemala za zlo. Kot bi rekli v skoraj pozabljenem političnem žargonu, so v syet politike vnašali tisto, kar danes mnogim novopečenim politikom zelo manjka: veliko mero strpnosti in politične kulture. Sploh ni naključje, da je ta bolj doma v strankah, ki so po volitvah ostale v opoziciji, čeprav bi se, gledano zdravorazumsko, moralo zgoditi ravno nasprotno. Toda v vodstvih strank, ki so po volitvah prišle na oblast, so prevladovali bolj ali manj zagrenjeni, vendar zato nič mahj napadalni starci. Takrat opozicijske stranke pa so v svoje vrste pritegnile še v ZSMS »šolane« mlajše ljudi. Ta podoba se kaže tudi v parlamentu, kjer je starostna razlika med levo in desno stranjo poslanskih klopi očitna na prvi pogled. Seveda starost sama po sebi še ni merilo politične spretnosti. Toda podrobnejši pogled v medstrankarske dvoboje v parlamentu kaže, da se bodo nad sestavo svojih poslanskih skupin morale zamisliti predvsem stranke današnjega opozicijskega bloka: iz povprečne sivine štrli le dinamični in prodorni Marjan Podobnik. Na drugi strani je stanje bistveno boljše. Vzemimo na primer Boruta Pahorja. Je eden najmlajših poslancev v parlamentu. Kariero je začel v študentskem gibanju, se obrusil v aparatu CK-ja pod taktirko Milana Kučana, kjer si ni ustvaril ugleda, ki bi temeljil na strahospoštovanju, ampak zaradi njegovih jasnih in za tiste čase še nekoliko heretičnih zamislih o tem, kaj mora vsebinsko in organizacijsko partija zastaviti, če hoče mimo vstopiti v obdobje večstrankarske demokracije. Danes je podpredsednik SDP, ki si na svoj poslanski večer privošči na klepet povabiti samega nadškofa. Njegovi nastopi v parlamentu kažejo, da vedno ve, kaj hoče. Ključ njegovega uspeha je v sila samozavestnem javnem nastopu, iskanju vseh mogočih poti, da se ob nasprotujočih si interesih poišče kompromis, ne pa trmoglavo vztraja pri svojem. In kar je morda danes najpomembnejše: politika je zanj poklic, ki sicer ima svoje značilnosti, vendar se na sploh ne razlikuje od drugih. 1 "'s * U m > ■ Če bi iskali primerek nasprotnega tipa poslanca, bi to bilo kar težko delo, kajti demagogov, ki v vsaki stvari najedjo ideološke in bog ve še kakšne politične zarote, niti ni malo. Če se sociologi sprašujejo, po čem se loči levica od desnice, potem jim je treba le stopiti za kakšen dan v skupščino. Denimo ob razpravah o beguncih iz BiH. Medtem ko so umirjeni poslanci, ki praviloma pripadajo sredini ali levici skušali njihove težave in seveda težave slovenske države pri tem reševati čimbolj konkretno in z veliko resničnega razumevanja za stiske, ki jih pretežno otroci in ženske ču- ^ ~ \ deti komunistično zaroto. Z begunci naj bi se v deželo pod Alpami spet priplazil čisti komunizem. Tako je liberalec Zvone Žagar vse tiste, ki si drznejo pomisliti, da je treba beguncem, kolikor je le mogoče pomagati, ožigosal za »fanatične nasprotnike obujanja sloven-f skega nacionalizma, pre- PRIKRITI KOMUNISTI bujanja (?) narodove zavesti, spoštovanja itd.«. To mu ni bilo dovolj, zato so zanj zagovorniki pomoči beguncem prav tisiti, »ki so pri projektu osamosvajanja vseskozi zavračali to zaresno samostojnost z različnimi ugovori.« in na vsakem koraku razblinjajo nacionalno indentiteto, kar je seveda, kaj pa drugega, izvrševanje izvorne komunistične teorije enakosti med narodi. Da bi ne ostalo le pri besedah, je Žagar še zažugal, da bodo proti takim poskusom zelo ostro nastopili. V tolažbo nam je lahko, da se ostalim poslancem na to gromovništvo ni zdelo vredno odzvati; v dveh letih so se že naučili, kdo je kdo med njimi. Pač v stilu: na neumno vprašanje sto pametnih ne more odgovoriti. Medtem so ustrelili Krambergerja, v Trstu pa je na občinskih volitvah zmagala razvpita Lista za Trst. V štirih mesecih do popolne uveljavitve pogodbe Zadnjih štirinajst dni je bilo veliko besed o povečanju plač v družbenih dejavnostih. Največ se jih je omejilo na plače v šolstvu, četudi je 38,4-od-stotno povečanje, bolje, izenačitev s plačami v gospodarstvu, veljalo za vse, ki jih financira proračun. Še vedno niso potihnili glasovi, da (vsaj približno, čeprav je še daleč od sporazuma v kolektivni pogodbi, to pa je poleg sindikatov, kot vemo, podpisala tudi vlada) primerljive plače v družbeni nadstavbi pomenijo katastrofo za slovensko gospodarstvo. Že bivša vlada je začutila, da se je s podpisom kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti zaletela in je marca podpisnikom predlagala spremembo izhodiščne plače za izračun plač. Takrat je mineval že tretji mesec, ko je mimo vseh dogovorov kršila kolektivno pogodbo. Še isti mesec je sledila še eksplozija plač v gospodarstvu, ki je bila posledica prenehanja veljavnosti ekonomsko vprašljivega zakona o plačah. Ni treba biti preveč pameten za ugotovitev, da zamrznitvi vedno sledi nenadzorovan in nesorazmeren skok plač. Kmalu po začetku dela nove vlade je podpresednik za družbene dejavnosti sklical predstavnike sindikatov iz negospodarstva, na katerem so le-ti ponudbo stare vlade za spremembo kolektivne pogodbe zavrnili, obenem pa predlagali nova pogajanja. Po njihovem mnenju bi lahko z aneksom k sedanji pogodbi določili dinamiko postopnega prehoda na popolno uveljavitev pogodbe. Prav tako so vztrajali, da mora biti izhodiščna cena dela za vse de- lavce v gospodarstvu in negospodarstvu enaka. Ob začetku tega tedna so se sindikati - podpisniki kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti znova sestali. Izhajali so s stališča, da je kolektivno pogodbo treba spremeniti, toda ne samo tehnično. Sprememba mora temeljiti na ugotovljeni in dogovorjeni ceni dela v negospodarskih dejavnostih. Menijo, da bi aneksu k pogodbi morali določiti izvedbena vprašanja. Formulo preračunavanja razmerij naj bi spremenili tako, da bi upoštevala povprečje zadnjih dveh plač v gospodarstvu, s čimer bi se izognili nihanjem. Izhodiščna plača za prvi tarifni razred ne bi smela biti določena v nižji vrednosti, kot je zajamčena plača v republiki. Polno uveljavitev izhodiščne plače naj bi dosegli postopoma v štirih mesecih, tako da bi vsak mesec zmanjšali zaostajanje za pet odstotkov in septembra dosegli polno vrednost. Sindikati - podpisniki tudi sodijo, da pomeni razlika med izhodiščno plačo po pogodbi in izhodiščnimi plačami, ki so jih določili za prvih pet mesecev, nesporen dolg do delavcev v negospodarskih dejavnostih, ki ga je treba poravnati najpozneje do konca leta. Način izvedbe prepuščajo delodajalcu, lahko bi bile to tudi ustrezne vrednostne listine pri lastninjenju. Neodvisno od tega pa bi moral biti jasen rok njihove izplačljivosti oziroma vnovčljivosti. Vse to bi se morali dogovoriti takoj, vsekakor pa, še preden bi republiška vlada določila junijsko izhodiščno plačo, sodijo podpisniki iz sindikalnih vrst. igor žitnik ODPRTO PISMO STAVKOVNI ODBOR GLIN NAZARJE SPOŠTOVANI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA! Z odprtim pismom Vas želimo na demokratičen in asen način opoziriti na nakopičene probleme v zvezi : nizkimi OD, ki jih prejemajo delavci GLIN Nazarje. Zaradi celovite informacije Vam problem tredstavljamo kronološko in sicer: ’etek, 22. 5. 1992: delavci GLIN Pohištvo so spon-ano prekinili delo. Vzrok: nizke plače (FUČ 0,85) in casnitev izplačila OD (po KP do 18. v mesecu). De-avci so izvolili stavkovni odbor. Ponedeljek, 25. 5. 1992: seja stavkovnega odbora, na cateri so bile pisno oblikovane naslednje zahteve: [. Izplačilo OD mora biti vsak mesec do 18. v mesecu lo 12. ure. V primeru kasnitve mora podjetje delavcem izplačati zamudne obresti v skladu z zakonom o obligacijskih razmerjih. 2. Regres mora biti izplačan do konca junija 1992 (podjetniška kolektivna pogodba). Drugi del regresa mora znašati najmanj 7.000 SLT. Zadnji del do konca junija. 3. Faktor učinkovitosti (FUČ) se lahko uporablja le ob 100 % OD, ne pa tudi v obdobju, ko so se delavci že strinjali s plačami na ravni 80% (do konca junija). Dokler so plače 80%, mora biti FUČ 1, Merila za določanje FUČ-a morajo biti javna. i. Za neizplačano višino OD (razlika med KP in dejanskimi izplačili - terjatve delavcev) naj se delavcem izdajo listine. 5. Zaradi slabega socialnega in materialnega položaja delavcev zahtevamo enkratno izplačilo 10.000 SLT vsakemu delavcu. Za ta znesek se znižajo terjatve delavcev iz točke 4. Torek, 26. 6. 1992: Seja lO Sindikata podjetja GLIN. IO potrdi zahteve. Stavkovni odbor se sklepom 10 razširi, tako da so v njem zastopani vsi deli podjetja. Za četrtek, dne 28. 5. 1992, je sklican sestanek z direktorjem. Četrtek, 28. 5. 1992: Direktor je stavkovni odbor informiral o možnostih podjetja glede izpolnitve predlaganih zahtev. Sklenjen je dogovor, da se v ponedeljek, 1. 6. 1992, pričnejo pogajanja. Ponedeljek, 1. 6. 1992: Pred pričetkom pogajanj se sestane stavkovni odbor in ponovno ugotovi, da delavci vztrajajo pri postavljenih zahtevah. Na stavkovnem odboru so predstavljene tudi izplačilne liste nekaterih delavcev. Izplačila so bila med 7.000 in 16.000 SLT. Ob 13. uri se pričnejo pogajanja. Na pogajanjih je doseženo: 1. Ugodi se zahtevam iz točke 1. 2. Ugodi se zahtevi iz točke 2, s tem da direktor poudari, da končno izplačilo regresa verjetno ne bo možno do konca junija. 3. Direktor razloži faktor FUČ in objavi, da bo FUČ za delavce v proizvodnji enak 1, kar pa ne velja za vse tiste, ki so odgovorni za pripravo in nemoten potek proizvodnje - seveda v primeru slabega rezultata. 4. Zahteva iz 4. točke je sprejeta s pripombo direktorja, da je potrebno počakati zakon o lastninjenju. Terjatve se morajo izračunati do 10. 6. 1992. 5. O zahtevi po izplačilu 10.000 SLT je direktor povedal, da ni kratkoročnih možnosti za takšno izplačilo. Člani stavkovnega odbora so povedali, da je ta točka zahtev tista, na katero ljudje najbolj računajo, zato je bilo dogovorjeno, da se direktorju da potreben čas, da skuša poiskati vse možnosti, zato je bil podan predlog, da se v četrtek, dne 6. 4. 1992 pogajanja nadaljujejo samo tej zahtevi. Četrtek, 6. 6. 1992: Sestanek je prestavljen zaradi obveznosti direktorja v Gorenju Velenje. Ponedeljek, 8. 6. 1992: Pogajanja se nadaljujejo. Direktor poda zelo črno sliko za vnaprej in ponovno vztraja, da ni nikakršnih možnosti za predlagano izplačilo, predlaga pa, da se problematika uvrsti na dnevni red seje UO, ki bo v petek, dne 12. 6. 1992. S tem so bila pogajanja končana. V nadaljevanju je stavkovni odbor odločil, da z vsem seznani delavce, ki naj odločijo o stavki. Istočano se sprejme pobuda direktorja, da se problematika uvrsti na dnevni red seje UO. Na tej seji naj sodelujejo tudi predstavniki sindikata. Torek, 9. 6. 1992: Delavci se na podlagi informacije o poteku pogajanja in izpolnitvi njihovih zahtev na zborih delavcev odločijo: »Za torek 16. 6. 1992 se napove začetek stavke v podjetju GLIN Nazarje! Če so neizpolnjeni zahtevi za izplačilo 10.000 SLT upravni odbor dne 12. 6. 1992 odloči pozitivno, se stavka prekliče!« Stavkovni odbor želi s tem pismom opozoriti na to, da ni možno več prenašati stanja, v katerem smo se znašli. Nemogoče in neverjetno se nam zdi, da delo teče, plačila pa ni. Do sedaj smo sicer skušali razumeti položaj, zato smo tudi pristali na 80% plače. Cene za nemogoče pogoje gospodarjenja nismo pripravljeni več plačevati samo delavci. Ljudje, katerim je gospodarjenje podjetij zaupano in so zato plačani, so dolžni na nemogoče pogoje gospodarjenja opozarjati (ampak ne delavcev) in se prek svojih institucij boriti, da se pogoji gospodarjenja tudi spremenijo. Če , to ni stvar združenj in gospodarske zbornice, potem se sprašujemo, čemu so te institucije sploh potrebne. Hkrati pa s tem pismom apeliramo tudi na vlado Republike Slovenije, naj čimprej sprejme takšne ukrepe, da delo delavcev ne bo razvrednoteno samo zato, ker ni plačilne discipline, ker so obremenitve gospodarstva previsoke in ker se vodi neupravičen tečaj marke. Cc ni druge rešitve, potem si obremenitve razdelimo vsi, ne pa, da jih nosijo le delavci. Nazarje, 10. 6. 1992 Predsednik sindikata Glin Nazarje Za stavkovni odbor Glin Nazarje Tomaž Križnik Matjaž Krajner VEČ KOT 300 udeležencev naših seminarjev je bilo zadovoljnih in so v anketi zapisali, da bodo pridobljeno znanje koristno uporabili. Anketa je tudi pokazala, daje privatizacija podjetij, lastninska zakonodaja ali lastninska preobrazba podjetij, v vrhu njihovega zanimanja. Zato smo se, kljub nejasni usodi osnutka lastninskega zakona v skupščini, odločili pripraviti seminar na temo DELAVCI IN LASTNINJENJE Seminar bo v torek, 30. junija ob 9.30 v veliki sejni dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4/VI. PROGRAM SEMINARJA: 1. Sindikati in lastninjenje - pogledi ZSS Slovenije - predstavil jih bo član predsedstva ZSSS 2. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - mag. Emil Milan Pintar, soavtor predloga zakona o lastninskem preoblikovanju 3. Lastninjenje z vsebinskega in metodološkega vidika - mag. Janez Tršan Kotizacija za seminar je 3.500 tolarjev. Nakažite jo na ŽR ČZP Enotnost: 50101-603-46834. Vplačilo kotizacije boste na seminarju, kjer boste dobili tudi delovno gradivo, dokazali s petim izvodom nakazila. Rok za prijavo je 26. junij. Ker je število udeležencev omejeno na 80, s prijavo pohitite. PRIJAVNICA-------------------- za seminar Delavci in lastninjenje Podjetje: --------------------------——--------------------------------------------------------------- Ulica: -------------------—--------------------------------------------------------------------------- Poštna štev., kraj: -----------------------------------———----------------------------------------— Ime in priimek prijavljenca: ----------------------------------------------------——------------------- Kotizacijo 3.500 tolarjev bomo poravnali na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4/111, Ljubljana, štev.: 50101-603-46834. Potrdilo o plačani kotizaciji bomo predložili na seminarju. Datum: -------------------------------- žig Podpis: -------------------------------- nr; 12. junija 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH 12. junija 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH VSE TO PRAZNO GOVORJENJE O OSNUTKU, PREDLOGU, ZAKONU ŽE POŠTENO RAZBURJA! GOVORITE O ODSTOTKIH, KI NAJ BI JIH NEKDO »RAZDELIL« DELAVCEM. KAKŠEN NESMISEL! BOGU SMO DALI, KAR JE BOŽJEGA, IN CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA. DELAVEC JE DRŽAVO NE LE POPLAČAL, AMPAK VSELEJ PREPLAČEVAL' NIMA JI VEČ KAJ DAJATI IN ONA NJEMU KAJ »DELITI«! »DELITI« DELAVCEM, KAR JE NJIHOVO, JE NARAVNOST GNUSEN IZRAZ ŠE BOLJ GNUSNO JE GOVORITI O »ODKUPU«. PREJ SMO GOVORILI, DA VSE VEČ DELAVCEV KOMAJ ŠE PREŽIVI, ZDAJ PA NAJ BI SVOJE ODKUPOVALI. KAKŠNO LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE NEKI, TO JE NAVADEN ROP! Res je moč lastninjenje gledati skozi takšna ali drugačna očala. Svobodni sindikati pa so si izbrali svoja in le se skoznje lahko gledajo. položaj brezposelnih in opozoril je, da sindikati nanje ne smejo pozabiti: »Ko smo pregledali stečaje zadnjih treh let, smo videli, da, prvič, niti eden ni speljan do konca, in drugič, da so glavni upniki bankirji in trgovci. Delavci seveda na zavod in zdravo! Analize teh potopov kažejo, da jih povzročajo oderuške obresti in vse tisto, čemur smo njega dni rekli »jug o faktor ji«, pa nekako noče izginiti. Od 100 tisoč nezaposlenih jih je 90 odstotkov (!!!) iz neposredne proizvodnje in to je že samo dovolj zgovorno.« Tako je razpravo na seji sveta ZSSS v torek zabelil Stanko Mlakar. Dušan Semolič je lahko le še dodal, da k temu ni dosti dodati. Država se je lastnini enkrat že odrekla in nima nobene pravice več stegovati krempljev po njej! Zdaj pa lepo od začetka: Brane Mišič je uvodoma ugotovil, da so prav delavci vsa povojna leta nosili najtežje breme političnih in gospodarskih eksperimentov in neučinkovitega gospodarjenja. Država pa ne pri nas ne nikoli in nikjer po svetu ni pokazala, da bi utegnila biti dober gospodar. Že res, da marsikdo melje, češ kako brezplačna delitev delnic ne prinaša nič novega (mimogrede, Brane Mišič se je strinjal z Mlakarjem, da to ni pravšnji izraz, a da pač uporablja takšnega kot predlagatelji zakonov). Res pa je, da je edina socialno in drugače pravična pa še motivacijska za povrh. Motivacijo pa končno vsaka ekonomska teorija priznava za sila pomemben dejavnik. Le socialno poštena delitev je končno tudi jamstvo, da se bo nacionalni dohodek res povečeval, da se bo gospodarstvo smotrno prestrukturiralo, da bodo zavladali uravnovešeni tržni in socialni odnosi... Enosmerne razprave Po tem uvodu so šle vse razprave v isto smer, čeprav včasih po različnih stezicah. Andreja Cimermana denimo bode neenakopraven Brane Mišič je povzel zahteve, pri katerih svobodni sindikati vztrajajo: 1. Vsem, ki so tako ali drugače ustvarjali družbeno premoženje, gre najmanj 60 odstotkov le-tega brezplačno. Koliko v tem okviru delavcem in upokojencem in koliko državljanom, je še stvar dogovora. Pri tem ne smejo biti prikrajšani delavci, ki so se znašli na cesti. 2. Objekti družbenega standarda ne sodijo v »delitveno bilanco«. Postati morajo nesporna lastnina delavcev. Isto velja za vse »nebilančne« objekte, kot so bolnišnice, vrtci in drugo, zgrajeno recimo s samoprispevki. 3. Razlika med obračunano in stvarno plačo ostane podjetjem, pri tem država ne sme računati na nobene dajatve. 4. Čeprav zakon govori o »delitvi«, sindikati govorijo le o dejanski lastnini delavcev, ki so jo ustvarili. 5. O tem v podjetjih odločajo z osebnim izjavljanjem vsi zaposleni. 6. Pri lastninjenju morajo biti delavci s kmeti vsaj enakopravni. 7. Sindikati morajo delavce o teh stvareh temeljito obveščati in jim pomagati z vsemi močmi in znanjem. SLQVEN SKI DELAVCI SO ZE DEL NICARJI VSEGA, KAR SO USTVARILI SLOJ KOT PRODUKT PRIVATIZACIJE Recidiv klerikalizma, ki, Bogu bodi položeno, sploh ni največja možna nevarnost, je sicer iz napačnih razlogov, pa vendar, streznil bivšo opozicijo. Primitivni kapitalizem, ki zdaj krade in zažira v minulo delo slovenskih delavcev, pa se bo prav kmalu izkazal kot političen dejavnik in se naučil kratiti svobodo na organski in periiden način, zaradi katerega Zahod pravzaprav stagnira in ostaja, kar se tiče vrednot, priklenjen na začetke dvajsetega, v marsičem pa kar na devetnajsto stoletje... ... Danes sta za renesanso (ustvarjalnosti) potrebni poleg politične tudi industrijska demokracija in svoboda. Politična svoboda brez industrijske se navsezadnje skrči na prvico biti brezposeln, in to v imenu menedžerske oblasti nad sicer možno ustvarjalnostjo v proizvodnem procesu in drugod. Privatizacija namreč ne producira zgolj oblasti v tovarnah in drugih dejavnostih v okviru družbene delitve dela, ampak zelo hitro sproducira sloj, ki ima interes to privatno oblast ohranjati kot tisto, kar doživlja kot lasten interes, čeprav je seveda v resnici tudi sam žrtev anemičnih posledic zaostajanja vrednot. Konstituiranje tega sloja zdaj teče, se dogaja! Boštjan M. Zupančič v Mladini SE VANJE VALIJO OGROMNI DENARJI IN V NJIH ČAKAJO REZERVIRANI STOLČKI IN UGODNI POLOŽAJI ZA LASTNINJENJE IZBRANCEV.« Seveda spet o tehtanju odstotkov, da bi delavci ne izgubili odločilnega vpliva na rovaš pogoltnežev, države in njenih skladov. Ključno merilo za lastnino naj bi bilo čisto enostavno - delovna doba in plača. V zakon pa je vsekakor treba takoj sprejeti postopke za preverjanje že opravljenih privatizacij in odpravljanje škode divjega grabeža družbene lastnine. V razpravi so podprli Srečka Čaterja, ki je zahteval enakopraven položaj delavcev in kmetov: »Zakon o zadrugah je kraja, nič drugega kot kraja!« se je hudoval. »Prvič, kmetje so segli v lastništvo živilsko predelovalne industrije, drugič, dobivajo zemljo, ki jim je bila enkrat že plačana, in tretjič, delnice naj bi dobili kot državljani - delavci pa ob tem miloščino. Za sindikate je to nesprejemljivo!« Strinjali so se, da je zakon boljši kot prej, a še daleč daleč od sindikalnih zahtev. Zraven pa še izmikanja in nesmisli, kot je ta, da znajo oceniti za desetletja nazaj, koliko je vredno takrat odvzeto, ne znajo pa oceniti vrednosti ustvarjenega v tem času. Če sindikat pri svojih zahtevah ne bo uspel, mora biti vsaj vsem jasno, da ga v tem in takšnem »konsenzu« ni zraven, je pribil Franc Štelcel. Dušan Semolič je strnil, da je sveta dolžnost sindikatov zavarovati delavčeve pravice. Pri tem je odgovornost sindikatov velikanska, in z vso močjo se bodo borili v parlamentu in tudi na vse kriplje iskali CEJE DRŽAVA LASTNIK... Lahko je jemati iz proračuna, ki ga krmimo vsi. No, še tod se rado pokaže, česa in koliko je država sposobna. Kaj pa, če je lastnik, gospodar? Komur ni jasno, kako je s to rečjo, naj pač stopi v VERIGO LESCE in zjasnilo se mu bo. Takorekoč med vrati že sem posluša, da je slovenska država figo vredna, mišljena kot oblast kajpak. Dopušča, da kvazikapitalistična in kvazimenedžerska sodrga uničuje delavca, ki je ničkolikokrat dokazal, da zna in hoče delati in da je tudi trpežen kot nakovalo. Na pogajalskem sestanku med sindikatom VERIGE in direktorjem se je brž pokazalo, kam pes taco moli. Direktor Miro Ulčar sam je povedal, da sindikalne zahteve po spoštovanju kolektivne pogodbe več kot razume, da mu je jasno, da ob povprečni plači 22.000 tolarjev, od katere delavci dobivajo skoraj polovico v bonih za trgovino(!!!) in ker za povrh plača še praviloma zamuja, delavci ne morejo živeti. Toda... »Od jugoslovanskega trga nam ni ostalo skoraj nič, domači se nevarno bliža 'črni varianti’ in na vse kriplje iščemo možnosti v tujini. . Toda smo v sistemu Železarn in NAŠ LASTNIK JE ZNAN, TO JE DRŽAVA. Proti njej kovinarji res napovedujejo stavko, toda sindikati sami bodo od države težko kaj izsilili. Bolje, da se v VERIGI sporazumemo sindikati in vodstvo in skupaj dosežemo, kar se le da. Sami pa vidite, da je naš lastnik do marsikoga mamica, vsaj do vojske, carine, policije, in tudi šolstvo je zdaj malce pobožala - do nas pa je DRŽAVA MAČEHA! Mačeha je do vsega gospodarstva, ki vendrle vse skupaj preživlja, kolikor more.« Kot direktor razume delavce in njihov sindikat, tudi ti razumejo njega. Ker pa z razumevanjem ne moreš nasititi želodca, je sindikat vendarle zapretil s stavko, če bodo kolektivne pogodbe ostajale brezvreden papir. Koliko družbenega premoženja bo pri vseh ščurkih, ki lazijo po njem, sploh še ostalo? Potem smo poslušali darjenje. Prevelik vpliv dr-o aktualnem predlogu za- žave pač. kona, katerega vsebina In še in še zahtev, da ob-povsem zanika obljubo iz jekti družbenega stan-uvoda - učinkovito gospo- darda, kot recimo počitni- ški domovi, nikakor ne smejo postati predmet lastninjenja. Zgradili so jih delavci z odrekanjem osebnim dohodkom in s prostovoljnim delom, in s tem ni kaj mešetariti. Vsa pobuda mora biti v podjetjih, nikakor v rokah države in njenih agencij... Delavski sveti v razsulu Ciril Urek je posvaril, da odločitev o teh pomembnih vprašanjih nikakor ne smemo prepustiti delavskim svetom: »Delavski sveti so v razsulu, veliko njihovih članov je ustrahovanih ali so jim na kakšen bolj umetelen način zvezali roke. O lastnini lahko odločajo le vsi zaposleni na referendumih! NA VSAK NAČIN MORAMO DOSEČI TUDI PREVERJANJE PODJETIJ, KI NASTAJAJO V TUJINI. OCENJUJEMO, DA Prava moč se bo pokazala šele zdaj, prav v bitki za temeljno pravico - obdržati, kar si ustvaril, saj je samo to lahko pot do premoženja. Z delom, znanjem, odrekanjem, z marsičim, le z grabežem tujega ne! zaveznike za pravično stvar. O TEM, KAKŠNEGA HUDIČA BODO SVOBODNI SINDIKATI ZAGNALI, ČE BODO PARLAMENTARNE IN ZAVEZNIŠKE BITKE ZAMAN, PA NA TEJ SEJI ŠE NISO GOVORILI! BODO GA PA ZAGOTOVO. GRE NAMREČ ZA TAKŠNE NESMISLE IN KRIVICE, DA BO TREBA PROTI NJIM TUDI NA BARIKADE, ČE DRUGAČE NE BO ŠLO. Nesmisle in krivice lepo, jasno in neizpodbitno s primeri dokazuje Gojko Stanič. RES SKRBNO PREBERITE! Ciril Brajer Kritika osnutka privatizacijskega zakona avtorjev Pintarja, Deželaka in Šetinca Šlo naj bi za kompromisni zakon, ki ga podpira toliko parlamentarnih strank, da naj bi bil junija letos sprejet. Kaj prinaša ta osnutek zakona, bom prikazal na treh primerih podjetij v družbeni lasti. Primer A OGOLJUFANI Podjetje, ki se ukvarja z otroško konfekcijo, je bilo ustanovljeno leta 1962, ko je zaposlovalo tri delavce in imelo prodajalno in tri šivalne stroje. Sedaj zaposluje 1250 delavcev in več kot 80% vse proizvodnje izvaža na zahtevna svetovna tržišča. Navzlic izgubi jugoslovanskega trga in popolnemu padcu kupne moči na majhnem slovenskem trgu je zadržalo raven zaposlenosti tako, da je izplačevalo nizke plače in se uspelo preusmeriti na druga tržišča. Vse premoženje je podjetje pridobilo z odplačilnimi posli. Zahtevkov po zakonu o denacionalizaciji ni. Knjižna vrednost podjetja je 31. 12. 1991 znašala 544,911.000 SLT ali (po tečaju 51 SLT za 1 DEM) okoli 10,684.000 DEM oziroma 8.547 DEM na zaposlenega. V letu 1991 je podjetje dobro poslovalo in investiralo v novo opremo. Realna vrednost podjetja je ocenjena na najmanj dvojno vsoto. Ker gre za kakovostnega proizvajalca, bi to podjetje tujci radi kupili, kar so že večkrat povedali. Povprečna plača znaša sedaj okoli 293 DEM. Podjetje posluje avtonomno in lahko varuje svoje poslovne skrivnosti pfed konkurenco. Zaposleni podjetje samoupravljajo in odločajo ter razpolagajo z dobičkom, postavljajo poslovodstvo in vodijo poslovno politiko. Po osnutku zakona se celoten privarčevani družbeni kapital delavcem odvzame v korist države, bivših lastnikov in pokojninskega sklada. Zaposleni in nekdanji delavci, ki so podjetje zapustili v zadnjih petih letih, pa lahko odkupijo 20% ali po 1.709 DEM vrednosti delnic na zaposlenega za 10 odstotno ceno. Vsak bi moral plačati 170 DEM, da bi dobili vsi skupaj 20 % glasov v skupščini bodoče delniške družbe. Kupnina ostane podjetju in kupci bi dobili zanjo dodatne delnice, torej še za okoli dva odstotka vseh delnic podjetja. Zaposleni imajo možnost odkupiti po oce- njeni ceni, kar znaša najmanj dvakratno knjižno vrednost, še 40 % vseh delnic. To znaša na zaposlenega še okoli 3.419 DEM po knjižni vrednosti oziroma 6.839 DEM po ocenjeni vrednosti. Po programu delavskega odkupa morajo zaposleni takoj odkupiti in plačati po ocenjeni ceni 8% vseh delnic in 32% ostalih delnic odkupiti v naslednjih petih letih po njihovi nominalni ceni. Kupnina gre državi - Skladu, ki jo uporabi za sanacijo bank in gospodarstva (beri - izgubašev), za spodbujanje in kreditiranje izvoza, za tehnološko-raz-vojne projekte in ekološke investicije, za razvoj malega gospodarstva ter za investicije v javni sektor gospodarstva. Akumulacija ne ostane v rokah zaposlenih tega podjetja, temveč preide v roke birokracije. Zaposleni lahko z odkupom delnic pridobe skupno vsega 62% vseh delnic podjetja in temu ustrezen del dobička. Zaposleni v podjetju A nimajo prihrankov in omenjene kupnine niso sposobni plačati. Zgubili bodo kontrolo nad podjetjem. 10% delnic se prenese na pokojninski sklad. Podjetje ima 132 upokojencev, ki pa ne bodo pridobili svojega privarčevanega minulega dela v tem podjetju, temveč posredno - preko pokojninskega sklada. Odškodninski sklad bo dobil 10% delnic, čeprav na tem podjetju ni nobenih zahtevkov nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev. V odškodninski sklad naj bi šlo za 1,8 milijarde DEM družbenega kapitala. Predlagatelji ne upoštevajo dejstva, da so bila podjetja pred vojno za dve tretjini svojih virov zadolžena pri bankah. Vztrajajo pri tem, naj dobijo bivši lastniki podjetij tudi lastnino bivših bank! Sklad Republike Slovenije bo prejel še 20 % delnic, ki jih bo prenesel na polnoletne državljane Republike Slovenije. Delnice bodo dobili dijaki, študentje, kmetje, privatniki, ki še nikoli niso ničesar privarčevali v tem podjetju. Primer B RAZPRODANI Podjetje je začelo svojo ekspanzijo leta 1974, ko je pridobilo od tujega vlagatelja 10 milijonov DEM za skupno vlaganje. Vložek tujca je 2.400 zaposlenih, zato da bi podjetje ostalo v rokah Slovencev, odkupilo in tujega vlagatelja izplačalo s 17 milijoni DEM. Po stanju 31. 12. 1991 je družbeni kapital po knjižni vrednosti znašal okoli 4 milijarde SLT ali 14 milijonov DEM, kar je na zaposlenega okoli 25.000 DEM. Ocenjena vrednost uspešnega izvoznega podjetja je več kot dvakratna knjižna vrednost. Zaposleni dandanes nimajo sredstev, s katerimi bi lahko odkupili kontrolni paket delnic. Tuji kupci komaj čakajo, da podjetje odkupijo! Primer C OKRADENI Kmetijsko podjetje s 126 zaposlenimi ima v svoji lasti okoli 300 ha obdelovalne zemlje in 200 ha gozdov. V strukturi prihodka odpade na govedorejo 30%, na sadjarstvo 17% in na perutninarstvo 53 %. Podjetje je s polovico proizvodnje vezano na zemljo, zato je veliko večino zemlje kupilo po tržni ceni. Podjetje plačuje vse davke in prispevke in posluje uspešno. O sebi trde, da so le večja kmečka družina! Po osnutku zakona bo temu podjetju odvzeta vsa zemlja, čeprav jo je pridobilo z odplačanimi posli. O tem, čigava bo ta zemlja, bo odločala politika! Obstoj dobro delujočega tržnega proizvajalca hrane je ogrožen. Splošno je znano, da le lastniki zares skrbijo za zemljo in njeno dolgoročno kakovost. Zato bolje varujejo zemljo kmetje, zadruge in tudi delavci tega podjetja zelo pazijo na svojo zemljo. Cilj odvzema zemlje temu podjetju je jasen. Gre za to, da bi delavce tega podjetja razlastili in spodili z zemlje, le-to pa podelili politično mogočnim kmetom. Gre za zelo kratkoročno politiko, kajti razmerje družbenih sil v slovenski družbi ni v korist kmečkega sloja. O pravni varnosti in enakopravnosti pravnih subjektov seveda ob takih predlogih ni mogoče govoriti. Če se že razmišlja o odvzemu zemlje, vprašujem, zakaj je ne bi odvzeli tistim, ki je sploh ne obdelujejo ali pa jo obdelujejo zelo slabo. Nasprotujem vsakemu odvzemu zemlje in temu, da se zemlja, ki je bila kupljena, podr-žavlja. Podobne so zgodbe uspešnih podjetij v družbeni lasti, katerih zaposleni plačujejo petkrat večje davke kot kmetje in trikrat večje kot obrtniki. Gre za podjetja, ki so se uspela obdržati navzlic izgubi jugoslovanskega trga. Izračun zakona za celotno gospodarstvo Republike Slovenije daje naslednje rezultate. Knjižna vrednost družbenega kapitala je znašala 31. 12. 1991 23,9 milijarde DEM. Nato terjatve, ki se lahko spremene v delnice, so znašale 1,8 milijarde DEM. Če se vse terjatve spremenijo v delnice ali poslovne deleže, bi se lahko knjižna vrednost kapitala povečala na 25,9 milijarde DEM. Po dosedanjih analizah vrednosti podjetij se ocenjuje, da je realna vrednost podjetij v družbeni lasti vsaj dvojna knjižna vrednost. Torej so samoupravljalci ustvarili in privarčevali za okoli 51,8 milijarde DEM. Začetni privatni podjetniški kapital po letu 1945 se ocenjuje na 4,5 milijarde DEM, od tega je, kot je zapisal A. Bajt, dve tretjini ali 2,8 milijarde DEM pripadalo tedanjim bankam, torej prebivalstvu, ki je denar vlagalo v banke. Verjetno je težko priznati bivšim lastnikom bank to dolgovano vsoto. Lastnikom bivših podjetij dolgujejo okoli 1,7 milijarde DEM. Veliko zahtevkov pa vlagajo dediči bivših lastnikov. V tem primeru pa se po sedanjih predpisih o davkih na dediščino plačuje izjemno nizke davke. V normalih kapitalističnih družbah so davki na dedovani kapital izjemno visoki in progresivni. Državna blagajna bo tako prizadeta za zelo veliko denarja. Ker pa so na oblasti dandanes mnogi otroci bivših lastnikov, jim seveda ne pade na pamet, da bi predpise o davkih na dediščino spreminjali. Tako so po predlogu tega zakona izjemno ščiteni dediči le v škodo podjetnih samoupravljalcev družbenih podjetij. Drugi prebivalci s tem ne bodo prizadeti. Knjižna vrednost 10-odstotnega paketa delnic, ki se prenese na odškodninski sklad, znaša 2,6 milijarde DEM, realna - to je dvojna cena - pa 5,2 milijarde DEM. To pa je več, kot je znašal celotni kapital bivših privatnih podjetij. Samoupravljalci bodo plačali za 3,5 milijarde več, kot bivšim lastnikom dolguje vsa slovenska družba. , Vsem 593.000 zaposlenim in upokojencem zadnjih petih let, ki jih je 124.000 v podjetjih z družbenim kapitalom, naj bi bil omogočen odkup 20-odstotne knjižne vrednosti podjetij, če plačajo 10% knjižne cene. Če bi kupili delnice le zaposleni, bi vsak dobil 8.066 DEM vrednosti delnic, če bi za to takoj plačal 806 DEM. Če bi kupili delnice tudi vsi upokojenci, bi vsak dobil 6.672 DEM in plačal 667 DEM. Kupnina ostane podjetju in zanjo podjetje izda za 2 % vrednosti novih delnic. 20% knjižne vrednosti ali 4,8 milijarde DEM se prenese na investicijske sklade. 1.340.000 polnoletnih državljanov Republike Slovenije ima pravico krniti delnice teh skladov po 10-odstotni ceni. Če bi jih kupili vsi upravičenci, bi vsakdo lahko kupil za 3.570 DEM vrednosti delnic in za to plačal 257 DEM. Kolikšna je realna dobičkanosnost teh delnic, se ne ve. V pokojninski sklad se prenese 2,4 milijarde DEM. V gospodarstvu dela le še 593.000 zaposlenih. Upokojencev je že več kot 450.000. Nezaposlenih je več kot 100.000. Za odplačno privatizacijo je rezerviranih 40% družbenega kapitala. Knjižna vrednost znaša 9,5 milijarde DEM, dvojna - realna - pa 19,8 milijarde DEM. Kupnina naj bi šla skladu oziroma državi. Ker se predpostavlja, da se bodo za nakup podjetij odločali zaposleni v kakovostnih podjetjih, to pomeni, da bo šla njihova akumulacija državi in da je ne bodo imeli za podjetništvo. Bogata država in mrtva slovenska civilna družba - to je rezultat takega predloga. Če bi v programu delavskega odkupa sodelovali vsi zaposleni, bi moral po knjižni vrednosti vsakdo plačati 16.134 DEM, po ocenjeni pa 32.268 DEM. Vsako leto, in to pet let bi vsak zaposleni moral plačati za kontrolni paket delnic 6.453 DEM. Ker poznam stanje v številnih dobrih podjetjih, vem, da tega denarja zaposleni, ki so podjetja ustvarili, nimajo. Torej je očitni cilj predlagateljev tega zakona razlastitev tistih, ki so družbeni kapital ustvarili, in prodaja podjetij drugim zunanjim lastnikom. Gospodje Pintar, Deželak in Šetinc predlagajo, da se: • degradira direktorje, strokovnjake in delavce teh podjetij v mezdne delavce, ki ne bodo imeli kontrolnega paketa delnic podjetij, ki so jih ustvarili, in ne bodo več uživali dobička svojih podjetij; # družbeni kapital, ki so ga privarčevali samoupravljalci, proda tistim, ki so danes bo- gati, to pa so redki domačini. Podjetja bodo verjetno pokupili tujci, pogosto z denarjem neznanega izvora; • najbolj kaznuje tiste samoupravljalce, ki so najbolje gospodarili in uspešno vodijo podjetja v družbeni lasti v nenormalno težkih okoliščinah. Taka podjetja so dandanes tako draga, da jih njihovi ustvarjalci ne morejo kupiti; • nagradi z družbenim kapitalom državljane Republike Slovenije, ki niso ničesar delali v podjetjih v družbeni lasti. Gre za pridobivanje širokih krogov volilcev zoper samoupravljalce dobrih podjetij; • ukine avtonomija upravljanja tudi za uspešna podjetja. V vsako podjetje bodo lahko kot delničarji prišli poslovni konkurentje? Glede na to, da predlagatelji zakona odvzemajo družbeni kapital samoupravljalcev v korist države, očitno menijo, da je država lastnik tega kapitla in da ga je ona ustvarila. Desetletja so samoupravna podjetja z velikimi napori vzdrževala silno drago državo (armada, uprava, paradržavne banke itd.), in sedaj se ugotavlja, da so samoupravljalci dolžniki take države! Po 41. členu predlaganega zakona pa avtorji pristajajo na teorijo, da je neaktivni lastnik edini upravičenec do nastalega družbenega kapitala. Po tem členu naj podjetje, ki je nastalo z ustanovnimi vlogami v zasebni lasti, postane 100-odstotna lastnina vlagateljev. Vlagateljem ni bilo potrebno opravljati vloge aktivnega kapitalista, niso plačevali mezdnih delavcev, niso nagrajevali managerjev itd. Ultradesničarska teorija, vredna zagovornikov fevdalne, ne pa kapitalistične družbene ureditve. Prof. dr. Gojko Stanič, dipl. iur. 0 12. junija 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH OBLAST DELAVCE PODCENJUJE IN PONIŽUJE Na 18. seji sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, 9. 6.1992, so obravnavali tudi Predlog za izdajo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Do soupravljanja delavcev so se opredelili že na 1. kongresu z zahtevo po sprejemu zakona, ki bo urejal soupravljanje delavcev, ki naj postane temelj pravne uravnoteženosti moči kapitala in dela. Ta zahteva je temeljila na človekovi pravici, da vpliva na svoje delo in življenje, ter na pozitivnih izkušnjah razvitih držav. Toda ta predlog prej ureja, kako omejiti vpliv delavcev na sprejemanje odločitev v podjetjih, in daleč zaostaja za ureditvijo v številnih evropskih državah s tržnim gospodarstvom. To izhaja že iz naslova zakona, ki pove, da gre le za sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij, nikakor pa ne za njihovo soodločanje oziroma soupravljanje. Soupravljanje bi namreč pomenilo dejanski vpliv delavcev na upravljalske odločitve. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij pa le-tem daje predvsem pravico, da so informirani, da dajejo pobude in predloge, ter pravico do posvetovanja. Na področju soodločanja pa zakon predvideva, da je delodajalec dolžan pridobiti so- glasje sveta delavcev o vprašanjih, ki ne pomenijo pomembnejših odločitev, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj delavcev; enako velja za pravico veta. Predstavnikov delavcev v organu upravljanja v podjetju po tem zakonu ni! Res je, da imajo v mnogih evropskih državah tudi opredeljen posvetovalni organ delavcev, vendar ob tem tudi predstavnike delavcev v organu upravljanja, in soupravljanje poteka hkrati po več mehanizmih. Predložena ureditev torej slovenskemu delavcu ne priznava interesa za uspešno poslovanje podjetja, v katerem je zaposlen, temveč po svoji vsebini temelji na predpostavki, da imamo uspešne menedžerje in nedela željne delavce. Zato bi bilo neprimerno, da bi le-ti imeli vpliv na sprejemanje odločitev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odločno nasprotujemo podcenjevalni in žaljivo nizki ravni udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij, ki jo prinaša ta zakon. Zahtevamo: • pravico do soupravljanja za zaposlene v profitnih in neprofitnih organizacijah - podrobnosti se uredijo v ustreznih zakonih; • da zaposleni uresničujejo pravico do soupravljanja prek svojih predstavnikov v organih upravljanja in v svetu delavcev; • da se uvede sistem soglasja za vse odločitve, ki posegajo v pravni, ekonomski in socialni položaj delavcev; • da se zagotovijo pogoji za delovanje predstavnikov delavcev v organih upravljanja in svetu delavcev; • da se podrobneje opredelijo pristojnosti sveta delavcev in zbora delavcev; • da se ne posega v pravice in položaj sindikatov oziroma posameznega sindikata v podjetju; • da pravno varstvo predstavnikov delavcev ne temelji le na njihovi dejavnosti (58. člen), ker obstaja preveč drugih instrumentov, po katerih jih delodajalec lahko postavi v manj ugoden položaj. Sindikalna stališča že do delovnega osnutka zakona so posredovali predlagatelju, vendar jih ta, čeprav jih je podprla in se podnje podpisala večina delujočih sindikatov v Sloveniji, pri izdelavi predloga za izdajo zakona ni upošteval in s tem ponovno povedal, da je delavec za nekatere v slovenski državi nezaupanja vreden in moteč dejavnik težko pričakovanega gospodarskega razvoja. ODIRANJE GOSPODARSTVA IN DEMOKRACIJA NE GRESTA SKUPAJ Za območno organizacijo sindikatov v Celju bi lahko brez slehernega pretiravanja zapisali, da ima dela čez glavo. Predvsem zato, ker bdi kar nad šestimi občinami oziroma več kot 46.000 člani svobodnih sindikatov. Pa tudi zaradi teh neprijaznih časov, ko se vsi skupaj pehamo za obstoj in malokdo ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Prav ta negotovost in močno načeta socialna varnost večjega dela slovenske družbe ljudem kvarijo noči. Posebno tistim, ki jih je narod izbral, da so v prvih bojnih vrstah, ko gre za varstvo temeljnih pravic delavcev in njihovih družin. Ladislav Kaluža, sekretar območne sindikalne organizacije v Celju, je v tej bojni vrsti že celih deset let. Prišel je iz štorske železarne, kjer se je sleherni dan neposredno srečeval z vsemi platmi življenja, svetlimi pa tudi senčnimi trenutki, dnevi in leti preprostega delovnega človeka. Zato lahko danes, ko je previharil že toliko časov, trezno in realno ocenjuje vse tisto, kar kroji usodo našega vsakdana. Mar še ni vse, prav vse v naših rokah? Še vedno lahko govorimo o nekakšni usodi? No, pravega odgovora na zastavljeno vprašanje nimamo, kot pribito pa drži, da še zdaleč ni vse v delavčevih rokah. Če bi bilo, bi bilo gotovo marsikaj drugače. Lepše. Pa država bi bila bolj skromna. Bolj normalna, veliko bolj poceni... Že dve plači za minimalno »košarico« »Naš večstrankarski sistem še zdaleč ne pomeni demokracije. To je le del tistega, kar naj bi imela družba, v kateri ima glavno besedo ljudstvo,« razmišlja naš sogovornik Ladislav Kaluža. »Ja, še zelo zelo daleč smo od približno normalne demokratične družbe. Vidimo, denimo, da je naše gospodarstvo povsem na tleh, pa nič pametnega ne ukrenemo. Celo nasprotno. Od leta 1986 jemlje država gospodarstvu vse več. Obremenitve so tako velike kot še nikoli doslej. Menim, da bi morali takoj sprejeti program razbremenjevanja gospodarstva. Pa nikakor ne, denimo, na račun zdravstva, šolstva in podobnih dejavnosti. Saj bi, če bi to hotela, lahko država dobila precej več od davkov, če bi se le lotila tistih, ki imajo veliko največ, pa se svojim obveznostim do družbe spretno izmikajo. V obdavčitev najbolj bogatih bi morali vložiti malo truda in bolj pustiti pri miru tiste, ki nimajo nič drugega kot mizeme plače. Vem, pobirati od osebnih dohodkov je najlažje. To zna vsak osel. Vendar tako uresničevanje davčne politike, karšno poznamo danes, ni pošteno...« - Plače velike večine slovenskih delavcev so zares bedne. Kako so lahko, takšne kot so, »ge- nerator« inflacije, kot trdijo tisti tam zgoraj? «Ta trditev je popolnoma iz trte izvita in povsem brez osnove. Realni osebni dohodki so namreč žaljivo majhni. Ob tem pa velja poudariti, da še padajo. Doklej le? Pri nas, na primer, v železarni ali v Emu, dobijo delavci v povprečju 18 do 20 tisočakov na mesec. Toda to je povprečje, ki zelo zavaja. Resnica tega povprečja namreč je, da prejema večina zaposlenih precej manj od povprečja. Kako naj bodo torej take plače glavni spodbujevalec inflacije? Kdor to trdi, ni povsem »pri tapravi«. Pred tremi leti si je delavec še lahko privoščil s svojimi mesečnimi prejemki ,minimalno košarico' in pokril najnujnejše življenjske stroške. Pa danes? Za eno ,košarico' sta potrebni že dve plači. Pa nekateri pravijo, da so delavci predobro plačani. Neumnosti, velike ne-' umnosti...« - Veliko pa je takih, ki so še na slabšem od najslabše plačanih delavcev, mar ne? »Seveda, to je množica ljudi, ki je na cesti. Relativna brezposelnost je na našem območju 8,8 do 9-odstotna. Po zadnjih statističnih podatkih se je brezposelnost sicer nekoliko zmanjšala. Žal to ne drži, saj gre le za splet različnih vplivov in okoliščin, ki so pravo sliko nekoliko zameglili. Z gotovostjo pričakujemo, da bo sčasoma še več ljudi brez zaposlitve. V podjetjih, ki so zrela za stečaj, je blizu 9000 ljudi. Kar 45 kolektivov ima blokiran žiro račun. Vse to opozarja, da še nismo dosegli samega dna. Še malo * bomo zdrseli navzdol...« - Komu se lahko delavci zahvalijo za svojo življenjsko stisko? »V dobršni meri prav gotovo vsem tistim, ki naj bi bili odgovorni za gospodarsko politiko. O tem ni dvoma. Kako dolgo že ugotavljamo, da gospodarska vprašanja, ki so najbolj vitalnega pomena za razvoj sleherne družbe, zanemarjamo, pa se nihče ne zgane. Seveda botruje nezavidljivemu položaju mnogih podjetij tudi izguba trga in odločno prepočasno prilagajanje novim gospodarskim razmeram. Tisti, ki so že pred več leti zaslutili, kam gre vse skupaj in kaj čaka posamezne re- publike, se danes nimajo kaj pritoževati. Preusmerili so se drugam, kjer so poslovni partnerji zanesljivi in, seveda, pošteni. Tisti pa, ki so odlašali in nekako niso dojeli, da bo potrebno vse skupaj zagrabiti na novo, so danes v hudih škripcih. In teh ni malo. Ne navsezadnje pa se za hudo nezavidljiv položaj, v katerem je večina podjetij, lahko vsi skupaj zahvalimo tudi nenasitnosti državnega aparata. Delavcem samo jemlje in jemlje, ne spomni se pa, da bi dosledno obdavčil obrtnike, vse tiste, ki na veliko sekajo goz- Ladislav Kaluža dove, da bi zajezil delo ha črno in bil pri jemanju nekoliko bolj pravičen. Čemu ne bi bili tisti, ki imajo neprimerno več od drugih, tudi temu primemo obdavčeni?« Če želimo v Evropo, moramo Evropo spoznati Omenili ste delo na črno. Je tega veliko? »Vse več in odločno - preveč! Ob tem pa je posebno značilno in zaskrbljujoče to, da število obratovalnic sicer narašča, prav tako pa tudi število brezposelnih. Na dlani je, da tukaj nekaj ni v redu, če se število obratovalnic povečuje in imajo te v povprečju vse manj zaposlenih. Pred petimi leti je bilo na našem območju približno 800 obratovalnic, lani pa že 400 več. Včasih so imele te obratovalnice nekaj malega več kot enega redno zaposlenega, kasneje, to je leta 1990, pa smo ugotovili, da pride v povprečju na obratovalnico le še 0,90 odstotka delavca. Resnica je seveda v tem, da se ljudje na veliko zaposlujejo na črno. S tem se delodajalci izognejo davščin, na sindikatih pa si belimo glave, kako pomagati tistim, ki dobijo brco in se čez noč znajdejo na cesti. Pa to ni problem samo Celja, to je problem vse Slovenije. Rešitev vidim v tem, da poskrbimo za učinkovitejše inšpekcijske službe in da kazni v prihodnje za tovrstne prestopke ne bi bile več zgolj simbolične.« - Dela tudi vaša pravna služba s polno paro? »Seveda, s polno paro! Ukvarjamo se namreč kar z nekaj stečajnimi postopki, pa tudi s približno 300 individualnimi spori. To pove vse. Žal je pritožb iz dneva v dan več, zato se postopki vlečejo predolgo, kar seveda ni v korist prizadetim.. .« - Pa divja privatizacija? »Te je toliko, da človek težko verjame. .Kaj vse si nekateri upajo! V ne malo okoljih opažamo dobesedno barbarski odnos direktorjev do delavcev in njihovega imetja. Po tej ali oni poti poskrbijo, da gre vse skupaj k vragu, sami pa poberejo smetano. Zato nas čaka še veliko dela, da bodo ljudje zaščiteni vsaj približno tako, kot morajo biti. In pošteno se bomo morali potruditi, da bodo postopki na sodišču krajši...« - Torej tako s socialno kot pravno varnostjo delavcev še vedno še zdaleč ni v redu. »Vse dotlej, dokler država ne bo priznala oziroma doumela, da so sindikati njen povsem enakopraven partner, bomo še daleč od demokratične družbe, predstavniki delavcev in zaposleni pa bomo v podrejenem položaju. No, čim bolj se odmika čas, tem prej bo morala vlada dojeti, da po starem ne gre več. Morala se bo sestati z delavci in z njimi skleniti socialni pakt. Ta ne more biti enostranski. Vsebovati mora prav vse, kar je pomembno za naš skupen nadaljnji razvoj, in ne sme obiti ničesar, kar je važno za socialno varnost delavcev...« - Drži, da posvečate veliko pozornost izobraževanju? »Ja, prepričani smo, da brez nenehnega dopolnjevanja znanja ni uspešnega dela. Zato skrbimo za izobraževanje tako zaupnikov kot tudi poklicnih sindikalnih delavcev. Ob tem vsekakor velja omeniti, da tesno sodelujemo tudi z nemškimi sindikati. Že sedemnajst let. Lani smo imeli za naše zaupnike dvodnevni seminar, na katerem so prijatelji izjšihgna govorili o svojih izkušnjah, o svojem delu. Letos bomo ta seminar ponovili. Če želimo v Evropo, moramo Evropo spoznati. Zato sodelujemo z nemškimi sindikati. Čim več bomo vedeli, tem bolje bomo lahko delali,« pravi Ladislav Kaluža. PRIROČNIKI Zt SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 330,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in i starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 200,00 SLI • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 330,00 SLT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 330,00 SLT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 250,00 SLT • več avtorjev: KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 590,00 SLT • Aleksej Cvetko ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenimi pravicami. Cena 500,00 SLT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SLT • Jože Smole SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA Willy Brandt: nemški krediti ali vojna odškodnina - Gadafi je pustil Tita čakati dve uri - Kdo je sesuval Staneta Kavčiča - Hlače je nosila Jovanka - Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh - Koliko je Tito kriv za klanje na jugoslovanskih tleh in koliko zaslužen, da ga prej ni bilo Cena 500,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE“-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE« Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklica) ......izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na naslov: Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika:. Dne:..................... Podpis naročnika Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku. NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Moje pravice na izv. • Nova del. zakon, izv. • Kako postati podj. izv. • Plačni sistem ......izv. • Kako uveljaviti ......izv. • Stanov, razmerja ......izv. • Delavci in uprav. ......izv. • Zakon o pokojnin. ......izv. • Dnevnik Titovega sekr. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj:....................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Andrej Ulaga Dne: Podpis naročnika J* 12. junija 1992 KAŽIPOT Z DE sem izredno zadovoljen Nak, ni samohvala, za katero vemo, kje se valja. Naslov smo si sposodili iz odmeva enega od naših bralcev. Čeprav ni edini te vrste, nas ne bo uspaval. Svobodni sindikati namreč o DE kaj radi spustijo tudi kakšno hudo pikro. Predvsem v njem ne marajo brati o drugih sindikatih - celo kadar ga ti biksajo in mi o tem pišemo, se svobodnim zdi za to škoda prostora. No, nekaterim. Tem še njim oziroma njihovemu programu naklonjene stranke ne dišijo, in za novinarje je pravcati šok negodovanje, kadar DE pokritizira vlado, stranko ali sindikat, ko ubira delavcem nenaklonjena pota - češ, čigavi pa ste?! No, v uredništvu tudi strele te vrste vzamemo dobronamerno. So pač sad ponosa ali bolje ljubosumja na svoje glasilo. Kritiko dobronamerno in hvalo z rezervo je bržkone kar pravšnje merilo? Ker je to naš časopis (tudi sposojeno) Ker pa smo na sejah svobodnih sindikatov slišali kar nekaj pripomb, da je v časih boja za lastnino in soupravljanje obveščenost članov SSS in vseh delavcev ključnega pomena, da DE pri tem lahko in mora odigrati še večjo vlogo, da bi morali ta časopis prejemati vsi člani svobodnih sindikatov, in zraven naj bi uredništvo še okrepilo vpliv na javnost, smo v DE poskusili razpoloženje bralcev preveriti z anketo. Večino odgovorov so poslali bralci, ki DE prebirajo več kot 5 let. Večini te večine se zdi DE vse bolj zanimiv. Najraje berejo koristne nasvete, potem razčlembe ekonomskih problemov in nato pride na vrsto - humor. Res, šele na četrtem mestu je sindikalna problematika in potem vse drugo. Poročanje o različnih ravneh sindikalne organiziranosti je kar enakomerno priljubljeno. Način pisanja, fotografije, oblikovanje in privlačnost bralce očitno zadovoljuje. To nas v uredništvu kajpak veseli, čeprav smo pričakovali več kritike, saj nam je ta vselej dobrodošel napotek. Prav zaradi uvodoma omenjenih javnih zahtev, da bi morali DE prejemati (najmanj) vsi člani svobodnih sindikatov, so nas odgovori na to vprašanje še posebej zanimali. A glej šmenta, točno polovica jih je za to, naj naročanje ostane nespremenjeno, druga polovica pa meni, da bi bilo res koristno, če bi časopis prejemali vsi člani. No, če smo natančni, en samcat odgovor na to pomembno vprašanje sodi pod rubriko »ne vem«. (Če bi potrebovali odločilen glas in če bi bil to naš, je nagib tehtnice jasen.) In česa v DE ni, kar bralci pogrešajo? Četrtini anketirancev bi bil dobrodošel TV program, le malce več bi jih rado devizni tečaj, sicer pa posebnih želja ni - razen posebnosti, ki vas, kot se za posladek spodobi, čakajo na koncu. Toliko o vaših odgovorih v obliki statistike. Seveda pa je nekaj takšnih, ki bi jih lahko uvrstili v naše redne rubrike od Humorja pa tja do Ravbarkomande. Ker so ocvirki vedno zanimivejši od številk, naj vam jih nekaj navedemo: • Zakaj berete DE? »Ker jo dobivam na mizo, brezplačno!« • Katere od navedenih tem bi želeli imeti v DE? Ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti delavcev.« (To je v teh časih bohotenja delavskih pravic odgovor, ki zasluži posebno nagrado za izvirnost, in res jo bomo podelili, saj so vse ankete podpisane - z eno izjemo.) • Na prav to vprašanje še: »Peterletovo izpoved, kako nas je pripeljal k vragu, ko pa v boga veruje.« »Seznam podjetij v stečaju.« (Bojim se, da po koncu moratorija v DE za to ne bo dovolj prostora.) • Bralce smo povprašali še po predlogih, ki jih anketa ni zajela. Le nekaj najsočnej-ših: »Kako preprečiti občinam, bankam, poštam, elektriki in podobnim, da bi si delili tako obilne plače.« (Če verjamete ali ne, ko je bila v ponedeljek, 8. 6. ob 18. uri postavljena pika za tem stavkom, je v vrhniški občini zmanjkalo elektrike, ker se v teh krajih zgodi na vsake tri kaplje dežja.) »Sindikat je nemočen, zato mu DE odmerja preveč pozornosti.« »DE je trobilo SSS in bolj bi morala krepiti sindikalno enotnost.« »Zamenjajte vse razen fotoreporterja in tiska na recikliran papir!« (Ne bomo, ker je večina bralcev s svojim časopisom vendarle zadovoljna. Kritike in pripombe pa sprejemamo, kot smo že zapisali - kot dobrodošel napotek in obveznost.) RIBIŠKE RIBARIJE Piranska vlada si prizadeva, da bi po svojih močeh pomagala ribičem, ki so ostali brez svoje »njive«. O denarni pomoči se še niso pogovarjali, vendar so člani izvršnega sveta sprejeli sklep, da bodo piranske poklicne ribiče za tri mesece oprostili plačevanja socialnega in pokojninskega zavarovanja in drugih prispevkov. Javnemu podjetju Okolje pa so predlagali, naj jim ne zaračunava priveza v piranskem pristanišču. Lepi spomini...? □(§m 5®S »V tpievte Renault ^^^“f^Utlla, ^f0aeatati.^, ..anl kamin'. §1 WM Vsak teden nova priložnost za bralce Večera! WŠ Mi Nagrade tedensko, VEČje mesečno, !i! še VEČje v super nagradnem žrebanju! ||| ||| Vse o nagradni igri in nagradah |||: i|| vsak ponedeljek v dnevniku Večer! ■ in I VEČER Podobno kot prejšnja se tudi nova vlada ne more kdo ve kako pohvaliti z dediščino. Zelo mizerna je, še posebno na področju, ki naj bi bilo temelj vsega razvoja, blaginje in razumevanja: na področju gospodarstva. Marsikje smo ga namreč zavozili prav do kraja. Med mnogimi, o katerih v preteklosti nismo kaj dosti razmišljali, so tudi slovenski ribiči, ki so danes v svoji doslej največji življenjski stiski. Iz roda v rod so živeli od morja in svojih ribiških mrež, vse kar so prihranili, so sproti vložili v svoje barke, sedaj pa ne smejo več na morje. So ob svoje delo, dohodek, kruh..., ob svoje dosedanje življenje. In brez svetle, vsaj malce prijazne prihodnosti. Ja, Obala, ki ima zelo veliko ljudi brez dela, se je srečala z novo žalostjo. Saj ne gre samo za ribiče, temveč tudi delavce Delamarisa, ki brez ulova nimajo kaj početi. In gre, kajpak, tudi za vse njihove družine. Za usodo nekaj tisočev. »Nekaj posameznih ribičev bo še imelo delo, vsi pa prav gotovo ne,« ugotavlja Vinko Franetič, direktor holdinga Delamaris. »Ne vemo pa, kaj čaka ribiče Delamarisa in vso našo predelovalno industrijo, ki je odvisna od ulova. Z žlahtno belo ribo je seveda konec. Zato ker je v slovenskem morju praktično ni in ker jo tudi v hrvaških vodah že primanjkuje. V najboljšem primeru bomo pri sosedih lahko lovili le še sardele. Morda kakih 2000 ton na leto. Seveda, ne zastonj...« Ves nadaljnji ribolov slovenskih ribičev in vsa predelovalna industrija, ki je odvisna od morja, sta, kot pravimo, na nitki. Zato pač, ker smo se pričeli o teh stvareh prepozno pogovarjati. Zamuda je porodila slabo voljo in negotovost, vse skupaj pa nestrpnost in skrhane medsebojne odnose. Namreč med nami in državljani Hrvaške. In vse to danes še kako drago plačujejo slovenski ribiči, ki ne smejo na morje in upravičeno bentijo nad vsemi tistimi, ki so jih spravili ob kruh. In kaj storiti z zajetno ribiško floto? »V njej je veliko denarja, mnogo let trdega garanja. Kam z ladjami, če bomo morali pospraviti svoje mreže? Italijani jih imajo že sami veliko preveč, Hrvati pa so brez prebite pare, da bi lahko kaj odkupili. Ne vemo, kako se bo vse skupaj končalo, kakšen bo epilog te neprijazne zgodbe, vendar nam ne kaže dobro,« pravi direktor Vinko Franetič. Na novo izvoljeni slovenski izvršni svet se bo vsekakor moral pošteno podvizati. Bolj kot prejšnji, če bo hotel vsaj za silo olajšati življenje mnogih naših ljudi na Obali. Med drugim bo moral doseči sporazum s Hrvati, da nas bodo spustili v svoje vode, dogovoriti pa se bo moral tudi o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Pri tem bo treba misliti tudi na vlaganja v marikulturo, morda skupaj s Hrvati, in seveda na vse tiste ljudi, ki bodo zaradi meje na morju ostali brez dosedanjega dela. Prezaposlovanju se gotovo ne bo moč ogniti. Zelo verjetno danes slovenski ribiči ne bi bili v tako hudi zadregi, če jim doslej ne bi šlo relativno dobro. Zato tudi niso čutili potrebe po svojem združenju, po svoji organizaciji, ki bi se potegovala za njihove interese. Sedaj je ribiče prehitel čas. Ne le po krivdi vlade, ki za morje in ljudi, ki so živeli od njega, ni imela dovolj posluha. Zato je treba tem ljudem, kajpak, priskočiti na pomoč. Pa ne šele jutri. Takoj, danes. Besedilo in slika: Andrej Ulaga (iz ankete) Statistika, pravijo, je zelo priročna, če hočete kaj pokazati v pravi luči, se pravi takšni, ki vam ustreza. Pa si vendarle nismo mogli kaj, da ne bi anketo obdelali tudi s te strani. No, vsaj z ene: kolikšen delež anketiranih bralcev se zavzema za to ali ono, navdušuje nad tem ali onim člankom v listu, graja tretje... Devetinpetdeset odstotkov anketiranih bralcev (v nadaljevanju bomo uporabljali kar besedo bralci, čeprav anketa ni bila povsem reprezentativna) bere naš časnik več kakor 5 let. Dvema tretjinama se zdi, da je časopis v zadnjih nekaj številkah boljši kot prej, 28% pa jih te razlike ni opazilo. Kar devet desetin bralcev je za to, da časopis izhaja enkrat tedensko. Bralce smo povprašali, katere teme prebirajo pogosto, včasih, nikoli. Razveseljivo je, da na zadnje vprašanje skoraj ni bilo pritrdilnih odgovorov. Teme pa so po pogostosti branja razporejene takole: koristne nasvete prebira pogosto 57% bralcev, ekonomska vprašanja 55%, humor in razvedrilo 43, sindikalno problematiko in notranjo politiko 36% kriminal 28% itd. Na vprašanje, ali naj DE piše o sindikalni problematiki več, manj ali toliko kot doslej, so odgovori zanimivi: 45% bralcev meni, da pišemo o delu Zveze SSS dovolj, o delu območij jih tako meni 42% in 38% bralcev ima dovolj informacij iz dela republiških odborov. Kar polovica pa se zavzema za pogostejše poročanje o delu sindikatov podjetij. 71 % bralcev bere DE zato, ker je v njej problematika, ki je drugje ni moč najti, 31 % pa zato, ker je pristop časopisa k problemom drugačen. Naše delo so tokrat ocenjevali bralci. Velika večina je pisanje ocenila z dobro in zelo dobro, najbolje pa je ocenjena aktualnost časopisa. Velika večina (ne vemo, ali je treba zapisati tudi odstotke, nekam veliko številk smo doslej že zapisali) je zadovoljna tudi z naslovno stranjo, pri kateri je spet glavni adut aktualnost, precej manj pa pravokativnost in estetika. Pokrajinski tednik, ki poroča /n drugod ZH? tvojim brate * jo glede na obseg mer ™«neTbnimi M00 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 C5 O 03 ._T N l O C o o > S >g r'S 03 a •5> G c ^ ^ 03 ^ Sft -Ng | N 0- - g 1- 5IIP I II ll»ll^ I Si U a ^ a-sr”" isa S^llof- §>£ Ilil^Iljla aB5S.I&| 2 ^ i 11.11 ^ i °>i .aiptilllU |af |.|sl|«Sj llltlil?!!! XI T3 q; © 3|° «|3^l Si s s ličili a|| al?g|!Spi tio > CO , &J0 o, oi ^ &-S h g s ooooooooo (MOOC-CDOlOOiOlO lOC^O^lO-^T—ICNJCOLO cviiooi-^oocorHtr^ COCOCO^lOCOCOCOOS i a 3 ^ ^ H oooooooooo C^COCOCOCOOCOCOCOrH lOrHTfCOOOCSIGOGOO^ »H !>• co od cd CO O O D- 00 coco^T^T^iococor-a^ S K II. a-s^ !§i in.-1 2 o G • T3 a-s >^-o O T3 03 TJ O G iKati ^ ^ ^ N N N O O O > > > >>^ H H H H H a a a a a tn w co m m i-h m C' co co co Tji co i> csi o m co ^-co CO N co 3 3 S « s0?! g 3 -a ^ 3 18 Ig2-Saa§ 'Sl'3 3 N S N W ^ > g g >W 5 2| ;8 | g ^ 3.-« G, a i i i Ttococo»-H T-HTHCOCOCOt>C\IC^^H s? 'jsa 6.“ > 'o > a o a M A! >W 03 N S §?S| f^^COCOOSt-COCOCO CD CD CO i io io 05^ csj^ tr- C5_ ^ co" i> iC o" io c-*' c-'' co od' cd' co" csT rj^HCOCOCOCDCDCDOi O^D-CO ^CSJcMCNJCMCsJCMCNJCN] CO CO LO li5§§§§§2 .COfMCSJiOCSJCDCO^ o? ^ co i>- cd cd cd co’ o o o o 05 t—< CD CO rH IO csi 05 CD CO CD io’ ID CD 00 O 03 ^G , S-sžl s-l^l Spl us6 ti mi • ec ^ .M |1 a | 5 -3^ Jl!'š 1 ,! r-H 'n ° a o 2 l! O) -m > C'S ■pl l£s !:s:sa:š::::i::;8::s::sss*^ I I I ■'T’ O r—( a^ a ^ i s-i lili .1111 lil J w M 03 03 « H s>n£ . n, ? s « a 3 ri I S o s-S,^^ 3-S 'S o J 2 ^ el^J! i'i>| g ^ sa S S S o £ -Si. cs S e ^ H o o « g,-a 3ž-5.2 e Id e « .3^ 11 'P : . '? ^ §'>N >§ §>^ P O 'S ^ -V -ro Gh s “ M O O o 8 ■"' liHIlilil II 3 o ^-§ ii-gs 2^,1 s § i g-g-^a^ N>g 2 4 o •=■«-S 'c o M f lignji i i C Org _ 113^2 O >M ° lis oj >co S >o > § plg-g -^“.o la fS^^gio^O^ooB Sl« al 1 >?i B 2 d !p - "B « S> I § I °! fcs >š «-Sše« alT^ S » 2 ° o 5 o >2 s I § £ «-g g H >| 8Jt §> §"cft« '8 1 O ^'gsl S 8 -S,s gj§ e S’ ■B -S -O s O o" o O r J a g a* n,’S e IT o p o b alsisilli' flfsi-SlPSiilsS .S>s2>»;Kj >N C/3 >C/» H B-o-S^ o o QJ in.2,s*i ^ g S :g ■| “'gsllf® §18. t* ms -b ?J >o ' ' o.’> 'ti '--*U3 :.. __.... _ - v 5ItS?IIIIP!pBi| - c- ■’ Kt*f^815? S2 t/i 03 .2. >2 0 I 3 I 03 ■g >ss Ph O D rQ 'o ^ O P) . I«'? i ji S °-3 ° ft P -3 l^ai 9 c ■ Iti Si 8 8 8 8 8 2 8 8 S3 8 e 2 S S&8S2888S^5&& p|!4^!! 11 It I |l!t 1 111515iii*iiO r «ii!iil?liril!r^fe^g-5^ 0.13 « §>•81 8 IS mmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmM c^'a.rr>,BN ^ ; -31 »j '<* š. s s ti | ii g!|(S 11 a o 0-3 ar3 S S a||g w o^d g/3. °>g^ ^=-.3 S,a^; ^ S > Miliš a § Xv i g.-« S« flrg >- O§ag^2 "llsss •2. P ^ I •S Co 38 aoS >&o3>S S1 ^ ¥ O 2 e a ” S CNoP2oHaaa,odc0 00 d P11- n d rrl rr -HJ r-t ^ j 2'>aj«8o2i0>2a3^<3- ^3 > S g ■5’d ^ -a ,§ g o g '3 !!1 »lis al Is spilil is >.£5,^ 1 g*3 a a - S 3^ .g g«« tž Sa 2 g | & °:Gd«S d ddO.rrojg.^igoaj^d a^^a^g h n^&O d Pi+j a d d cLiMiu>N.3ri*; d.b 3 SS 5 S 8 8 « ft 8 it ? 9 8 K --------~- •-•-• • • o o s; tZ' tf> r> oj 2 S5SSS 5^SS8SSS Issliil§i§sfsi Si 8 8 8 S 8 S ? 8 ^ 2 2 552S!582S85Ri88K |pSaaEdgggdg w T” O O * co oj » 55SS8882898feS8 925”f2SSSi88SS8 coT-a>o>T-o>»-N.ojc7co co o a^ 3 a a _l " rH f—H a--" ■rr 2 s 3 ° 2 ^t| S « |i s !il,t!I > d a*!/) *;a> ^ o n g N o žltfltl o g 8 g o.N “llSlli w 3 S32-§b . 8wS|*Jt 3 S > O ¥ j3 ^ gdS1« “ ^t=l al tsj a *B Id B IllilHI Ulil V4°*0 lini t!lf|4| |as|8 ■a a 2 o « S > gj.S g/3 ^fs>|«g'Gg ft P ^ Š a> 'g jš Pt o lili g i «.3 ig^o^giid llg^^dgol« “2i'|fts|s>SS .d22di6|l lajfHg|S«*2=*«sw iifiiilfiiiiHP* lijlil!* s,Sl.!5S.Sf |I!|!t!i ^BBdaago ^SS§|I°§ "sls^-gdd .-s-g«-? l-^lollISflSl - • 03' G ► sl£l > csi 03 .2, o co >N Oj ^ ^ 'C P 2 P. g D o d-SS?« rj 03 T3 T3 OJ ! ^ P,N - jsa-C"il|lll.- Illflli-SE u-sHmmmmn l.§ »s bS.” s-2 8k mmu ^•s >u o ^ • |>g|d ajj g >d aa>H g G |iril|l|lfl«ft Illll^lllllp P '-‘fH,rG N ■ rG 2 1Ž5 S Pl D rP CO ^ O > O G P-i TJ >o lll!l||l!i|“!!||til* Kl“11!l|f! s • O Ph li ° 3 =" gS d 2 o| ^IS-S aa | llaSltll ti^ S.ŠP ; n, 3 3 . C d* O >™IZ > 2.8“ '3CO #B CO N CO '= IM >o ^ii IliHif S ai rg d &., tfllill^i | r 'Ha N' S H | “I Sem £>gUl| S»N^ s ■S1«.sgoo>:^^s UPUlillil IRPPSII lfi!l'ssll!ll s2'|slll!l|.l4 s.s2;;l|ssaal| g m ° o S a. ft>a 3 g s d p, A “-g § as go g^l S a O d a^ a-g 8 ll ^1| “« Sdd g a ^ g “ ^ žUiis i ci itn^g § g-ts “ §3 go 2 d-3 2 5 o - 311111 Ulili ||l-s|| ^9 T3 ••h *G >o «8» jiipi, u s S f.s .g. ] a .a >g s a > c PJžt|> - o-ootiaiS ll".P|!fslil| 111? ! = HI !l ^!iF.iiii!P ~ S 6 " ^ _ „ -S a a ? d sJ3inr d K .M -g .III sli g W.S a tlfllllilllll milili Ss? csi o rH 00 CO O rH CSI tH csj CD co O T-H 1-H l> O tH r~ 2 r—i ^ 00 CO 05 05 ID CD COCOCO^-^iOCDIt- s? S E g d 8 - dS > CD ^ D OJ r-H 03 & •rH T3 §s grS f| Ri m - d ( »H r*H I B S tlf dtiidSScbSSdSC:”” sžii?ss?s?;i;wsss:®:šž?issssš;;:g;x;xg:;s;:i;i;:i;ig;i;s$;%:;:s:::s:s$sw:$i^^^ COC~-^00-TfC005 CO(MIDt-HC-COCOCO 005CD05CSJCSJ05CO oi ^ o’ cd co’ c5 -i CMCOCOr^^lOCDt- Cd r^H 2 a a .g b g d « a ^ C g| g llllilllll Ulili 3.i?a ^nB£>P@PB § aS.Srg-g a d d g | V šili 4 ^ ° ttN o-R islllfl d 8 a > 5 > •SSo-^fi sl D ° oj _r 9 D -*-> D X3 rrt timi ■n a g) w»S ^ Itpis 2 03 si li a S m o S >d ! II Irti ii|||g| »IB 2 13 Ilir llffllllllllllll 11^1 s sir 2 as I >3'3 |««f š a ^ a-s ™ a i 3|”SSog § al'a-532 ^ r-H OJ >0 13 • ) CO r-j >U5 1 1 O QJ K. O D ,P -Gl £a II *$Uo%i a|l a”g « «>8 g 3 a " b w -o- g g«oaa)2.Bd«aaa|a« 3 2 o &o g> a g ^ .a .2 o G N .2.B S & g S g ! „ 2 ® I s a 2 is 2 a O ^ a ;o o-° G a g d is “ l-S g a-SH 3^ g'2'8'" g 1-1 :“|0o^S^l^aaa-^agaao5^aa'a „ s J SIJ riPi: i44lslli4l?Ii šiilF8 u :=■ co .= IbbI rS2.U| > g'd c N :5 Oj a ■sla 1 |fl| CO O 3.aorS S:g.^“ •2.1 B “ II:! OJ - 03 CO 3 til sl s g im h a a S a '^ ^ 2 N B a tli? tl »i s°2! r^ “B b !S ^ g OJ CO • G i i i D O O ■B'8« |f3ž ^‘H.S 8 g — o o-'3 iisar" o2-| |eS w O) o »•S a ulili OJ 'IH .2>M f 8 2 š"! ^ - :!?a Jfflf P cO cO O b J .2..S (DP, M .2, g m'« «a cO I -4-» o a S a." a > §- D rt G W ŠF!3ga 6 Š-G g-^ O ril^ ricj T3 CD w rP 'O H 5 g > o a o 2d« E S:G § g šg ž 'a c 'a s. O «13 <“ §d'g-a-">2 .2, g'JI g .2 >N 'Z* a 2-rH a g ni 'a1-« B silili SsšII? SUgga« ££‘2 114 £>g '57 2 'o 'G 3 > a'3 ^ 3 o- 3 & o a ^ i? £ a-S^S l84t:s CO 03 Jh ™ c* rH '5' k 'ST -S 4 f IH is l CD p G rt > > E-a -g'G rg f||.gl| l £ §>^ a £ n a ■saelB> £ ^!l|s¥ j likali 1 S "o b>S - ai ^ Š* 8 >d\2, llflllll |.s e-s-s §. ^ o o.0 « ag J > £ d 11'S-.S | ^j-d 3 “ £l^ll||afi§Hs TJ S * d 'g- i G • rt ( ■|«| H “ aill j e«ff>s 1 laS™ e co co a? 5 G §S£.8| «?a^ 2 ?li:t lHif |I£gf g §J 1!I:?I 3 8 g- 2, f| a o d 00 m sp! a-d § 8 illš s sl a P^^ co r •g a .“•d (D p TJ ^ cd rt p o ^ Jd > o.-Sg2 JfPlsi 2 -3. 8 d ^ a a '§s'a|“?o' ■ TS OJ (M^C005l0lDC0Olrt^2S5 csjosc-ascooco^tN^co^. D-O^T-IC^COCOCOlO^-C COC^rHcda5lDCsi(M’^^St2 COCOBf O) o «0 iltii d j«s N a G^-g N g tllll 'P'3* Brg-il oj :sr m tlfHilil II !!l!ll!i|l 0° rg grg Id a S O ad^>g| G2d ■7’^ a 2 W-Sdnsgagaa:o^§P. !|||Iia l^ppippial so^g-sT ^b s a “o : £ s 2^ a S S 'G « d -3 S > S“ S rt 5 (h ZGUZ>>>£Ž£f ' •n ft g a‘ J3 G5 rh 2 3 l^r d' r. a81 a d o a 'IEE22II °>§ |-Sdl llilfeifiiriiii O ^ J rg 'S M >S rD P TJ cd G ^ I )_ O Q W P |.g ■Prg I o-S « 2« ? " >8 lija co tJ G p e 11544 sp >.II dcdlTagdcssO u glt>P||dI«|H sga^|||>l rP43 G CO >2 a 2M._ . a-^ 5 £ thcsjco^iococ-coo^^ ^ CO qj g N O s 14 I “5 G -rH O G r*5 B; o d o mO.^ ili t|! fP iti isši^as co m O G ^0? o e:®«© 111 ;- Iis-S! ■2d 2 Od žlaga « r S^d- I '3 S .2 g, 30 - G rt g -S d 2 N) _W > dl jT 'H «- £ Ph S |i^i o 3 •"'5 “ g § g §ils | čtSSsž >u ■pl Sp t-i ^ N? sfl ^1° - o 2 •-H r-H rt dm g g-OS 2^3 a« 1 '5’a ■• G -H -rH ? rt W 1 f £ t/i a ■C' dd S^ldS S'i a a > d ^ ■§ l'F e^-g ST: SJp I Cj • . ^ S § -r- ^ C3 CH -^H O rr«*' t|3 :|"i'|.a l~il S Sl«g.§as5JgSSa 2SS S gl-I ■Žid1*3 OOOO OOOO CD 05" rt^ |> ID CO 00 OO CO IH CSI CO o co cd csi IH co o csi rH rH OOOO o o^ o^ o_ co' io' r-T io" co co o csi ID CD IH 05 IH co csj ID CO 05 rH OOOO o. o^ o^ o^ 03 cd" 00" IH rH CO CSI CO CO »H 05 CO co th cd CO rH CSJ rH rH a 13 aiSBd Bd^d SSS" g s_of ¥-G .2 a1 0 s? co" IH rH t-' rH S? rH O co" IH IH O S? co" IH rH rH S w fgs I& til >N ■-‘rt d £^ S ■sl s a Znesek za prehrs med delom po SI za gospodarstvo Eh Eh hJ J CO co 0 'G' i? d s s ih a> 0 g 3 4¥l I - ^ o o o 42 s I !*1 i I i*J 0 o ^ g 9 . 2 -E-d >S | | ffl S g.pP! glllll? 1 §11 asi CO rH* I II G P -o § 41 spl^ 1 ?;2 a s 38 o siSp Ph a. g b d af a g3 psšt 3.ag5g ^<0 g H OO N d .5 SSglls csi cd rt rt 1 rt N 'rt* > Tj :p, rt 2 TS gg-sa ■a^af SČ.SS o d ^co . a § n «agd adS«:a.gla;? 2.1 - s^dG 3 Z, aaa ^ d 3 ^ d d d 43 S e m M 5'” a m 0 fljlij S!^ | alaoS^li^adir Q ^.2-ga|^|3do I £.a^5 2>d ^ « •Sjr-gHšS a d o fi d ^ esg'111 a g.,2, dB ^ rt ^ a) Po Pl 0 ^ ^ -a b ,d n >N 2 03 o 03 :=T K *=% A! G 3 d a s;3 4 ll-F" CO 03 03 8) •Jj ^ oS e JB i tiis s ž«sg:s silili •S l! “dfg aG-s-®§ .d.lad^ O >U >OS s o X N M 3 h : illggi aSa 00000 o_ o^ o^ o_ o^ IH 00 05 O csf O CO CD O ID CSJ O CO IH IH csi IH r-i CD CO ID 00000 o. o^ o, o_ o. IH co" ID cd rH O (M rH CO CO csj Tt^CD IH IO csi ID 05 Tfi r-i CO CO CO -rf ID 00000 o o^ o^ o^ o^ CO id" co" o" o" rH O 05 OO CD 05 O O rH CD cd 05 Tj< 05 IH CO CO rji ID iFI-lila« Č ,G N rt qj P P rt N •’—• K* r* l||l1 W S CO N N .S^g 11 d c B E > ± 2 tm c« .S '2 2 ¥ •“'>■ a^ s 3 s |pfp a b a« CD 03 l| 3® S « ag »h rt rt 3 0,^-8 ^r8® u Ig |S2S° a^ 43 ° ■a’ Gb3^25 2 'S g 1 pJJb! 4l ® s s 2 a D .. 5 S>-G “G 8 § > .. « 3 g Tj ^ CD".h4 1|3| Sf (i R3 d d - « .,-43 43 a>3 "a>0 >0 >3 c ’8 G ^'3 .S Pllft Žfslal ^2 d-g^ 0 0 O P G ^ G ‘S i-i w o rt rP g.^ >8Wo r^ l lillllllS tlSllillill l!3lKS"-šit!sft > rt a p< So • ^ d h 8 07 2 r >0 d'^ 8 G d • e’ U 3 a- § a 2 g N # i d£dS^|g>-8 ' S«>«pg|p> • dd p>^ld ?Sg|£2.8f8 I a|.a ?t||l s o °'^1 gs ag O-^ 3 > nB^O 3 HolBišU 7 >4 &iš N ••H a x & I P 8;a §-§1 |.a„ d J'j|d >8 g o-G ^ Sloll¥l|1a.2.H . . -M aG.|:: a 8-5jra.a *- ^ a 3 £'S>8 >B rt > Nd.g > 11-I? s itn !^f;l 3 g 31,3-^11 «1 sl’8>3 S^^^rŠGaiSiSG. “3>S§3co“g --rt _g 'G o G £ -g -g >5 ^ .p'd I o 2 ^a B 4 “ I o TJ ^H r-J © >0 4£la.Ia || o-^ d43B||.| | § p 1^5“ s s p Is ||n gp g g|'Pg 2 §^d|>ld> £d §43 S||g^ 3 g|x g^ 2 d > tj .S:aS*35a©F©-GwKSGUG©|S©S^©MEm©4SSE«©©©4SaaE|^g^°M 111 as............... JŠw 11 111 1111 i£i3Gda £2 .. . d^ a^ 2 dS:“E' £ | g“ 3 .Ž Sa.d|3|o|d|g>3'5« ^i1lllf.l>li>li0i - *, 5v-' dt;;"-,.v1 /y5M)č Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 21 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in strokovna potovanja. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 317-298 - poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. ure do 15. in 30 minut. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO HRIBI 1. Sorica - dve sobi s po 4 ležišči, skupna kuhinja in sanitarije. Najem sobe 500 SLT in turistična taksa. 2. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini v maju. Cena 700 SLT. 3. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini v maju. Cena 700 SLT. 4. Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, do 15. junija dnevni najem 1000 SLT. Termini po dogovoru. 5. Pokljuka - mali in veliki apartmaji za dve oziroma štiri osebe. Sedemdnevni termini (ob sobotah) do 30. junija po 20 DEM oziroma 32 DEM v tolarski protivrednosti, med sezono pa 25 DEM oziroma 41 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Brunarica na Pokljuki - za štiri osebe. Cena od 32 do 42 DEM, odvisno od sezone. 7. Počitniški dom v Bohinju - štiriposteljne sobe. Cene: najem apartmaja 14 DEM na osebo, nočitev 10 DEM, polpenzion 24 do 29 DEM, odvisno od sezone. 8. Sobe v Kranjski Gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. 9. Planinske koče na Veliki planini - dnevni najem male enote za tri osebe 37 do 47 DEM, večje enote za štiri osebe 52 do 62 DEM. 10. Počitniški dom Kranjska Gora - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami od 22. do 29. junija. Cena penziona 21 DEM, polpenziona 17 DEM. 11. Planinski dom v Kamniški Bistrici - posebni petdnevni programi s športno-rekreacijsko vsebino: planinski izleti, alpinistične ture z vodnikom, tečaj jadralnega padalstva. Celoten paket bivanja v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah z etažnimi sanitarijami, polpenzionska storitev in stroški rekreacijskega programa 335 DEM. Samo penzionska storitev 150 DEM v tolarski protivrednosti. 12. Opremljene sobe ob Kolpi pri Starem trgu - sobe za 2 do 5 oseb, skupna jedilnica, TWC. Najem 12 DEM na osebo na dan. 13. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. 14. Apartmaji na Rogli - za 4 osebe v celoti opremljeni, barvni TV. Termini po dogovoru. Cena 45,5 DEM. Za 6 oseb - 62 DEM na dan. 15. Apartma na Kopah - za 4 osebe - opremljen - cena dnevnega najema 32 DEM v tolarski protivrednosti. ZDRAVILIŠČA 1. Čateške Toplice - počitniška hišica za 4 + 2 osebi; dnevni najem od 52 do 72 DEM, odvisno od sezone, vključene so 4 kopališke vstopnice. 2. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. MORJE 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini od 1. julija dalje. Cena penziona 18 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi - pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 950 SLT. V juniju dnevni najem 22 DEM, v sezoni 32 DEM. Možen najem več stanovanj za celotno sezono. 3. Počitniški dom Poreč - tri- in štiriposteljne sobe, skupno 50 ležišč. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Cena polpenziona 16 DEM v tolarski protivrednosti. Brezplačna uporaba plovil in surfa. 4. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lanterni, Picalu od 6. junija do 28. avgusta. Cene od 16 do 34 DEM: triposteljni apartma od 16,5 do 19,5 DEM, štiriposteljni apartma od 20,5 do 24,5, petposteljni apartma od 24,5 do 29,5 DEM, šestposteljni od 29,5 do 34 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico (4, 5, 6 postelj), kopalnico in verando oziroma balkon. V hotelih Tamaris, Luna, Neptun, Diamant, Kristal ali Splendid v dvoposteljnih sobah s polpenzionsko storitvijo 20 do 28 DEM v tolarski protivrednosti. Predrezervacije sprejema Atris. Cene so v posameznih obdobjih različne. 5. Otok Pag - apartmajsko naselje v Stari Novalji. Apartma ima dve spalnici, kuhinjo, kopalnico in lastno teraso. Vsak objekt ima svoj parkirni prostor. Desetdnevne izmene od 20. junija do 19. avgusta. Cene 24,5 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. 6. Garsonjera v Maredi - za 4 osebe, od 6. 7. dalje - cena 1790 SLT. 12. junija 1992 KAŽIPOT 7. Apartmaji v Poreču - za štiri osebe; cene junija in septembra za štiri osebe 43 DEM, za tri osebe 33 DEM; julija in avgusta za štiri osebe 62 DEM, za tri pa 46 DEM. 8. Stanovanja in garsonjere v Novigradu - cena stanovanja in garsonjere za štiri osebe junija in septembra 43 DEM, julija in avgusta 62 DEM; cena garsonjere za dve osebi junija in septembra 23 DEM, julija in avgusta 32 DEM. 9. Počitniško naselje Nerezine na Malem Lošinju - počitniški apartmaji s 4-6 ležišči; cene junija 44 DEM, julija in avgusta 62 DEM. 10. Počitniški naselje Miholaščica na Cresu - počitniška hišica za 4-6 oseb; cene junija 44 DEM, julija in avgusta 62 DEM. 11. Počitniški dom Vrsar - tri- in štiriposteljne sobe; cena polnega penziona 30 DEM, otroci do 7. leta 30% popusta. 12. Garsonjera v Miholščici na Cresu - 4 ležišča, najem 15 DEM. Pokličite 068 21-507. 13. Dom v Portorožu - eno-, dve- ali triposteljne sobe s toplo in mrzlo vodo, etažni TWC. Sedemdnevni termini od 6. julija dalje. Cena penziona 24,5 DEM, otroci do 3. leta brezplačno, do 10. leta 50% popusta. Turistična taksa ni vključena. 14. Počitniški dom v Fiesi - tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije. Termini od 26. junija dalje (od 4 do 10 dni). Cene penziona: odrasli 26,5 DEM, otroci do 10. leta 21,5 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. 15. Počitniške hišice v Savudriji, Zambratija - za 4 osebe, predprostor, TWC. Cena penziona 27 DEM. Termini od 26. junija do 5. septembra. Cena za šole v naravi 18 DEM v tolarski protivrednosti. 16. Počitniška hišica Katja v Jadranovem - pet apartmajev za 4 do 5 oseb, lastna kuhinja v vsakem apartmaju, cena od 65-70 DEM. 17. Počitniški dom Piran - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe s toplo in hladno vodo, etažni TWC (ločeno za moške in ženske). Termini v juliju in avgustu. Cena polnega penziona 29 DEM, polpenziona pa 24 DEM. 18. Apartmaji v Červarju - s tremi, štirimi ali petimi ležišči od 16. junija do 6. julija in od 25. avgusta do 4. septembra; sedem- ali desetdnevni termini. Cena od 1000 do 1600 SLT. 19. Počitniški dom Veli Lošinj - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe, etažne sanitarije, možnost polpenziona: odrasli 900 SLT, otroci od 3. do 10. leta 570 SLT. Termini od 16. junija dalje. Primerno tudi za skupine. 20. Naselje v Nerezinah - otok Mali Lošinj - dvosobno stanovanje za 6 oseb po ceni 46 DEM in garsonjera za 3 osebe 35 DEM. 21. Počitniški dom v Selcah - v 80 sobah. Možnost lastne priprave hrane. Cena 270 SLT na dan na osebo. 22. Apartmaji v Maredi - za 6 oseb, termini po 10. 7., cena 1300 SLT. 23. Počitniški dom v Pineti, Novigrad - termini po 4. 7. - penzionska storitev 25 DEM odrasli, otroci od 4-12 let 19 DEM, mlajši pa 4 DEM. POČITNIŠKE PRIKOLICE 1. V izposojo damo prikolico za 4 osebe za najmanj 20 dni z možnostjo postavitve po vaši želji. Stacionirana je v Radovljici. Cena najema 500 SLT dnevno. Stroške prevoza in namestitve plača najemnik. 2. Prikolici za 4 osebe na Krku - Njivice. Termini po 10 dni od 6. 7. dalje. Cena 900 SLT. 3. Prikolici v AC Sirena - Novigrad - za 4 osebe z vso opremo. Termini 21.6. do 1.7., od 1.7. do 11.7., od 21.7. do 1.8„ bd 1.9. do 11.9. Cena od 17-230 DEM na dan. INFORMACIJSKE PRIJAVE ZA LETNI ODDIH 1. Prikolice za štiri osebe: v Izoli - cena 35 DEM na dan, Atomske Toplice - 35 DEM na dan, Ladin Gaj pri Umagu - 35 DEM na dan, Mareda pri Novigradu - 37 DEM na dan. 2. Apartmaji v Dajli za štiri osebe, v celoti opremljeni, cena v juliju in septembru 28 DEM, julija in avgusta 34 DEM v tolarski protivrednosti. Termini bodo sedemdnevni. 3. Garsonjera v Kaninski vasi - do 4 osebe, termini julija in avgusta. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniški zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine v času dopusta, vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. C. KUPIMO 1. Opremljen kontejner ali počitniško hišico v zdraviliščih v Sloveniji. D. PRODAMO 1. Počitniško stanovanje v Barbarigi: dnevni prostor, spalnica, hodnik, kopalnica, pokrita loža, zelo ugodno prodamo. Velikost 29 kvadratnih metrov. Cena 1.500,000 SLT. 2. Počitniško garsonjero v Stinici: bivalni dnevni prostor z vgrajeno kuhinjo, predprostor, kopalnica, balkon - skupaj 25,50 kvadratnega metra. Informacije na Atrisu. 3. Novo počitniško stanovanje na Bledu - približno 50 kvadratnih metrov: spalnica, otroška soba, bivalna kuhinja, TWC, vse opremljeno. Informacije na Atrisu. E. ZAPOSLITVE V POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTIH Usposobljen upravnik/ekonom se priporoča za zaposlitev po pogodbi za letošnjo sezono v Slovenskem primorju ali Istri. INFORMACIJE 1. Lastnikom počitniških zmogljivosti v Istri: Vse lastnike, ki so prejeli odločbo o obveznem oblikovanju podjetij (d. o. o.) v republiki Hrvaški, prosimo, naj nas o tem obvestijo. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli že ste - Borza sindikalnega turizma. Metod Zalar, direktor borze MARIBOR: ZBOGOM, TEŽKA INDUSTRIJA Strokovnjaki inštituta SRI International iz Stanforda, ki pripravljajo program razvoja Maribor jutri, so se pred dnevi umaknili iz mesta ob Dravi, da bi pripravili končno fazo izdelave projekta dolgoročne razvojne strategije mariborskega gospodarstva. Pred tem so svoje dosedanje ugotovitve predstavili vodilnim gospodarstvenikom v mestu. Predvsem so ameriški strokovnjaki poudarili, da je Maribor na razpotju in da ima za prihodnost samo dve možnosti. Če se bo organiziral na ravni mesta in vodilnih v industriji ter sprejel odločitve, ki jih daje projekt Maribor jutri, potem ima mariborsko gospodarstvo možnost pozitivnega preoblikovanja do leta 2000. Če pa, denimo, Mariboru ne bo uspelo opredeliti strateške opredelitve, po- tem se njegova industrija in infrastruktura ne bosta mogli preoblikovati, gospodarstvo bo še nazadovalo, in to vse do leta 2000 in morda še dlje! Mariborčani se teh dveh alternativ zelo dobro zavedajo; če pa bodo tudi dovolj enotni in močni, da bodo izpeljali pravo, bo pokazal čas. Kaj jim je storiti? Po strategiji, kot so jo zastavili strokovnjaki SRI International, bi moralo postati mariborsko gospodarstvo precej bolj raznoliko, kot je bilo doslej, postati bi moralo podjetniško, razvijati novo vlogo regionalnega centra trgovskih in poslovnih storitev; od težke industrije bi se moralo preusmeriti k proizvodnim aktivnostim, usmerjenim v tržne niše, prilagojene tržnim možnostim ne le v jugovzhodni Evropi. V prihodnje naj bi mariborsko gospodarstvo torej temeljilo na malih in srednje velikih podjetjih, ta pa bodo oblikovala novo gospodarstvo, ki bo ustvarjalo visoko dodano vrednost. V teh podjetjih bodo delali strokovno dobro usposobljeni in prilagodljivi delavci, ki bodo vešči proizvajati raznolike proizvode, vse skupaj pa se bo kazalo v višjem življenjskem standardu in višji kakovosti življenja. Vsekakor velike in lepe besede, toda na poti njihovega uresničevanja je tačas še veliko ovir. Prva in trenutno največja je vsekakor zakonodaja, ki je nepopolna in zamuja, kar velja predvsem za zakon o privatizaciji. V petih delovnih skupinah projekta Maribor jutri pa so ugotovili še vrsto drugih problemov, ki bodo oteževali in zavlačevali uresničevanje zastavljene strategije preustrcja mariborskega gospodarstva. Gre za pomanjkanje zdravega kapitala, za zastarelo tehnologijo, za preslabo mrežo socialne varnosti, menedžment se mora ukvarjati s preživetjem, namesto da bi razmišljal in delal strateško, nepopoln bančni sistem, monopoli, pomanjkanje kulture dialoga, prevelika državna poraba, premalo usposobljeni kadri in še bi se našla kakšna pomanjkljivost. Vseh zastavljenih nalog iz programa seveda ne bo moč reševati hkrati, zato bo treba izločiti prednostne, ki imajo največji vpliv na stanje v mariborskem gospodarstvu. Znova je tu na prvem mestu privatizacijska zakonodaja, nato mobilizacija vseh v mestu, ki lahko prispevajo k uspešnemu projektu, nato pa še takojšnja ustanovitev Mariborske razvojne korporacije (JVIflco). Zaključno poročilo projekti Maribor jutri bo SRI International/pripravil do sredine julija, ko se bodo njegovi strokovnjaki ponovno srečali z vodilnimi ljudmi v mestu. Potem pa bo Maribor ostal sam s projektom, z njegovim uresničevanjem in s takšnimi ali drugačnimi rezultati! □ r POCENIMO ŽIVLJENJE POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 6. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za junij 1992 znaša 6,5% mesečno, preračunano na letni nivo 116%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: KREDITNA PONUDBA - komisijski krediti pod pogoji, ki jih naroči naročnik. Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213. 62000 Maribor, Tomšičeva 45, Tel. št. (062) 212-640, faks (062) 212-577 SINTRO TRGOVINA, Meljska c. 9, 62000 MARIBOR, tel. (062) 222-123 ODPRTO: od 9.00 do 16.00 ure Spoštovani člani ZSSS! Vabimo vas, da nas obiščete v naši trgovini na Meljski c. 9, kjer vam poleg drugih izdelkov nudimo po posebej ugodnih cenah še: pralni prašek-persil3kg 693,00 SLT pralni prašek - Ava 3 kg 586,00 SLT pralni prašek - Nec plus 5 kg 998,00 SLT sredstvo za pomivanje posode - point piatti 1,51 200.20 SLT mehčalec za perilo style 41 370,90 SLT mehčalec zlatinsoft 51 618,00 SLT zlatih cet5l 780,00 SLT šampon cvetni revital 300ml 154,20 SLT šampon za lase Llmas 11 291,60 SLT milo solea 1 kom 38,90 SLT toaletni papir Patric 101 198,00 SLT olje zvezda - Plastenke II 117,00 SLT bučno olje II 441,00 SLT sirup boni (razni okusi) od 187,20 do 195,30 SLT kumarice 700 g 81,90 SLT sol 1 kg 55,10 SLT kava emonec - Minas 1 kg 491,00 SLT sirup frupi malina 51 891,50 SLT nougat kocke 200 g 59,90 SLT paštete-30 g 21,70 SLT paštete-50 g 35,00 SLT paštete-100 g 54,20 SLT hlačne nogavice od 92,40 do 102,00 SLT Vse navedene cene veljajo do razprodaje SINDI d. o. o. Celje, Gledališka ulica 2, telefon 24-425, 24-420, telefaks 26-108. Spoštovani člani ZSSS! Vse, ki se še niste odzvali naši ponudbi direktne prodaje prehrambenih izdelkov v delovnih organizacijah, vabimo, da nas pokličete. Skupaj bomo določili, kdaj vas bomo obiskali, vi pa se boste, ko boste izdelke videli, odločili, ali boste tudi kaj kupili ali ne. Vaši nakupi so pri nas možni tudi na dva čeka. Ponujamo vam vse, kar mislimo, da vas zanima, posebej pa vas želimo opozoriti na ugodne cene teh izdelkov: sladkor 56,00 SLT pralni prašek faks helizim 500,00 SLT olje 97,00 SLT . pralni prašek lind 430,00 SLT sol 46,00 SLT kava bar 450,00 SLT V vaših podjetjih prodajamo vse dni v tednu in tudi ob sobotah. Pokličite nas! Prepričani smo, da boste, tako kot že v veliko podjetjih, z našo ponudbo zadovoljni. v 12. junija 1992 KAŽIPOT NA REŠETU NOVI TRGI IN KUPCI Program Keramika je bil lansko leto v okviru Gorenja Notranja oprema dohodkovno najuspešnejši del podjetja. S proizvodnjo 1,185.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic so ustvarili 12 milijonov DEM realizacije, kar pomeni 39 odstotkov realizacije podjetja. Na tuje, na zahtevne zahodnoevropske trge, pa so prodali tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic ali 46 odstotkov celotne proizvodnje. Največ ploščic so izvozili v nekdanjo Zvezno republiko Nemčijo, pomemben pa je bil tudi izvoz v sosednjo Avstrijo. Lanskoletni rezultati poslovanja so zagotovo samo še pospešili nadaljnje naložbe v program Keramika, da bi ohranila konkurenčnost in donosnost programa in na drugi strani produktivna delovna mesta. V zadnjih sedmih letih so v tovarni keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema opravili tri velike naložbe. Do leta 1986 so keramične ploščice izdelovali po klasičnem postopku dvojnega žganja. Najprej so v letih 1986 in 1988 tovarno rekonstruirali in jo z najsodobnejšo opremo (valjčne peči, robotizacija) in računalniško vodenim procesom popolnoma posodobili. Te dni pa je začela obratovati najsodobnejša linija za dodatno ekskluzivno dekoriranje, ki je nov razvojni dosežek na področju oblikovanja stenskih keramičnih ploščic. Za naložbo bodo porabili (vsa dela še niso povsem končana) okrog 670.000 DEM, opremo, ki omogoča dodatno dekorativno obdelavo _ ploščic, pa so uvozili iz Italije. Že žgane stenske keramične ploščice je mogoče poljubno dekorativno obdelati in jih potem še enkrat žgati. To v klasični keramični industriji zaradi tehnoloških omejitev ni izvedljivo. Proizvodnja dodatno ekskluzivno dekoriranih stenskih keramičnih ploščic je maloserijska in ploščice so vr- največje prilagajanje, proizvodnje željam kupcev. Sedanjo ponudbo dodatno dekohranih stenskih keramičnih ploščic so razvili s sodelovanjem strokovnjakov Gorenja Notranja oprema v svetovno znani italijanski oblikovalski ustanovi Studio EMME ART. DESIGN - SASSUOLO. Na najsodobnejši liniji, katere učinki naj bi se pokazali že v drugem letošnjem polletju, bodo letno dodatno dekorativno prodali na najzahtevnejše tuje trge. Z njimi se bodo tako še bolj prilagodili potrebam in zahtevam trga. S to zadnjo pridobitvijo pa se Gorenje Notranja oprema tudi znova enakovredno postavlja ob bok najboljšim svetovnim keramičnim industrijam. Obenem že razmišljajo o novi naložbi. Za nadaljnjo popestritev in povečanje ponudbe so namreč o strateškem načrtu podjetja predvideli tudi povečanje proiz- hunske kakovosti. Pestra ekskluzivno obdelali 80 tisoč barvna paleta in postopki deko- kvadratnih metrov stenskih ke-rativnih obdelav omogočajo kar ramičnih ploščic. Večino bodo M V iMUMem tednu sta Mi | Slovanki Jotena Kraliin Ma-oda Uoovec iz Gosoodarske sborTribaStovonTn D T sta dobesedno obtoann' J 'tele-fanskini kJieitaZta noben kih rri hit žanitna nnniiflna Kihali so te direkterK oodietii ki ao žaieli zvedeti oodrobnosti _ /jj-Ag-onanjuvozomlk" j do sredic katco izoeMaf ■ »operacije« ' vodnih zmogljivosti talnih in stenskih keramičnih ploščic na dva milijona kvadratnih metrov letno. To seveda zahteva tudi pridobitev novih trgov in kupcev. Marjan Lipovšek Svobodni Sindikati W Slovenije Načelno odlično urejeno Z odloki o znižanju uvoznih dajatev za novo in rabljeno « opremo, ki se ne izdeluje v Sloveniji, z razširitvijo olajšav pri uvozu in večje sprostitve uvoznih režimov je vlada razveselila izvoznike, z povečanjem kontingentov za uvoz živil pa potrošnike, ki si želijo na področju trgovine s prehrambenimi artikli več konkurence domačim proizvajalcem in nižje cene. Komentarji izvoznikov so bili zato temu primerno optimistični, tudi dr. Maks Tajnikar, minister za malo gospodarstvo, ni skrival ' zadovoljstva, ko smo ga povprašali za mnenje o naštetih ukrepih in njih vplivu na malo gospodarstvo. »To je odlično!«, je vzkliknil in dodal, da njegovo ministrstvo v dogovoru s finančnim ministrstvom pripravlja še neke dodatne predloge, ki bi bili namenjeni posebej malemu gospodarstvu, njegovemu razvoju in vključevanju v trg. O podrobnostih bo spregovoril potem, ko bo svoje zamisli vskladil s finančnim ministrstvom. Domnevamo, da gre za davčne olajšave, s katerimi bi še bolj olajšali podjetnikom prebroditi začetne težave, ali okrepiti takoimenovano samozaposlovanje ljudi. Morda tudi za zamisel, da bi ustanovili poseben sklad, s katerim bi obrtnikom pomagali bolje se prilagoditi gospodarskim razmeram. Obrtniki se namreč boje zaposlovati v negotovih razmerah (zaposlovanje pa je prav v takih razmerah sila pomembno), ker nadomestila eventualno odpuščenim delavcem veliko stanejo. Sklad naj bi vsaj deloma pokrival te stroške (odpravnine, denimo) in pomagal pregnati strah malih podjetnikov. Bodi ugibanja dovolj. Vlada obljublja za kasneje, ko bo sprejet makroekonomski ■ program, še uvedbo samo dveh carinskih stopenj, kar bo poenostavilo uvozne postopke. Vprašanje, ki ostaja odprto, vsaj za zdaj, je, ali se bo takoimenovana birokracija zasukala tako hitro, kot bi gospodarstvu odgovarjalo. Kdor bi hotel uvažati po znižanih carinskih stopnjah ali z davčnimi olajšavami, bo moral na carini pokazati potrdilo, da uvoženega blaga ali opreme ne izdelujejo v Sloveniji, ali da je namenjeno za kasnejši izvoz, ali da je namenjeno proizvodnji v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije. Vse skupaj nas je takoj spomnilo na ne tako zelo stare čase, vsekakor pa v nekem prejšnjem režimu, ko so podjetja morala dobivati potrdila domačih proizvajalcev, da takih izdelkov ne ^ izdelujejo sama, če so hotela uvažati. Zgodilo se je, da je neko ”* podjetje, močno izvozno usmerjeno, porabilo leto dni in pol, da je domačo birokracijo prepričalo, da ni upravičen podatek, ki ga je dal domači proizvajalec, češ, da je sposoben ustrezno vrhunsko tehnološko opremo izdelati sam. Zdajšnja administracija zagotavlja, da se ta zgodba ne more ponoviti. Vsaj, kar se uvoza opreme tiče, ne. Na Gospodarski zbornici, ki izdaja tovrstna potrdila, so nam zagotovili, da bo ves postopek traja kvečjemu teden dni. Tako je načeloma zadeva urejena. Ker pa so do zaključka redakcije lista še potekala posvetovanja med pristojnimi službami, GZ, carino in ministrstvi, kako v praksi izpeljati nove odloke, smo pač upravičeno zapisali, da bodo olajšave načeloma pospešile pretok blaga, in dosegle zaželene učinke. Boris Rugelj ZAGREBŠKI VELESEJEM VABI SLOVENSKO GOSPODARSTVO V mariborskem hotelu Orel so predstavniki Zagrebškega velesejma na čelu z generalno direktorico Vero šodan predstavili svoje letošnje sejemske prireditve in novo revijo Intermerkur v slovenskem jeziku. Kot je poudarila Vera Šodan, je slovensko gospodarstvo zelo zanimivo ne le za sejemsko predstavitev, ampak za gospodarsko sodelovanje med dvema sosednjima, tradicionalno prija- teljskima državama nasploh. O tem najbolj zgovorno priča podatek, da je lanskoletna blagovna menjava med obema državama znašala kar 3,5 milijarde dolarjev. V zadnjih dveh letih, torej v času oblikovanja slovenske in hrvaške države, je bilo resda čutiti nekoliko manjši interes slovenskih podjetij za sodelovanje na prireditvah Zagrebškega velesejma, toda že prva letošnja prireditev - sejem ob- li O o 11 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Stane Uhan: X PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Kritika in zasnova — Kam greš, strateška gospodarska usmeritev — Statistični podatki — Groba predvidevanja — Izkušnje — Kritična raven — Evropske cene in balkanske plače — Izhodiščni osebni dohodki — Kaj ve in misli vlada — Načrtovanje naj nižje osnovne plače — Opredelitev osnove — Obupne razmere — Cena delovne sile navzdol ni več gibljiva — Konkretni predlogi — Pomembne podrobnosti — Razmerja za bolj zahtevna dela — Podcenjeno znanje — Najvišje plače Nekaj primerov bruto zneskov za izhodiščne OD po kolektivni pogodbi. Cena 400,00 SLT. Knjiga je izšla v založbi (ČZP) Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: (061) 381-888, 110-033, 311-986, 313-948. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ijubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). ....izvod(ov) knjige PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 8. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum Žig Podpis naročnika 1 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO nove, je znova pritegnila tudi slovensko gospodarstvo. Sodelovanje Slovenije in Hrvaške na gospodarskem področju pa v bistvu ne pozna meja, čeprav vsi meddržavni dogovori in sporazumi še niso sprejeti, kajti gospodarski tokovi se hočeš nočeš morajo odvijati, po takšni ali drugačni poti. Sejemske dejavnosti v svetu, posebej v Evropi, so tačas v razmahu, k čemur brez dvoma prispeva svoj delež tudi oblikovanje novih držav in preoblikovanje nekaterih drugih. Za sejme namreč še vedno velja, da so najbolj neposreden informativni medij, kjer vse vidiš, zveš, skleneš posel, spoznaš poslovneže, skratka vse na enem mestu. Zagreb ima na področju sejemske dejavnosti bogato tradicijo, saj je dobil že leta 1242 status svobodnega kraljevskega mesta s pravico organizirati sejme. Iz tega se je razvil Zagrebški velesejem, vodilni v tem delu Evrope in eden od 13 največjih sejmov v svetu sploh. Letno organizira več kot 25 specializiranih prireditev in še vrsto kongresov, posvetovanj in simpozijev. Posluje dobro, se sam vzdržuje in še mestu Zagreb pomaga. Čeprav je na Hrvaškem lani divjala vojna, je zagrebški velesejem svoje prireditve, z nekoliko skromnejšo udeležbo sicer, izpeljal kot prejšnja leta. B. G. * 12. junija 1992 KAŽIPOT OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Slabše delovne razmere, več bolezenskih dopustov? Kadarkoli pregledujem letna poročila zdravstvenih zavodov o bolezenskih dopustih, vedno pogledam, kakšne so razlike med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Razlike so prav gotovo. Samo da je nekaj narobe: načrtovalci kar naprej spreminjajo skupine dejavnosti in jih je nemogoče primerjati v daljšem obdobju. Res pa je tudi tole: tudi dejavnosti v posameznih panogah se spreminjajo. Recimo v lesni industriji, za katero mislim, dajo dobro poznam, že skoraj nimamo popolnoma lesnega obrata, ampak se v predelavo in obdelavo lesa meša kemija, tekstilna industrija in podobno. Pa vseeno, če gledamo te podatke za desetletja nazaj, ugotovimo, da je bolezenskih dopustov največ tam, kjer to pričakujemo: v premogovnikih in industriji gradbenega materiala. Popolnoma logična pa je druga skrajnost: najmanj bolezenskih dopustov je že vrsto let v takoimenovanih neproizvodnih skupinah: družbenopolitičnih skupnostih, kulturno izobraževalnih in zdravstveno socialnih dejavnostih. V teh skupinah je bilo pred leti 16 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Odsotnost z dela zaradi bolezni pa je pri njih znašala: pri družbenopolitičnih skupinah 3,03 odstotka, pri kulturno izobraževalni in zdravstveno socialni dejavnosti pa samo 2,79 odstotka. Prosvetnih delavcev pogosto nisem mogel na noben način prepričati, da morajo na bolezenski dopust. Vsi po vrsti so navajali: »Če bom šel, me bo moral kdo nadomeščati, razred ne sme ostati prazen, in to nadomeščanje prav vsi sovražimo.« Na žalost imamo malo študij o bolezenskih dopustih in delovnih pogojih ter zahtevnosti dela. Pri nekaterih študijah so prišli do nasprotujočih si ugotovitev. Tako so Angleži ugotavljali, da izpostavljenost svincu ne poveča bolezenskih dopustov. Ali drugače povedano, tisti delavci, ki so bili izpostavljeni - večjim količinam svinca, niso bili več na bolezenskem dopustu kot tisti, ki so bili izpostavljeni manjšim količinam. Zanimiva je ugotovitev v eni slovenskih študij. Delavke v neki tovarni so delale po načelu tako imenovanega »work faktorja«. Res so naredile več kot druge, bile pa so tudi več na bolezenskem dopustu kot druge. Tu bi veljalo natančneje analizirati, ali je ta »work faktor« res koristen. Ali je večja produktivnost odtehtala več bolezenskih dopustov ali pa smo (so) razmišljali o mojem, našem ali drugem žepu? Bolezenski dopusti ne gredo iz našega žepa, večja produktivnost pa gre v naš žep. Konec koncev pa je to vedno naš žep, saj moramo tudi prispevke za zdravstvo vsi plačevati iz istega, to je našega žepa. ŽIVLJENJE TEČE Piše: Mag. Aleksej Cvetko Invalidnina Zavarovanec, pri katerem nastane med zavarovanjem telesna okvara, ima pravico do invalidnine za telesno okvaro. Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvena poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali dela telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost (zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti) ali ne. Kot invalidnost je v tem primeru mišljeno namreč samo tisto stanje, zaradi katerega lahko pri zavarovancu ugotovimo, da je delovni invalid. Ni nujno, da se telesna okvara pokriva z invalidnostjo. Zavarovanec, ki ima telesno okvaro, lahko povsem normalno, v enakem obsegu in z enakimi napori opravlja delo kot drugi delavci, brez nevarnosti, da bi zaradi opravljanja dela pri njem prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja ali invalidnosti. Ker pa kljub temu, kot je razvidno že iz opredelitve pojma telesne okvare, zavarovancu povzroča vsaj nelagodnosti v vsakdanjem življenju, je telesna okvara povsem samostojen zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobi zavarovanec pravice, ki niso odvisne od drugih pravic, ki se priznavajo v invalidskem zavarovanju. Zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro pod enakimi pogoji, kot veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. , Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine za telesno okvaro, in odstotki teh okvar so bili do sedaj določeni v Seznamu telesnih okvar po samoupravnem sporazumu, sedaj pa jih bo na novo določil republiški upravni organ, pristojen za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Kakšen mora biti odstotek telesne okvare, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro, je odvisno od tega, ali gre za telesno okvaro, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe izven dela, ali pa gre za telesno okvaro, ki je posledica poklicne bolezni oziroma nesreče pri delu. Če gre za telesno okvaro kot posledico bolezni oziroma nesreče izven dela, mora biti ugotovljena najmanj 50% telesna okvara za priznanje pravice do invalidnine, če pa je telesna okvara posledica poklicne bolezni oziroma poškodbe pri delu, zadošča za priznanje pravice do invalidnine že 30% telesna okvara. Za telesno okvaro, ki jo je zavarovanec imel pred vključitvijo v zavarovanje, ne dobi pravice do invalidnine za telesno okvaro. Izjemoma, če je imel pred zavarovanjem poškodovano n. pr. oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ, pa si kasneje poškoduje drug enak organ, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro obeh organov. (Se nadaljuje) ZAPOSLENOST VZTRAJNO UPADA Predsedstvo ljubljanske organizacije Delavske stranke Slovenije ugotavlja, da se življenje v Ljubljani in okolici še naprej slabša, ob tem pa se mestna oblast ukvarja predvsem s strankarskimi razprtijami, namesto, da bi se končno začela brigati za gospodarski razvoj mesta in življenje ljudi v njem. Tako je v ljubljanski regiji v času od leta 1986 do 1991 število prebivalcev naraslo za 17.000 oseb ali 3,5%. Število zaposlenih se je v tem obdobju zmanjšalo za 45.000 oseb ali 19%, število nezaposlenih pa povečalo za 21.000 oseb ali za celih 1000%. Število nezaposlenih je v ljubljanski regiji naraščalo tudi veliko hitreje kot v republiki. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je med brezposelnimi največ mlajših od 26. leta starosti (vsaj polovica jih ima vsaj srednješolsko izobrazbo), 22% vseh brezposelnih pa čaka na svojo prvo zaposlitev. Med nezaposlene statistiki ne prištevajo tiste, ki jim zavod za zaposlovanje zagotovi pripravništvo, nimajo pa zagotovila, da bodo po opravljenem pripravništvu dobili zaposlitev. Število upokojenih je v omenjenem obdobju v ljubljanski regiji naraslo za 27.400 oseb ali za 36%. Predvsem v zadnjih treh letih je naraščalo hitreje kot v republiki. Če se bo tako nadaljevalo, se bo že leta 1994 število nezaposlenih v Ljubljani in okoliških občinah izenačilo s številom upokojenih in brezposelnih. Predsedstvo ljubljanske organizacije DSS zato terja od mestne vlade, naj se takoj loti reševanja teh vprašanj, ideološke prepire pa prepusti parlamentarnim in zunajparlamentarnim strankam - kot je to v navadi povsod po Evropi in svetu. SODELOVANJE PROIZVAJALCEV MINERALNIH VOD O tem, da se našemu turističnemu gospodarstvu obetajo boljši časi, ni nikakršnih dvomov. In od te dejavnosti kar precej pričakujemo, saj iz lastnih izkušenj vemo, kako dobro se obrestujejo naložbe v turizem in da je ta najboljši izvoznik, boljši od najuspešnejših klasičnih izvoznikov. In ker je paradni konj na tem področju še vedno slovenski zdraviliški turizem, velja prav tej dejavnosti posvetiti še posebno pozornost. Naša naravna zdravilišča so s svojo ponudbo že zdaj korak (ali več) pred drugimi in že dolga leta uspešno privabljajo številne tuje petičneže. Odločilen pomen pri razvoju slovenskega turizma imajo naši mineralni vrelci, ki slovijo po vsem svetu. Te svoje pomembne primerjalne prednosti in naravne dediščine pa doslej še nismo povsem izkoristili. Zato so te dni v Rogaški Slatini ustanovili Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Slovenije. Sedež združenja je v Radencih, ustanoviteljici pa sta Radenska tri srca - Polnilnica mineralnih vod in pijač, Radenci, d.o.o., in pa Zdravilišče Rogaška - Rogaški vrelci, d.d. Podpisniki sporazuma bodo skrbeli za raziskovalno delo in pospeševanje prometa z mineralnimi vodami, pozornost pa bodo posvetili tudi vprašanjem, ki so tesno povezana s kakovostjo proizvodov. Sem nedvomno šteje skrb za varovanje okolja, neomadeževano naravo in - čiste vode. Zato so podpisniki sporazuma v svoj program vključili izobraževanje kadrov in organizacijo strokovnih posvetovanj. Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Slovenije bo tudi skrbelo za poslovno, strokovno in drugo sodelovanje s sorodnimi združenji, gospodarskimi zbornicami in drugimi institucijami. Glavni cilj pri tem naj bi bil hitrejši razvoj proizvodnje mineralnih vod. Združenje bo imelo svoje zastopnike v svetovni zdravstveni organizaciji CODEX ALIMENTATIS, v evropski grupaciji UNESEM in v mednarodnem združenju Gl-SEM, A. U. r • Kaj je participacija • Cilji participacije NAROČILNICA • Vsebina in moč participacije ttit-, i-no-p T) a 1 m a ti n rvtrfl 4. T.in Trli Pl ti npnpfilclicno naro- • Organizacijske oblike HiIlOLIlOSu, UcLiiildjUiiifJ v d •*, jjju.ujjclj.icl, iic^ji onj-iunu -*.xcnx ^ *aWn) iCTodrov') kniige DELAVCI ITT UPRAVLJA- 9 Prednosti in kritike NJE PODJETIJ. • Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih • Evropski modeli participacije Naročeno pošljite na naslov: — • Od samoupravljanja k soupravljanju Ulica, poštna številka, kraj: — 0 Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju de- lavcev pri upravljanju podjetij« Ime in priimek podpisnika: ; Cena: 350 SLT. 1. Račun torno plačali v zakonitem roku. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Dalmati- 2. Kot individualni naročnik tom plačal po povzetju. nova 4, Ljubljana, kamor lahko pošljete tudi Datum: Žig Podpis naročnika: naročila. s Telefoni: 061/331-858, 110-033, 311-056, c/ ^ 313-948 J R3 17?? 12. junija 1992 žmmisKA mm Najprej se pri nas zglasi mož, njegova firma je šla v stečaj. Zadnje mesece pred tem dohodkov ni bilo, zdaj bo še nekaj časa trajalo, da dobi nadomestilo OD na zavodu za zaposlovanje. Med drugim pove tudi, da žena dela le 4 ure, da je torej invalid Q. kategorije, da imajo dva otroka, eden je stoodstotni invalid, drugi obiskuje osnovno šolo. Sam je invalid III. kategorije. Zatem pride priporočilo za pomoč iz ženine firme. Tako se srečava z gospo Majdo. Takoj mi je blizu, to enostavno začutiš. 0 tej družini sklenem nekaj napisati. A to ni primer, ki bi zaradi Nekega dogodka, neke krivice, sodil v to rubriko. To je celo življenje, ki kriči v onemelost, to je prošnja, ki je ni kam nasloviti, to je želja po pomoči, ki je ni moč nuditi. Pa pojdimo po vrsti. On je kot otrok ostal brez obeh staršev. Z Dolenjske izhaja in še oiu beseda značilno poje. Spoznala sta se v njeni tovarni. Ona ji je zvesta že 24 let. Vzela sta se. Bila sta podnajemnika, nato s strašnim odrekanjem in dednim deležem uspeta v mirni ulici pod Pohorjem zgraditi klet, na ka- rila za sina. Da bi ga postavila vsaj na bergle. To so bile operacije, bivanja v Ljubljani, obiski pri bioenergetih. In vse to je pogosto presegalo njene duševne in telesne moči. Z otrokom je bilo treba in je tudi še treba delati, delati, vaditi, vaditi. Ta skrb jo je tako prevzela, da je cesto pozabljala nase, da so trpeli tudi odnosi med zakoncema. Zdaj dela štiri ure. Veliko je na bolniškem dopustu, kar pomeni, da je prizadeta tudi pri plači. A najhušja je negotovost, skrb za delo. Kaj bo jutri? Ko je bila še zdravniku. Ne more in ne zmore več. Ali lahko vsaj slutimo, v kakšni, tudi denarni stiski živi ta družina, če vemo, da v moževi firmi že od septembra ni plače, saj se je bližal stečaj? Na majhnem vrtu okoli hiše ni prostora za drugega kot za zelenjavo. Najhujše pa so položnice. Na Elektru so ji rekli, da niso socialna ustanova. Res niso. A kje in kako naj si človek prisluži denar? Vsakič ko mora za kaj prositi, ji je hudo, jo je sram. A nič ni danega. Razen življenja. Včasih dvakrat prekletega. Za vse se je treba boriti, za vse je treba prositi. Za napotnice, za plenice za sina, za odloge plačila, za delo. Stiske Zase in za svojo družino se bo borila, dokler bo stala, pravi. Po nekaj črnogledih napovedih tudi njo čaka voziček. Predno odidem, obiščem še Andreja. Ta petnajstletnik z dušo sončka, se obiska neznansko razveseli. Tudi sama preobremenjena od vsakdanjosti, se predam njegovemu prvinskemu izražanju čustev. Ob njem moraš biti prevzet, moraš ga imeti rad. KO BOLI DUŠA En sam zvonki smeh ga je bil in skozi okno nas je božalo sonce. Že ta otrok jo potrebuje več kot vso. Zdaj verjamem, da je ona njegov akumulator. Iz nje črpa moč. Neka čudne in tajne vezi so med njima. Ona mora biti močna, mora se dobro počutiti, mora oddajati pozitivno energijo. Če se počuti slabo in jo boli glava, se to slabo počutje prenaša na sina in tudi on začne tožiti zaradi glavobola. In obratno. Od tero postavita Marlesovo hišo. Gradita skoraj vse sama. Mešata cement, prenašata opeko, utrujena sta do onemoglosti, denarja ni nikoli dovolj. Hiša še vedno ni dokončana, spodnji prostori še niso ometani, vrata niso pobarvana. Ni šlo, tie gre. Starejša hči je že zaposlena. Sin, ki je star 15 let, je težje duševno in telesno prizadet, Uepokreten. Mlajši obiskuje Prvi razred osnovne šole. Trpljenje Vsak dan prihaja njena Uiama, v veliko pomoč ji je. To so samjo nekateri, goli podatki o tej družini, o svojem življenju, trpljenju, pa tudi 0 kakem svetlem in srečnem trenutku bi gospa Majda lahko napisala celo knjigo. Pet operacij je prestala, ena Uoga jo ne uboga več čisto, živci so popustili. Kaj tudi ne ni. Po čustvenem šoku, ki ga Uajbrž preživi sleherna mati, ko se zave, da je njen otrok drugačen, si je vsa leta prizadevala, da bi kar največ sto- zdrava, je delala tudi po 16 ur, če je bilo potrebno, ne glede na družinske razmere. Bila je pridna delavka. Večkrat pohvaljena. Zdaj so v tovarni naredili oddelek, kamor'so razporedili vse delovne invalide. Tudi njo, ko je bila na bolniški. In kadar koli se kaj v proizvodnji zatakne, morajo delavci tega oddelka prvi na čakanje. Prosila je, da bi delala, ni želala iti na čakanje. Ni bilo posluha, ni razumevanja. Odnosi so se poslabšali, tudi do invalidov. Ti to predvsem in drugače občutijo. Vse se je spremenilo. Še ljudje ali predvsem oni. Ne želi, da bi jo kdorkoli pomiloval zaradi bolezni, ji prizanašal pri delu. Ne. Delati hoče, v okviru svojih zmožnosti, biti hoče koristna. Krivica jo boli, zlomi, od vsega nakopičenega gorja je čustveno tako prizadeta, da ne zmore krotiti živčnega izbruha, enkrat v službi, drugič pri tega nasmejanega bitja dobiš veselje in nasmeh na obraz, dobiš voljo in pogum živeti in se boriti. Kaj reči za konec? Konca ni. Je samo življenje, ki teče naprej. Ko boli duša, vpiješ sam zase, v sebi, da te nihče ne sluši. Želim, da bi gospod Silvo kmalu dobil nadomestilo OD, nato da bi spet dobil delo. Želim, da bi Majda še dolgo zmogla prenašati vsa težka bremena. Želim, da bi ji ta družba sama od sebe bolj pomagala, da bi ustvarila pogoje, da bi lahko bolje živeli. Da bi ji bile dostopne tako dobrine, kot so podložke, da bi imela pravico do zdravilišča. V vodi se Andrej počuti kot ribica. Nič velikega, nič enkratnega. Navadne stvari, ki pa ti vendarle lajšajo življenje, ki ti ga delajo znosnega. Želim, da Majda ne bi rabila nositi v dlaneh med ljudi svoje ranljivo, ranjeno srce. Marija Erakovič INJEKCIJE ZA ZAPOSLOVANJE Delo za določen čas Po zadnjih podatkih se brezposelnost v Sloveniji bistveno ne povečuje, in to predvsem zaradi še vedno trajajočega moratorija na stečaje. Ti namreč predstavljajo največji priliv brezposelnih delavcev. Gibanje zaposlenosti v prihodnosti bo v veliki meri odvisno od stečajne politike nove vlade, saj je ta hip kar 190 tisoč delavcev zaposlenih v podjetjih, ki imajo blokiran žiro račun. Vlada se bo morala odločiti, ali naj SDK odredijo stečajni postopek ali pa za kaj drugega. Trenutno se najlaže zaposlijo tisti, ki imajo poleg strokovnih tudi nekatera dodatna znanja, kot je računalništvo in znanje jezikov. Izjemno je v porastu zaposlovanje za določen čas, saj predstavlja kar polovico vseh zaposlitev. In še to: konec marca 1992 je bilo pri Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 95.479 brezposelnih. Med njimi je bilo kar 47 odstotkov takih, ki so na zaposlitev čakali več kot 12 mesecev. V primerjavi z marcem prejšnjega leta pa se je njihovo število povečalo skorajda za 80 odstotkov! To pomeni, da je na novo delovno mesto treba čakati vedno dlje! (M. F.) Za mnoge brezposelne pomeni akcija »Tisoč novih delovnih mest« edino upanje, da bodo končno prišli do zaposlitve. Republiški zavod za zaposlovanje je tudi letos, podobno kot lani, razpisal natečaj za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest, ki je potekal od 24. februarja do 20. maja. Za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelno osebo, bo dobil 150 tisoč tolarjev kot nepovratna sredstva. Tisti, ki bo odprl delovno mesto za invalida, pa še sto tisočakov več. Do preloma tisočletja se bo število prebivalstva na svetu z zdajšnjih 5,5 milijarde dvignilo na šest milijard. Kar 80 odstotkov tega porasta bodo prispevali nerazviti deli sveta. Na eni strani smo torej priča populacijski eksploziji, na drugi pa se vse več držav srečuje s tako nizko rodnostjo, ki ne omogoča niti enostavne obnovitve prebivalstva. Tudi v Sloveniji je rodnost zelo nizka, saj se že od leta 1980 (takrat se je v Sloveniji rodilo 30.000 otrok) rodi vsako leto tudi po tisoč otrok manj. Rast prebivalstva je v naši državi sicer še pozitivna, saj se vsako leto rodi nekaj tisoč otrok več, kot umre prebivalcev. Vendar naravni prirastek (razlika med živorojenimi in umrlimi) nenehno pada. Tako je bil leta 1986 naravni prirast 6071 ljudi, leta 1990 pa le še 3813. Po statističnih podatkih se je lani v Sloveniji rodilo 21.807 otrok, to je za 561 otrok ali za 2,5 odstotka manj kot leto poprej. V primerjavi z letom 1980 - deset let kasneje torej - se je rodilo skoraj 8.000 otrok manj. V Sloveniji naravni prirast upada že več desetletij, najizrazitejši pa je bil padec v osemdesetih letih in se nadaljuje še danes. V naši državi so danes območja, kjer je naravni prirast že negativen, to pomeni, da je bilo v teh območjih v letu 1991 število umrlih že večje od števila živorojenih otrok. Če se bo na teh območjih takšen proces nadaljeval, bodo to postala območja odkritega izumiranja prebivalstva. Po predhodnih statističnih podatkih za leto 1991 je bilo v Sloveniji od skupnega števila občin že 21 ali 34 odstotkov takšnih, kjer prebivalstvo izumira! Ob predpostavki negativne stopnje rasti prebivalstva, to je minus odstotek na leto, bi se po napovedih demografa Janeza Malačiča prebivalstvo Slovenije znižalo od dveh mi- lijonov na milijon že v 70 letih! Brez učinkovite demografske politike, ki bi med drugim vključevala tudi višje otroške dodatke, stanovanja za mlade družine in podobno, nam grozi odkrito izumiranje že v prihodnjem stoletju. Nizka rodnost je sicer značilna za vse razvite evropske države, vendar gre tu za narode z velikim številom prebivalstva, in zato zanje zniževanje rodnosti ni tako usodno kot za nas. Marija Frančeškin Za enostavno obnovo prebivalstva bi morala vsaka ženska roditi, kot govori statistika, 2,15 otroka. Slovenija je že leta 1980 dosegla mejo enostavne obnove prebivalstva in od takrat rodnost drsi navzdol. Posledice takšnega znižanja rodnosti (živorojenih na tisoč prebivalcev) bo moč čutiti že leta 2000 v zmanjšanju števila mladih. V zahodnoevropskih državah rodijo ženske od 1,3 (Nemčija) do 1,9 otroka (Francija). V Franciji že več kot 50 let vodijo načrtno populacijsko politiko in jo ocenjujejo za učinkovito, čeprav niso dosegli, da bi rodnost ostala na ravni obnove prebivalstva. Po še nepopolnih podatkih je prispelo na zavod več kot pet tisoč prijav za prav toliko delovnih mest, največ v zadnjih dneh razpisa. O dodelitvi sredstev v skladu z določili natečaja odloča poseben odbor pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. Nova delovna mesta morajo zagoto-voti zaposlitev za nedoločen čas. Dozdaj je imel odbor že štiri seje, na katerih so potrdili že dva tisoč prijav. Računajo, da jih bodo lahko sprejeli prek štiri tisoč, nekaj jih je namreč nepopolih. Največji problem je ta hip financiranje, saj je priliv sredstev v te namene počasnejši, kot so predvidevali. Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo namreč razne oblike socialnih pomoči. Dozdaj je bilo treba sofinancirati posamezno delovno mesto v enem mesecu po podpisu pogodbe, po novem pa naj bi financiranje potekalo v skladu s prilivom denarja. Kot so nam povedali na republiškem zavodu za zaposlovanje, bodo jeseni natečaj ponovili za nadaljnjih 5.000 novih delovnih mest. M. F. Pomoč v stiski Slovenska Karitas je v prvih štirih mesecih letošnjega leta razdelila beguncem za več kot 2,8 milijona tolarjev pomoči v različnih oblikah. V to pomoč sodijo hrana, pralni prašek, obutev pa tudi plačevanje elektrike, stanarine, zdravil in podobno. V Sloveniji je zdaj že 61.000 beguncev, 38.500 pa jih je zaprosilo za status begunca. Pri škofijski Karitas v Ljubljani so v prvih štirih mesecih razdelili za 1,4 milijona tolarjev pomoči. V tem času je v pisarni ljubljanske Karitas zaprosilo za pomoč 1345 oseb: okoli dve tretjini sta dobili obleko, 474 pomoč v obliki prehrambenih paketov, 53 ljudem pa so plačali različne položnice. M. F. 14 EE 12. junija 1992 PAZllM INSftOR Marika Kardinar ima največ zaslug za odlične rezultate slovenskega kegljanja v Bratislavi V KEGLJANJU LETA NISO ODLOČILNA Bratislava je mimo. Trenerja »zlatih« kegljačev Franci Belcijan in »srebrnih« kegljačic Lado Gobec sta si oddahnila. Slovenski šport je v slovaški prestolnici nedvomno doživljal »zvezdne« trenutke. »Zvezdo«, ki je v minulih dneh »osvetlila« ves slovenski prostor, prvo »damo« svetovnega kegljanja Mariko Kardinar smo obiskali na njeni domačiji v Dobrovniku ali po madžarsko Dobronaku. - Kako to, da ste se navdušili prav za kegljanje? M. Kardinar: Z vrstniki sem se že v zgodnji mladosti rada podila za žogo, uživala v nogometu in rokometu. Za kegljanje sem se navdušila tako rekoč sama, prelomnico pa je vsekakor pomenil naslov republiške mladinske prvakinje. To mi je dalo pravo spodbudo in kegljanje sem resnično vzljubila. Naš kegljaški as Miro Steržaj, nekdanji svetovni prvak, je bil moj prvi učitelj in zgled. - Z 39 leti ste med starejšimi tekmovalkami pa tudi sicer ste svoje največje uspehe dosegli v zrelih letih. M. Kardinar: V kegljanju leta niso odločilna, čeprav moraš v »zrelih« letih vložiti še več truda. Seveda pa imaš tudi določene prednosti, za sabo imaš velika tekmovanja, ki prinašajo rutino, izkušenost... - Bratislava je prinesla tri medalje; dve zlati in eno srebrno... Je za vas to preveč ali premalo? M. Kardinar: Šalo na stran, Bratislava pomeni izjemen uspeh slovenskega športa, kegljanje posebej. Pred prvenstvom je bilo nehvaležno napovedovati. V parih, na primer, kjer sem si obetala največje možnosti za medaljo, pa sem doživela svojo najslabšp uvrstitev (6. mesto). Res pa je, da toliko medalj niso pričakovali niti največji optimisti. - Kdaj ste bili najsrečnejši? M. Kardinar: Najsrečnejša sem bila, ko je bil za mano zadnji lučaj in ko je bil ta dober. Vsega sem bila že sita, toda v takih trenutkih se da marsikaj prenesti. - O vas kot kegljačici in vaših uspehih tako vse vemo. Kolikšen je delež vaše družine pri tem? M. Kardinar: Premalo je, če rečem: družina me razume. V vsakem uspehu, v vsaki medalji imajo delež. Ce ne bi bilo takšne opore, razumevanja in pomoči moža Marjana, je vprašanje, če bi še sploh tekmovala, da o vrhunskih dosežkih niti ne govorimo. Poleg vsega mož in otroci potujejo z mano in zame je to dodatni motiv... - Sin Bobi je eden najzvestejših navijačev svoje mamice in je bil tudi v Bratislavi. M. Kardinar: Robi je star tri leta in pol in je poleg na vseh večjih tekmovanjih. Marko je star komaj devet mesecev... - Kako vas je ob vrnitvi sprejel Marko? M. Kardinar: Čudno me je gledal, saj sem ga kar za sedem dni pustila »samega«. Potem se je začel igrati z medaljami in užival, ko so udarjale druga ob drugo. Vsa sreča, da ni bila le ena, sicer ne bi »cingljale«... Tudi v »zlato« je takoj »ugriznil«. Smejal se je in vedela sem, da je zadovoljno ugotovil, da ni ponaredek... - Vam za »zlato« in »srebro« ni bila treba plačati carine? M. Kardinar: Ne! Še pri pralnem stroju kot posebnem darilu organizatorja so »zamižali«. - Torej je na meji vse »šlo gladko«... M. Kardinar: Da, če ne upoštevamo, da sva z možem morala še enkrat »skočiti« v Bratislavo, saj je Marjan šele na avstrijski meji ugotovil, da je njegov potni list ostal v hotelu! Ko sva se vrnila, pa v tistem splošnem veselju potni listi naših carinikov sploh niso zanimali ... - Spet ste doma; vemo, da radi kuhate, kaj pa najraje jeste? M. Kardinar: Res rada kuham. Tu, kjer živimo, je gob v izobilju in posebno radi jemo gobove jedi, ki jih, naj se malo pohvalim, znam odlično pripraviti. Otroci pa najraje jedo špinačo s krompirjevim pirejem. - Ob vsakem uspehu omanjate razpoloženje... Bodo na jesen spet prišle kegljačice celjskega Ema na trgatev v Dobrovnik? »Dogovorile« ste se za medalje s pravkar končanega SP, pa novi »dogovor«? M. Kardinar: Pridejo, pridejo. Ob delu in po trgatvi bomo »zalili« vse letošnje uspehe. Upam, da bo na seznamu uspehov tudi svetovni klubski pokal, letos v madžarskem Szegedu, kjer »Emovke« branimo prvo mesto. Tekmovanje bo tik pred trgatvijo... - Oče je zelo ponosen na vaše uspehe. A tega ne želi preveč pokazati. Dopoldan, ko ste odločali o medalji, se je nervozno sprehajal po vasi. M. Kardinar: Da, zdaj prizna, da ni imel miru. Razumem ga, ponosen je in srečen. - Za konec še zlobno vprašanje: Kaj vas bolj utruja - tekmovanja in nastopi ali ti silni sprejemi in »napadi« novinarjev? M. Kardinar: Raje bi še enkrat na stezo, četudi ne bi osvojila medalje... Dovolj jo poznam, da vem, da tega ni mislila resno. Zanjo ni počitka, in publiciteta, ki je je deležna zadnje dni, je del »cene« uspehov, ki so jo za nekaj časa ponovno dvignili nad druge. Ko se bo »prah polegel« (in tega si Marika najbolj želi), bomo skromno in delovno »Madžarico« (tako jo kličejo njene »Emovke«) ponovno videli v goricah na vrtu, na traktorju... Spet bo le preprosta, pridna Prekmurka... Do naslednjega velikega tekmovanja! Franc Bobovec Toliko zlata in srebra na traktorju že zlepa ni bilo! Kegljačice celjskega Ema, dvakratne svetovne klubske prvakinje in ogrodje naše reprezentance so Mariki pomagale pri trgatvi. In kakor prinaša sapa jesensko listje iz jesenskih gozdov, tako so se sedaj in sedaj nesrečni duhovi dvigali iz meglenih krajev, da bi šiloma dospeli na sončno livado, kamor jih je silil kes in jih gnala iznova zbujena ljubezen. Menil sem že, da prestopijo mejo, ali v zadnjem trenutku se je vselej prikazala vojska angelov nebeških, ki so nesrečne duhove s krvavimi meči drevili nazaj v meglo, kjer je jok in škripanje z zobmi. »Kdaj jim bodo dovršene muke?« vprašam spremljevalca svojega. Zatemni se obraz Azra-elov in z jeklenim glasom mi odgovori: »Nikoli!« Zdajci prihitiva do drugih nebeških vrat. Bila so izsekana od ahata in na njih je bila upodobljena Porodnica božja v milobi in krasoti svoji. In obkrožale so jo vse svetnice-mučenice, kolikor jih je kdaj porodila zemlja. V nje vnožju je poganjala vrtnica, iz katere je neprestano klil cvet za cvetom. »Evo ti nove muke zavrženim duhovom!« izpregovori angel. Ivan Tavčar: »Tam zavržene matere, tukaj pa vzor vseh mater! In ta vzor jim je gledati na veke! Z mano poveličuj pravičnost božjo!« In z Azraelom sem poveličeval pravičnost božjo! Zdaj se sama od sebe odpro druga nebeška vrata. Stopila sva v kraje, kjer je v div-nosti svoji že kraljevalo veselje nebeško. Oko moje je zrlo krajino, kakor si je lepše in milejše ne more želeti duša! V sredi je kipel proti čistemu nebu velikanski Ararat; Tigris in Evfrat sta izvirala izpod njega. Indus in slovanska Volga, Misissippi in brezkončni Amacon in vse druge mogočne reke so se vile po vrtovih, kjer se je šibilo vejevje od bogatega sadja. Lev in tiger in druga zverjad je krotka kakor v prvi dobi lazila v senci velikanskih dreves. »Kakšne kraje gledam sedaj?« vprašam ponižno angela na desnici svoji. »Oko ti gleda raj, v katerem sta bila ustvarjena prva človeka,« mi odgovori Azrael. »Toda po prvi pregrehi ga je Stvarnik odtrgal z zemlje in ga prestavil sem.« »Čemu?« si drznem vprašati iznova. Takoj mi odgovori angel: »Tu je kraj, kjer poveličuje Stvarnik vse tiste zakonske, kateri so si ostali zvesti do smrti!« »Tukaj se poveličuje zakonska zvestoba!« sem vzkliknil. Sveti Odrešenik! Ti prostori niso sezali iz večnosti v večnost! Neresnice ne morem govoriti! Prenapolnjeni niso bili ti nebeški prostori; v brezkončni ljubezni so se družili duhovi po njih, ali gneče ni opažalo strmeče moje oko! Adam in Eva sta hodila krasna kakor v prvotni dobi ob obalah mogočnega Evfrata in se objemala v čisti ljubezni. Videl sem še mnogo drugih blaženih duhov, posebno v visoki slavi tebe, Vittoria Colonna, in soproga tvojega Francesca Pescara, ki je nekdaj s srčno svojo krvjo rosil bojno polje tožne Pavije! Zadaj je ugledalo srečno oko tudi njo, katera mi je bila družica v življenju in mi porodila obilo cvetočih otrok! Toda angel Gospodov ni dopuščal, da bi stopil pred no; odnesel me je s krajev, kjer seje zbralo le skromno število onih, ki so bili poklicani tja. Ostala sva pri tretjih vratih nebeških. Bila so izsekana od samo enega rubina, in Kristus, Odrešenik naš, je bil upodobljen na njih s trpljenjem svojim. Dvignil je angel roko in se trikrat globoko priklonil! Jaz pa sem se priklanjal z njim. Sama od sebe so se odprla vrata, in stopila sva v kraj, ki se razteza pred zadnjimi vrati nebeškimi. Povsod miloba, povsod (3.) krasota! Ali niti enega nebeških duhov nisem mogel opaziti! »Dobri angel,« sem izpregovo-ril, »pojasni mi blagohotno, zakaj so tako osameli ti prednebeški kraji, in zakaj so duhovi pregnani s teh mest, kjer se povsod razodeva milost in kras?« »Tudi ti kraji,« mi odgovori angel, »so odkazani po brezkončni razsodnosti božji posebnemu namenu. Semkaj so poklicani izvoljeni duhovi, ki so v življenju prejemali dobrote in se zaradi njih vžgali v pravi, čisti hvaležnosti!« Strmeč obstanem. Nikjer nisem opazil vzveličanega duha, in leta 4000, po Kristovem rojstvu je bil ta prednebeški prostor še - prazen! Zdajci se pred nama zaiskre četrta in zadnja vrata nebeška. Zbrušena so bila od samo enega demanta, in sveta Trojica je bila upodobljena na njih. Okrog njih se je ovijal vinski trs, vedno zeleneč in neprestano rodeč razno-bojno grozdje. Ali tu pred vhodom sem ugledal tebe, starčka iz narodne pesmi slovenske! Z lica se ti je žarila prava radost nebeška, in v roki si stiskal kozarček rujnega vinca. Kadar si ga izpil, je precej prihitel angelček božji in ti iznova nalil kupico. Neprestano pa si pel slavo svojemu Bogu: »Oče nebeški, glej še en kozarček zdej, hvalo bom vekomaj, vekomaj pel!« »Kako, da je izbran samo ta na to izvoljeno mesto?« sem se začudil. Odgovoril mi Je- Azrael: »Mnogo je pil« Ali pri vsaki kupici je dajal hvalo Tistemu, ki mu je ustavil sladko kapljo. Bila je to prava hvaležnost, ker je prihajala resnično od srca. Zategadelj ga je poveličal Gospod in mu dodelil milost, da mu še po smrti rodi vinska trta!« Odprla so se zadnja vrata nebeška. Gledal sem Boga od obličja do obličja, in jasne so mi bile vse skrivnosti njegove. Popisati se ne da, kar sem gledal, ali toliko je gotovo, da nebeški Oče naš ni takšen, kakor govore o njem njega hlapci po Goriškem. Angel Gospodov me je spfemil pred prestol božji in me obvaroval, da me niso pokončale strele, ki so se neprestano vžigale s tega prestola. Gospod pa je izpregovoril: »Nekdaj, ko' si še pregrešno živel na zemlji, si želel, da bi za dve tisoč let zopet ugledal domovino slovensko. Bodi človek! In ti, angel življenja, dotekni se ga s prstom svojim, da se izpolni želja njegova!« Angel življenja je pristopil in mi iznova vklenil dušo v človeško telo. Nato izpregovori Gospod: »Pristopi tudi ti, angel smrti, in dotekni se ga s hladno roko, da mu bo zopet umreti, ako si bo zaželel, daleč od zelene zemlje!« Ob-senčil me je angel smrti, in pretresla me je ledena njegova moč, da je bilo zdajci zopet umrjoče telo, katero je ravno dal iz rok angel življenja! Končno je še izpregovoril Gospod: »Približaj se tudi ti, angel ljubezni, in rahlo roko mu položi na glavo, da se iznova vname ljubezen v njem, ljubezen najslajše tolažilo otrokom mojim na zemlji!« Kakor topla sapa, v kateri se spomladi. tajata sneg in led na gorskih vrhovih, tako je dihnil name angel ljubezni. Srce moje je bilo hipoma plodovit vrt, kjer je hotela ljubezen zdajci pognati svoje kali! »Azrael!« je izpregovoril Gospod. »Vzemi ga zopet v naročje in odnesi ga na kraje, kjer ga čaka novo življenje!« Tako se je zgodilo. Tema je bila ob meni in otrpnila je zavest duše moje. Ko sem se zopet zavedel, sem bil že na zemlji! Na zemlji sem bil torej! Telo mi je bilo umrjoče kakor nekdaj in v sebi je nosilo vse tiste strasti kakor tedaj, ko se je porodilo prvikrat! Tudi stari spomin se je oživil v meni, in prvo -življenje se je raztezalo pred duhom mojim kakor ravan, kjer mi je bil znan vsak prostorček, sleherni kotiček! Po meni se je pretakala vroča kri in mladostna moč me je preši-njala. »Zopet si človek!« Pri tej misli je vse zakipelo po meni, in presrečen sem si potipal iznova ustvarjeno lice. Začutil sem mehko in voljno kožo. Tedaj :e je vzudila prva želja v meni: želja po zrcalu, da bi si ogledal zopet dano krasoto svojo. Ta želja mi je utrdila prepričanje, da sem res zopet človek, ona uboga stvar, ki se porodi v pregrehah in nečimrnosti in prav tako umira! Nadaljevanje prihodnjič N0VAJ)0BA NOVI ČASI, VROČE NOVICE: • VELIKI SLOVENEC IVAN KRAMBERGER IZPLAČAN S KROGLO • SLIKA MORILCA PETRA ROTARJA V NOVI DOBI • 1/2 KG ČISTEGA ZLATA ZVESTEMU BRALCU • PRVA PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH NOVA DOBA ŠE VEDNO NAJBOUŠI IN NAJVEČJI NADSTRANKARSKI ČASOPIS ZA POŠTENE SLOVENCE DOMA IN PO SVETU. T časopis slovenskih J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942. DE - časopis slovenskih delavcev, je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 Naročnina: 321-255 Posamezna številka DE stane 72 tolarjev Žiro račun: 50101-603-46834 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič RAVBARkOMANN 12. junija 1992 Tujci nas ropajo Ta teden smo v redakciji prejeli vabilo Stranke neodvisnih za kovinarsko konferenco z dokaj nenavadnim dnevnim redom, kar od dveh točk dnevnega reda še zlasti velja za prvo: »Zakaj ikiamo še vedno velik interes tujcev za vlaganje v Republiki Sloveniji, ko pa podatki kažejo, da ,dobička' ni. Posebej bomo govorili o BANK AUSTRIA Ljubljana ob prisotnosti nekaterih slovenskih delničarjev te banke.« Iz vabila je bilo še razvidno, da bo novinarsko konferenco vodil Janez Dolenc, dipl., oec., član vodstva Stranke neodvisnih, sicer pa direktor podjetja Kompas Hertz. Dolenc je na konferenci začel s splošnimi ugotovitvami 0 nujnosti in interesu, da v Slovenijo pride tuji kapital, 0 tem, da nas bodo tujci pokupili itd. Potem pa je polagoma Prešel na konkretne izkušnje, ki smo si jih doslej v Sloveniji že nabrali v poslovanju in sodelovanju s tujimi vlagatelji. Tu so stvari nenadoma postale bolj konkretne. Njegova prva ugotovitev je bila, da si z nekontroliranimi Prodajami domačih podjetij tujcem Slovenci delamo med- Zavarovalnica Triglav in Kompas Hertz. Po zagotovilih predstavnikov obeh podjetij sta se njuni hiši odločili za vlaganje v to banko zaradi pričakovanega dobička. In se pri tem tudi pošteno zmotili. Večinski delničarji Avstrijci so namreč po zaključni bilanci za lansko poslovno leto izkazali minimalni profit v višini milijon tolarjev, hkrati pa so se odločili, da tudi iz naslova te mizerije ne bodo izplačali nobenih dividend. To so storili tem lažje, ker je BANK AU- drugačni obliki ostaja v Sloveniji. Popolnoma druga zgodba pa se začenja, ko se med te ovce celo z blagoslovom domačih lovcev priklati volk. Profit v tem primeru seveda ne ostane več v Sloveniji, temveč navkljub zatrjevanju ljudi iz BANK AUSTRIE lepo skozi najrazličnejše kanale in mahinacije polzi v Avstrijo. To pa pomeni, da Avstrijci kapitala ne reinvestirajo pri nas, temveč v Avstriji in drugod. Stvar je na dlani: obubožano slovensko gospodarstvo in varčevalci tako pomagajo ustvarjati nova delovna mesta v Avstriji, in to v času, ko imamo doma kronično pomanjkanje zaposlitev. In kaj je z nadzorom? Nič! Po zatrjevanju Janeza Dolenca tudi ne gre za nelegalno skrivanje dobička. Vse je legalno, kar je razbrati tudi iz revizije poslovanja te banke, vedjo uslugo. Po njegovih besedah je največji problem, da bij a podjetja (tako kot naša) be izkazujejo dobička, temveč Poslujejo s tako imenovano Pozitivno ničlo. Zvedeli smo, ba ima Dolenc takšne podatke 2a več tujih ali mešanih podje-bj, ki pa jih iz razumljivih razlogov ni hotel konkretno lrn eno vati. Brez dlake na je-2iku je spregovoril edino 0 Bank AUSTRII, katere delničar je tudi Kompas Hertz. Kot je znano, je bila ta banka ustanovljena lani, njen Ustanovitveni kapital pa je 2uašal 60 milijonov šilingov. Avstrijci so imeli sprva v svojih rokah 60 odstotkov delnic, 20 odstotkov je bilo Slovenija-iesovih, preostalih 20 odstotkov pa je odpadlo na več Uianjših preferenčnih delničarjev. Med slednjimi sta tudi STRIA v enem letu postala resnično skoraj v celoti avstrijska banka. Slovenijales je iz (ne)znanih razlogov svoje delnice prodal, tako da so se v vodstvu banke zbrali razen enega Slovenca sami Avstrijci. , Vse je legalno... In kje je dobiček? Na tej točki se seveda začenja nova in* za novo slovensko demokracijo zelo žalostna zgodba. Danijel Malenšek iz Liberalne stranke, ki je tudi sodeloval na tej novinarski konferenci, je stvar metaforično primerjal z ovcami in volkom. Ovce naj bi bile kajpak paša podjetja, ki se prerivajo med sabo in prav tako ne izkazujejo dobička. Toda to na ravni nacionalne ekonomije ni škodljivo, saj dobiček v takšni ali ki jo je opravila za to pristojna agencija Interkontrol z Dunaja. Ključni problem je namreč v naši zakonodaji (še zlasti: zakonu o bankah in zakonu o računovodstvu), ki je docela neuporabna, ko gre za poslovanje tujega podjetja na naših tleh. Toda vendarle: kam je šel dobiček, ki je bil prav gotovo ustvarjen? Da je to res, lahko razberemo tudi iz podatka, da je BANK AUSTRIA lani opravila 12 odstotkov vsega plačilnega prometa slovenskega gospodarstva s tujino. Glede tega prav tako ne gre prezreti množičnega vlaganja deviz domačih varčevalcev, ki v tej banki še vedno vidijo hišo, v kateri so njihove devize varno naložene. Tembolj, če imamo pred očmi neresnična zatrjevanja predstavnikov te banke o garancijah, ki naj bi jih med drugimi zagotavljalo tudi mesto Dunaj in avstrijska država. Po zatrjevanju sklicateljev tiskovne konference naj bi bila to debela laž. Na neposredno vprašanje, kje se skriva dobiček, je Dolenc odgovoril, da tega najdemo v rezervaciji, obveznih rezervah, v predplačilu najemnine (60 milijonov SLT) itd. Daniel Malenšek pa, očitno tudi zelo dobro obveščen, brez dlake na jeziku govori o transakcijah te banke, ki se skozi hipotekarno obliko dajanja kreditov za oderuške obresti postopoma polašča zajetnega kosa slovenske družbene lastnine. S tem problemom se bomo v Sloveniji kmalu soočili. Vsekakor takrat, ko bo že prepozno. Preti nam katastrofa Janez Dolenc je poudaril, da govorijo o BANK AUSTRII pač zato, ker so v njej tudi sami delničarji, da pa bi lahko govorili tudi o drugih podobnih primerih, vendar tega iz najrazličnejših vzrokov ne bodo počeli. Ker pa je zelo jasno, da smo doslej v Sloveniji s tujimi vlaganji veliko več izgubili kot dobili, pripravljajo poslansko vprašanje, ki ga bo v slovenski skupščini najverjetneje sprožil predstavnik Liberalne stranke. S tujimi vlaganji pri nas smo doslej v Sloveniji zelo poceni spustili iz rok predvsem kolikor toliko dobre firme, ki bi jih lahko ob subtilnejši politiki domače vlade sami sanirali. Tujci so v mnogih primerih prišli praktično zastonj do nekdanjih naših trgov, tehnologije, znanj, dobrih kadrov, uveljavljenih blagovnih znamk, mi pa smo predvsem izgubili precejšnje število delovnih mest, medtem ko nam zdaj nekontrolirano in brez vsake koristi polzi iz rok tudi dobiček. Kot smo slišali, se kaj podobnega v sosednji Avstriji niti slučajno ne bi moglo dogajati, da o Nemčiji niti ne govorimo. Problem je prerasel poslovni značaj in prehaja že v političnega, je dejal Janez Dolenc. Skupna ugotovitev prisotnih pa je bila, da imamo Slovenci svojo državo tudi zato, da, v prvi vrsti ščiti domači kapital. Da je to počela doslej zelo slabo, je razumljivo iz več razlogov: nimamo izdelane zakonodaje, ne pravih predstavnikov domačega kapitala, tujcem se za majhne denarje prodajamo tudi iz političnih razlogov itd. Skratka: tuja vlaganja da, vendar skladno z evropskimi pravili igre. Če tega ne bomo pravočasno spoznali in temu primerno tudi ukrepali, nam iz te zgodbe preti velika nevarnost, ki lahko dobi razsežnosti nacionalne katastrofe. Slovenska vlada ob tem niti trenutka ne bi smela več stati križem rok. Ivo Kuljaj »Dobrostoječi« delijo, revni zategujejo pasove BANČNI REGRESI ZA 20 UPOKOJENSKIH Že odkar gospodarstvu pohaja sapa, se z izplačili naših osebnih dohodkov dogajajo čudne stvari. Naj ti šefi nalagajo še toliko dela, opravljaj ga še tako vestno in s srcem, vsakega prvega bo kuverta enako tanka, če nisi zaposlen v »dobrostoječem« podjetju. Eni se hudo naprezajo in prejemajo malo, drugi delajo bolj zlahka in kar naprej zvišujejo, delijo. V bankah so spet šli gor, v državni upravi, družbenih dejavnostih, zdravstvu prav tako. In še kje. Kdo bi vedel kje vse?! Tudi pri izplačilih regresov za letne dopuste nastajajo ogromne razlike. Upokojencem je SPIZ odmeril po 3.500 ali (revnejšim) nekaj nad 5.000 SLT, banke svojim menda nad 70.000 SLT (20-krat oziroma 12-krat višje). In kaj pravijo pravni predpisi (zakoni, kolektivne pogodbe) o izplačevanju regresov? Delavci, ki si po zakonu pridobijo pravico do izrabe letnega dopusta (in ga tudi izrabijo), imajo -po 28. členu Splošne kolektivne pogodbe in določilih kolektivnih pogodb dejavnosti - tudi pravico do regresa za letni dopust. Pravica do regresa za letni dopust izvira neposredno iz pravice do letnega dopusta in njegove dejanske izrabe. Če delavec terja izrabo letnega dopusta ali sorazmerno izrabo dopusta glede na čas trajanja delovnega razmerja v posameznem koledarskem letu, mu pripada regres v celoti ali v sorazmernem delu. V primeru, da mu delodajalec ne prizna pravice do letnega dopusta, ima delavec pravico do denarne odškodnine za neizrabljeni dopust kakor tudi do regresa. Kolektivna pogodba dejavnosti opredeljuje regres najpogosteje v višini določenega odstotka od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za pretekle 3 mesece pred izplačilom regresa. Skladno z zakoni o dohodnini, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa sredstva, namenjena za regres, niso predvidena kot osnova za plačilo prispevkov iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Obdavčena so le z davkom od osebnih dohodkov tako kot to določajo 13., 14. in 16. člen zakona o dohodnini. In to je tudi vse v zakonih (kolektivnih pogodbah) o izplačilih regresov za letni dopust. Jasno, preprosto, razumljivo! Zastavlja se le vprašanje, kolikšne so v nekaterih podjetjih (predvsem pa v ustanovah) šele plače - če so že regresi (določeni v odstotkih pod številko 100) tako visoki?! ^ ^ IDE SLOIMCBE KUNST ;lo v ro zelo vehko, ce ze ne ' Ttizr ■ „ ♦ J .....................o naj" bi doživelo tudi šesiulic v Aj- iovščini (Titov trg in ulice: Kidričeva, Ivana Kosovela, Tr 1____TT7 ° !------D---------Tv, Vvliuaiuu. o*/ jun