Lešo i« FSKafLKgSRtft SVEŽA SiCViliJJl Ste«. 27 « K S E C N A N A B O C N I A A II DIN r Z U A J A VSAK P O N H 0 E L J E K Posamezna Številka 3 dia —— . mimmP. sisseeKs JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA 3:1 BUDIMPEŠTA : SPLIT 2:1 NOV DRŽAVNI REKORD V T-EKU NA 5.000 ra R iip¥a ii KFJ zai§i®njii lišfireibir^a taniiislliitits partij CK KPJ, ki jo sprejel posl v, naj po-Sljo svojo predstavnike jui sesUurok la-lotuiiioijskena biroju, ki s» jo že *bral, da bi razpravljal o stanju v KPvF, prosi. d» se sestanku Informbiroja sporofi tete: CK KPJ je vedno pripravljen sodelovati pri delir Informbiroja, vendar ne more poslati svojlU prcdsiavnikov 113 ta liPsianek biroja, ker ce sprejema dnev-llfesa reda sestanka, ematrajoC, da je bila j&Mtev nesoglasij med CK VKP(b) in CK KPJ, ki tvori vsebino nam sporočenega dnevnega reda, od začetka pa do tega so-Štnnka biroja nepravilno postavljena in to iz teh razlogov: 1. Žo prvo pismo CK VKP(b), poslano nsšemu CK ni bilo sestavljeno v duhu tovariške kritike, na katero bi mogel CK KPJ odgovoriti v Istem tonu, ampak v obliki grobo in nepravične obtožbe, ki smo jo glede na njeno neresničnost mogli Siprtejeti samo v škodo naše Partije in države, ali pa jo ne sprejeti. k. CK KPJ smatra za globoko nepravilno utemeljevati obtožbe proti neki bratski Kompartijl s pristranskimi in-tcrmaeijaml o tem, kaj je kdo rekel, ali ja z i-samijeiiimi citati, ne pa na pod-.ajci analizo celotno delavnosti naše Partije, ki re šla skozi tako velike preizkušnje pred vojno, med vojno in po vojni. S. Nekatero od najvažnejših obtožb CK VKPlb) temeljijo očitno na intormacijah nntlpariijskib elementov, proti katerim 86 je naša Partija borila pred, med in po vojni. CK KPJ smatra za nedopustno, da podpira CK VKP(b) take znane ostanke nekdanjega frakeionaštva v Partiji. i. Vodstva pertij, članic Informbiroja, ki ' so nekritično sprejela obtožbo CK VKP(h) proti naSi Partiji in niso zahtevala od nas nikakršnih obvestil, so ob-aodila našo Partijo v pismenih izjavah in odklonila upoštevanje arsurmsivtov našega odgovora na prvo pismo CK VKPO>). Nekatera od njih so postopala v širšem krogu svojih partij pa tudi Javno v škodo našo Partijo. 5. CK VRPfb) ul sprejel nobenega od argumentov v našem odgovoru na naše prvo pismo, ampak jo v odgovoru na to pismo, pa tudi pozneje navajal vse težje in popolnoma ucutcmeUeiio obtožbe proti KPJ. Očitno je, da tako stališče do nas onemogoča diskusijo na enakopravni podlagi. Iz vseh teh razlogov CK KPJ ni soglašal s predložitvijo nesoglasij Iniorra-birojn, ker jo smatral, da bi to samo poglobilo, ne pa rešilo nesoglasja. CK opozarja, da jo predlagal CK-ain VKP(li), naj počijo svojo predstavnike v Jugoslavijo zaradi skupnega razpravljanja o spornlb vprašanjih na kraju samem. CK VKP(b) ni sprejel takega po našem mišljenju edino pravilnega ravnanja, ampak je, šo proden je prejel nas Odgovor, Iznesel nesoglasja pred drugo partije Infonnblroja, to je, poslal jim jo istočasno kot nam besedilo nam po> dJonega pisma, nakar «0 nam vodstva vseh partij, razen iraneoske in italijansko, pismeno sporočila svoje stališče do kašo Partijo. Tako rsvnanjo ni v dolin sporazuma in načela prostovoljnosti, na katerih temelji InformhSro. CK V KPJ vztraja še nadalje pr! svojem prepričanju, da jo samo Skupno pretresanje spornih vprašanj v neposrednem stiku med CK VKP(b) in CK P1CJ v sami Jugoslaviji edino pravilna pot za rešitev obstoječih nesoglasij. CK KPJ izraža svoje globoko obžalovanje, da so nosogdasja dobila s strani CK vKikk) tako oblike In znova apelira tako na CK VKP(b) kakor, tudi na Inform-hiro, naj izrazila soglasje z našim mišljenjem, da je za rešitev nesoglasij potreben neposredni stik med CK VKP(b) in CK KPJ ter da se zato odstrani z dnevnega reda diskusija o stanju v naši Partiji in uvidi nepravilnost tako dis-kosije brez našega pristanka. 'KPJ pozdravlja bratske komparti-i: n izjavlja, da no bodo nobena ne- sogiasja preprečila KPJ, da bi šo naprej no v n! Ur. svnie politiko solldarno-in najtesnejšega sodelovanja z vRPib) in drugimi kempartijami. FšitottiiiiU 1010 Jo60s!aviie so s stom KstogM dostejso irliczili mot ta isapeM noše Miitore Po dvajsetdnevnem taborjenju v Ljubljani, je 3318 fizkultumikov In fizkultumie nove Jugoaiavije odpoto-valo Iz Ljubljano preko Madžarske v bratsko Prago, da bi s svojim rtasto pom m XI, vsesokoiškem zletu pokazali, kako se razvija in krepi fizkul-tura v Titovi Jugoslaviji. Dvajset dni so se naSi fizkultumild, zbrani iz vseh ljudskih republik, pod najboljšim strokovlnm vodstvom pripravljali na zlet, dvajset dni so izkoristili za bo-geito kulturno-prosveteio delo in v tem času jim je uspelo vaje za praški zlet temeljito opiliti. Preteklo nedeljo so nam pred svojim odhodom v Prago pokazali sadove svojega požrtvovalnega dela, ko £0 na improviziranem telovadišču ob Linhartovi cesti izvedli lepo uspel fizkulturni nastop, ki je zadovoljU številne ljudske množice. V torek 29. junija, sredi najhujšega naliva, so se kmalu po polnoči naši fizkulturniki in fizkuiturnice vkrcali v tri posebne vlake, ki so j Ut ob veseli pesmi odpeljali do Kctoribe la nato preko Madžarske do Bratislave. V toplo zakurjenih vagonih -in ob dobrem okrepčilu, je fizkuiturnikom kmalu spot zasijala dobra volja z obrazov, čeprav so bili zaradi dežja prej malce nejevoljni. S ponosom, da bodo v Pragi zastopali socialistično Jugoslavijo in njene požrtvovalne delovne narode, so se odpeljali v ČSR, trdno zaupajoč, da bo njihov nastop prinesel zasluženega priznanja naši državi, dragemu maršalu Titu in Komunistični partiji, vsem, ki omogočajo množičen razvoj našega fizkulturnega gibanja, vsem, ki so pripomogli do tako številne udeležbe jugoslovansluh fizkultumikov na sokolskem zletu v Pragi. Kljub slabemu vremenu, se je ob odhodu zagorelih fizkultumikov iz Ljubljane, na postaji zbralo precej Ljubljančanov, ki no se s cvetjem in prisrčnimi željami poslovili od svojih fizkultumikov. čeprav dolga pot, je vedrim fizkul- turnikom kar hitro minila in v sredo 30. junija so že prestopili mejo bratske Češkoslovaške republike. Takoj so občutili praznično razpoloženje, ki se razliva v dneh XI. vsesokoJskega žleba v Pragi, po vsej republiki. Od meje pa vse tja do Prage plapola morje zastav, po hišah in ograjah pa govore napisi o prisrčni gostoljubnosti češkoslovaškega naroda, s katero sprejema goste in udeležence zlota iz prijateljskih držav. Naši fizkultumlki so ob prihodu na češkoslovaško ozemlje doživeli veličasten aprejem, ki je bil pravi Izraz bratstva in prijateljsva jugoslovanskih in narodov ČSR. Med navdušeno pozdravljanje domačinov, se je zlivala odločna pesem naših fizkultumikov, ki se ni polegla vse do Prage. Po Slovaški in Moravski ni bilo človeka ob progi, ki ne bi iskreno pomahal nasmejanim fizkuiturnikom iz Jugoslavije In jim spotoma želel tudi v Pragi take uspehe, kakor jih imajo v domovini, ki jo izgrajujejo v socialistično državo. Na postaji v Pragi so se zbrale de-setUsoč glave množice Pcažanov, da bi sprejele jugoslovansko fizkurturno delegacijo. Toda daleč po napovedanem času je šele prisopihal prvi vlak. Zamudo so povzročili sprejemi med potjo, ki jih kar ni hotelo biti konec. Na postaji je zavrvelo kakor v panju, ko so iz vlaka stopili naši hrabri mornarji in fizkultumiki IV. in Vlil. brigada z Glavnim štabom na čelu. Sokolska godba, Iti je pričakala našo delegacijo, je zaigrala državni himni, nato pa je naše fizkultumike pozdra-vri v iitre.au Slovanskega odbora predsednik Vladimir Zmečkal. Za prisrčen sprejem se je zahvalil komandant Glavnega štaba fizkultumih brigad Jezo Bačič, ki je odločno poudaril neomajno voljo naših fizkultumikov, sodelovati z bratskimi slovanskimi narodi ui veliko Sovjetsko zvezo. (Nadaljevanje na 2. sirarni', Fiz i&toiki, izkažieiose jirš vpisa Husi. posojila S i. julijem se je začelo vpisovanje prvega ljudskega posojila petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ. že v prvih dveh dneh je bilo vpisanih blizu dve mi- delovnega ljudstva. Nobenega dvoma ni, da bo posojilo že v nekaj dneh v celoti vpisano in predvidena vsota 3.5 miljarde dinarjev prekoračena. Naši ljudski državi sovražni elementi so sicer poskušali zasejati nezaupanje v novo ljudsko posojilo, da bi na ta način preprečili njegov uspeh ter so se posluževali starih in novih gesel, podobnih onim, s katerimi so v času narodno-osvobo-dilne borbe iMskušali odvrniti ljudstvo od sodelovanja v na-rodno-osvobodilnem gibanju. Nakane listih, ki so mislili, da bodo lahko z novimi lažmi in spletkami zavrti naš gospodarski razvoj in zasejali seme razdora, so se. izjalovile kljub temu, da skušajo v ta namen izkoriščali in zlorabljati krivične obdoliitve in klevete zoper Komunistično partijo Jugoslavije, ki jih vsebuje resolucija Informativnega biroja komunističnih partij. Prav v teh dneh, ko vpisujemo prim ljudsko posojilo, se naše ljudstvo vsega tega dobro zaveda. Zaveda pa se hkrati, da s tem, ko daje di'žavi posojilo, pomaga, da bomo naš petletni gospodarski plan še hitreje izvedli in tako še hitreje šli ;k> poti v socializem. Tega po se moramo zavedati tudi mi fizkultumiki. Vsak dinar, ki ga damo za ljudsko posojilo, pomeni hkrati novo igrišče, nove plavalne bazene, nove fizkullurne naprave, nov razmah naše ljudske fizkultu-re. Zato je ne samo patriotič-na, marveč tudi moralna dolžnost slehernega zavednega fiz-kulturnika, da po svojih najboljših močeh prispeva, da bo doseglo naše prvo ljudsko posojilo čim večji uspeh. S lem hkrati izražamo vero in zaupanje v naše državno vodstvo, v našo Partijo in našega učitelia in voditelja maršala Tita in zadajamo nov uda-j rec mednarodni reakciji ki naj znova občuti, da se ne pu-: stimo ovirali na naši poti v so- i cializem. Fizkultumiki, storite svojo dolžnost! Povišujte vpis poso-I jila, kajti s tem pospešujete razmah fizkiilture in omogočate telesno vzgojo zdravega rodu, ki bo telesno in duševno sposoben utrjevati, izgrajevati in nadaljevati pridobitve narodno-osvobodilne borbe ter ohraniti in še povečali moč in I ugled naše ljubljene domovine, Titove Jugoslavije! Ijarde dinarjev, kar je preprič Ijiv dokaz zavednosti našeut (Nadaljevanje s 1. strani) Kmalu po sprejemu prvega vlaka na Wilsonovem kolodvoru, sta prispeto še ostala dva vlaka. Spet se je utrgal val navdušenega pozdravljanja, iz vlakov pa so stopili fizkultur-n ld s VH. ljubljansko brigado, ki je bila prisrčno pozdravljeno. Zvoki sokolske godbe, petje našli fizlmltur-nikov in nenehni vzkliki maršalu Titu, KPJ, Sovjetski zvezi in generali-simu Stalinu, vse to »e je zlivalo v čudovito simfonijo bratstva in tovarištva. Naši fizkulturniki so v bratski Pragi doživeli sprejem, ki jim bo večno ostal v najiepšem spominu. Po sprejemu na kolodvoru so naše fizkuliturne brigade disciplinirano odkorakale po slavnostno okrašenih praških ulicah do svojega bivališča, nedaleč od zletnega stadiona. Spremile so jih številne množice domačinov, Id bi svoje brniške goste resda težko lepše sprejele. V petek 2. julija pa so v Prago prispele delegacije iz Jugoslavije, ki se foedo udeležile glavnih Kletnih dni. Delegacijo, V kateri so generallajtnant Ivo Rukavina, vicendmiral Srečko Ma-mola, generalmajor Rado Pehaček in polkovnika Vukašin Mičunovič in Savo Vukčevič, so na postaji pozdravili predstuvnild češkoslovaške armade, general Koraki, general Danec, general Papouček, general Sjem in vrsta visokih častnikov. Poslanec Švernova in dr. Hrbel- sita v imenu Slovanskega komiteja CSR .sprejela dr. Risteva, Jakovljeviča, DraguCina Sajlijo in Smoleta. V imenu vlade ČSR, je naše delegacije pozdravil minister za informacije Vaclav Kopecky, v imenu Sekala pa general Sjem. Za jugoslovanskimi fizkulturniki so v Prago prispeli tudi Poljaki, v petek 2. julija pa je pripotovala iz Moskve Sovjetska fizkulturna delegacija, ki šteje okrog 600 fizkulturnikcv in fiz-kulturnic. Poleg telovadcev in telovadk, to dni vrvi prestolica bratske CSR stotlscčev gledalcev, ki so razgrabili vse vstopnico za fizkuiturne nastope na velikem stadionu, kjer je prostora za četni milijona gledalcev. Vsa Praga j0 razgibana in zavita v visoko praznično razpoloženje. Pesem, godba in radost ne zamrejo niti v nočnih urah. Kljub preko milijonskim množicam, ki so v dneh XI. vsesokol-skega zlata v Pragi, pa je red na višini, v čemer gre pač pohvala požrtvovalnim prirediteljem zleta. Doslej je v Prago prispelo 170 posebnih vlakov iz domovino in tujine, iz bratskih slovanskih držav, pa celo novinarji iz Amerik®, Indije, Afrike in drugih daljnih dežel. V soboto se je na stadionu v Strahova začel otvoritveni dan glavnih zletnih prireditev. 250.000 gledalcem je ugajal prožni korak nastopajočih članov, po številu 12.000, ki so skladno in učinkovito izvedli prvo točko programa, ki jo je komentator po zvočniku pestro povezoval z zgodovino češkoslovaške osvobodilne borbe. Za njimi je skupina lužiških Srbov izvedla narodne plese, ki so se zaključili z Članice izvajajo svoje vaje na velikcmstadionu Strahov« iužiške-srbsko himno. Zdaj so na Stadion prikorakale sckolice, ki so se v dovršenem razstopu razporedile po ogromnem telovadnem prostoru. Pri-prost, toda efekten nastop je ogrel četrtmilijcansko množico, saj so bile ki so se zlivale v ljubko celoto. Po končani točki mladink so na stadion strumno prikorakali jugoslovanski mornarji. Njihov nastop se je začel z državno himno, nato pa so naglo in dovršeno vprizorili na telovadišču s’-“Uro z napisom Tito. Posamezni deli, ki slikajo življenje in borbe naših mornarjev, so bile pestre in bogate, vrhunec njihove vaje pa je bila ustvaritev barvastega državnega grba, ki se je lepo odražal od telovadišča. Navdušenega odobravanja gledelcev ni hotelo biti konca. Za mornarji so nastopili naši fizkulturniki s popolno in težko kompozicijo dr. Murnika, katere pisnega navdušenja, ki se ni polegel vse do odhoda naših fizkulturnikov s stadiona. Videti je bilo, da so jugoslovanski fizkulturniki s svojim nastopom v Pragi zadivili zbrane množice in nadvse dostojno prikazuli uspeh fizkulture mlade Titove Jugoslavije ter tako odlično izpolnili obljube, ki so j.h dali našim narodom, maršalu Titu in Komunistični partiji pred svojim odhodom v Prago. V zaključni točki sobotnega nastopa je m::stopilo 20.000 sokolic, ki so prikazale živahne in slikovite vaje. Zaključni del teh vaj je pomenilo spu- ideolcški del sestave je žel vsekakor ogromnih jugoslovanskih in če- aajvečje priznanje. S polnim razumevanjem so gledalci sprejeli borbene vaje, živahno ploskanje pa je spremljalo kola. Zaključna slika nastopa naših fizkulturnikov — peterokraka zvezda sredi telovadišča je sprostila val nepo- škosiovaških državnih zastav z drogo'/. Prvi dan glavnih zletnih svečanosti js bil s tem končan in se je prav gotovo nepozabno vtisnil v spomin vseh, ki so imeli priliko slediti bogatemu fiskulturnemu programu. Odločbe 00 fISAJ-a o zatiranju šMIjivib pj8¥Qy v našem šporiii Nastopajoče teiovadne enote so strumno druga za drugo korakale na stadion vaje polne življenja in lepo izvedenih prvin. Za njimi je nastopilo 3000 članov z razgibalnimi vajami s palicami. Ta točka je doživela svoj vrhunec v zaključni saki, ko je ob pesmi nad skupino zaplapolala množico! tisočih zastav s sokolskim grbom. Nič manjše ni bilo navdušenje gledalcev, ko je 6500 mladink izvedlo ritmična vaje, Hastop članov Zaradi škodljivih in nezdravih pojavov, ki so prišli zadnje čase do izraza v našem športu, posebno na nogometnih tekmah, je izvršilni odbor Centralnega odbora Fizkuiturne zveze Jugoslavije prejel nekaj pomembnih sklepov ter hkrati razpravljal o metodah za okrepitev ideološko-vzgoj-ne.ga dela v fizkultunnih organizacijah. Mod drugim je odbor odločil, da kozam je Stevana Pletla s trajno prepovedjo nastopanja in sodelovanja v fizkulturnem udejstvovanju, ker je prehajal iz enega društva v drugo in na tak način izvabil društvom visoke denarne vsote (nad 100.000 din) kar je potratno zapravil. P isti Nikoliču, prav tako članu FD Slbbode, je prepovedano nastopati ma| fiziki ul turni h tekmovanjih za dobo dveh lei, ker je za prestop v novosadsko iS'ogo< prejel 12.000 dinarjev. Na isiem zasedanju je Izvršni odbor sklenil razveljavili tekmi, ki sta bili odigrani med fizku M urnima društvoma rMilicioner« iz Zagreba in »Pro-leicr« iz Osijeka v okviru kvalifikacijskega tekmovanja za vstop vzvezno ligo. Za (razveljavijemje teli takem niso odločilna poročila o slabem dolu sodnikov, temveč o nešportnem obnašanju posameznih igralcev >Mi!icio-nerja, ker je ugotovljeno, da sodnika nista namenoma oškodovala uiti enega nati drugega moštva. Fizkulturn-a zveza Hrvafiske mora raziskati vzroke za izgrede, ki so se pripetili in nastopiti proti vodstvu in igralcem navedenih društev. Izvršilna odbor je sklenil razpustiti zaradi izredno elabo telo* Za^reibom, od ikador smo 5 V,T-noilnzv- disciplinski odbor FZII, poslati opomin nogometnemu odboru FZII in kaznovati igralca »Miilicionerja« Draga Caparija z dvomesečno prepovedjo nastopanja na fizkulfuirnih tekmovanjih. Popravek Pri navadno popravek k poročilu o lali-kou>tLet«kecn prvenstvu Jugoslavije, objavljenem v prej&nji ?;t. »Poleta-. Napa ko SO JiaMale '/.an-n*15 t«.!n fonsiko zveae z poročdfto sprejeli. Pravilno: 1. V skoku v daljino jo na tretjem mestu Crcpinžek Lojze s skokom G-Mi m, a na četrtem Zagorc Lojze s skokom 0. 40. 2- Lahkoatlctinja A Ima Butia n:i članica Kladivarja (Celje), pač pa Mladosti (Zagreh). 0. Majcen Milka (Kladivar) jo dosegla 1. mesto v petoboju, dosedanja državna prvakinja pa jo bila L eri ek Slava. 4. Pravilno mora bitu štafeta 4 .44K) m (moški). Petoplasirano društvo je bilo Spar ta k iz Subo»Uce s časom 4:40 0. 5. V štafeti 4X m) m (ženske) jo bila prva štafeta Sp ar taka e časom ;»-j.4. Končni vrstni rod prvih 10 društev: točko L CD J A Partizan — Beograd 2. SFD Kladi var — Celje 3. SFD Spartak — Subotica 4. OFD MJadest — Zagreb 5. FD Zagifeb — Zagreb 6. F D Crvena zvezda — Beograd 7. FD Sloga — Novi Sad 8. FD Enotnost — Ljubljana 9. FD Dinamo — Pančevo 10. FD Dinamo — Zagreb 147 188 Iftt 97 88 ra 22 in m 19 —'k— V torek 7. julija bodo naši najboljši teniški igralci Mitič, balada, Branovič in državna prvakinja Cmatkova odpotovali v Varšavo, kjer bodo 9., 10. in 11. julija imeJi dvoboj z najboljšimi teniškimi igralci bratske Poljske. Noaomefsišo poročila BALKANSKO SKEDNJEEVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Jugoslavija:Bolgarija 3:i (i:I) Sofija, 4. julija. V okviru balkansko - srednjeevropskega nogometnega prvenstva je bila danes odigrana v Sofiji pred 50.000 gledalci nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Bolgarijo. Po tehnično zelo lepi igri, ki je bila na višimii zlasti v drugem polčasu, je zasluženo zmagalo moštvo Jugoslavije z rezultatom 3:1 (1:1). Jugoslavija: Šoštarič, Brozovič, Stankovič, Palfi, Jovanovič, Atanaokovič, Cimermančič, Mitič, AVblfl, Bobek, Čajkovski II. Bolgarija: Kostov, Oruiangijev, Apostolov, Petkov, Nedeljkov, Ivanov, Cvetkov, Spasov, Miler, Stankov, Ar-glrov. Igra se je pričela z nekoliko nervoznimi potezami obeh moštev, vendar eta se nasprotnika kmalu znašla in se je igra menjavalo. V drugem delu pa so Jugoslovani prevzeli pobudo in z lepo tehnično igro prevladovali svojega nasprotnika in se od- likovali zlasti v svoji okretnosti in hitrem podajanju žoge in si prav s tem pridobiti rahlo terensko premoč na igrišču. Cole za Jugoslavijo so dali v 42. minuti prvega polčasa AVblfl, v 9. in 27. minuti drugega polčasa pa Mitič in Čajkovski II. Moštvo bolgarske reprezentance je igralo sicer zelo borbeno, toda uspelo jim je, da so z,abili samo častni gol, ki ga je dalo levo krilo Argirov. Tekmo jc sodil Mihalescu (Romunija). —it— Omenjeni reprezentanci sla sc prvič srečali l. lim., ko je v Zagrebu Jugoslavija premagala Bolgarijo s 3:1. Leta 1927. v Sofiji 2:0, 1930. v Beogradu 6:1. v Sofiji 2:2 in 3:0, 1931. v Beogradu 1:0, v Sofiji 2:3, 1932. v Beogradu 2:3, 1933. v Bukarešti 4:0, 1934. v Sofiji 2:1, v Beogradu 2:2, v Atenah 4:3, 1935. v Sojiji 3:3, 1937. v Beogradu 3:1, 1927, v Sofiji 0:4, 1940. v Tirani 2:1, 1947. v Zagrebu 2:1. MomaiMlja:ČSll 2:1 (1:0) Bukarešta, 4. julija. Danes popoldne j« bila v okviru balkanskega srednjeevropskega prvenstva nogometna tekma, v kateri je Romunija premagala CSR z 2 : 1 (1 : 0). Tekmi je prisostvovalo 25.000 gledalcev. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: Romunija: Ionescu, Mar mescu, Farma!ti, Ritter, Potresen, Mihailescu, F ar ca s, Mereea, Barta, lordachc, Du-mitrescu; CS R : Havliček, Kocourek, Senee-ky, Koubek, Trnka, Monclik, Hlava-žek, Iticger, Malatinsky, Sršen, Du-bovski. Zmaga je bila odločilna šele v zadnjih momentih tekmo, sicer sta moštvi ves čas biti enakovredni in bi po igri bolj ustrezal neodločen rezultat. V prvem polčasu v 23. minuti je lor-dache dosegel vodilni gol za Romunijo. V 20. minuti drugega polčasa je Mcnclik z odličnim strelom z glavo izenačil na 1 : 1. Odločilni gol jo dal Barta v zadnjih sekundah tekme Iz prostega strela. Tekmo jo sodil Poljak Šnajder. LESTVICA, Madžarska 3 2 1 0 11:1 Albanija 3 1 2 0 1:0 Romunija 4 2 0 2 5:3 Jugoslavija Poljska 2 2 1 1 1 1 0 0 3:1 4:2 Bolgarija 3 0 1 2 4:7 CSU 3 0 0 3 3:7 Nogometna prraistra eurepii! držav ZSSR Moskva. 4. julija. Med tednom so bilo nadaljnje zanimivo tekmo za nogometno prvenstvo ZSSR. V torek je> v Moskvi vodilni Dinamo izgubil prvo tekmo v letošnjem prvenstvu v isei s Spar-takom, z rezultatom (1:3. Kljub temu pa jo Dinamo ostal .še nadalje na prvem mestu v lestvici. Rezultati ostalih tekem so bili nasledil ji: Dinamo (TB):ZenU 4:1, Torpedo (M): Torpedo (Stalingrad) 2:0, Lokomotiva: VVS £: od 22, Dinamo O a-n in grad). Dinamo (Tbollsi) In CDK po 1' od 26 možnih točk. POLJSKA V a r š a v a, 4, julija. XII. kolo nogometnega prvenstva Poljske so jo končalo z nasioflnjimi rezultati: Warta:PoIonia (Varšava) 3:0, Legla:Widzev 6:0, LKS:Ri-mer 6:1, Cracowia:Polonia (D) 2:1, Lar-barnia:AFS 1:1, Ruch:Wisla 1:1, Tarno-wla:ZZK 2:2. Na lestvici vodi Rnch z 13, Cracovvia 17, Legla 16 točk itd. ITALIJA M i 1 a n o , 4 julija. Danes jo bilo odigrano 40. in zadnje kolo nogometnega prvenstva Itilajo. Rezultati zadnjih tekem so naslednji: Alcssandri.v.Milano 3:1, Sa!eni!tana:Inter 1:0, Fiorcntlna:Vicenza 2:1, Pro Patrla-.Juventus 4:0, Luchese:Ll-vorno 2:2, Genova: Bologna 7:2, Lazio: Samp Doria 3:3, Modena:Roma 3:0, Ata-lanta:Triestina 3:1, Napoll:BarI 1:0. Naslov nogometnega prveka Italijo za leto 1948. si je tako v velikim naskokom priborilo moštvo Torina 8 65 točkami. Sledijo: Juventus, Milano in Trlestina s po 49 točkami, Atalanta in Modena 44» Florcntina 41. Iz I. llg\) izpadeta Vlecnza In Alossandria. Dve zmagi reprezentance Budimpešte BUDIMPEŠTA : ZAGREB 2:1 Zagreb, 1. julija. Danes sta so v Zagrebu pomerili reprezentanci Budimpešto in Zagreba v lopi, napeti In živahni Igri Skoraj do konca tekme so imeli lahno terensko premoč domačini in so večkrat streljali na maaprotnikov gol. Tekmi je prisostvovalo 25.0(KI gledalcev, njen rezultat pa gotovo no ustreza poteku igre. Tekmo so Zagrebčani izgubili zaradi netočnega streljanja. Wdlfl, najboljši strelec v državi, jo bil danes najboljši v reprezentanci Zagreba, toda pri svojih strelih jo največkrat pogrešil. Nekajkrat se jo znašel tik prod vrati madžarskega vratarja, toda njegovi streli so bili neuspešni. Igra zagrebške reprezentance v celoti ni zadovoljila-, d ji iv' je bila njena obramba dobra. Naj boljši so bili 2mara, Ožegovlč In Jaz-binšek. Igralci Bud im peto so bili po tehniki igre precej boljši od Zagrebčanov. Posebna odlika njihovo igro Jo bilo tečno dodajanje in pa odločnost pred vrati Zagreba. V delu Igro jim jo celo uspelo popolnoma razbiti obrambo Za-groba. Vsekakor najboljši mož v reprezentanci Budimpešto pa jo bil vratar Tot, ki jfc branil z Izredno gotovostjo najnevarnejše strefle iz bližino In to v dovršenem slogu. Reprezentanci sta nastopili v naslednji postavi: Zagreb: Zniara, Kokeza, Ožegovlč, Puk&ec, Jaz-blnsek. Pleše, Cimermančič. Golob, Woi-*cl» Čajkovski, Benko. Budimpešta: Tot (UjpesO, Rudasz (Fercncvarosz), Balog II. (iFjpcst), Bosi k (Kispcst), Klspeter ( Ferenc varosz). Zah arij a (MaleJts-z), Egre8zy (Ujpesl), Kesthnly II. (Csepel), Mesarbsz (U jpest), Puszkasz (Kispcst), Tot III. (Vrnsas). Gola za Budimpešto jo dal Puszkasz. za Zagreb pa Pukšec !z prostega strela. Sodil jo sodnik Bauky-ty jz Budimpešte. BUDIMPEŠTA : SPUIT 2:1 (1:0) Split, 4. julija. Na svojem gostovanju po Jugoslaviji so so madžarski nogometaši ustavili v Splitu in odigrali danes popoldan prijateljsko tekmo z izbranim moštvom Splita, ki jc bilo sestavljeno v glavnem iz igralcev Hajduka in Mornarja. Za to tekmo jo vladalo med ljubitelji nogometne igre ogromno zanimanje. Na igrišču Mostnega fizkulturnega odbora v Splitu so je zbralo nad 20.000 ljudi. Split: Stlnčlč^ Kokeza, Broketa, Mr-čič, Kat nič, Radovnikovič, Drvodelič, MatošiČ, Vid jak. Senčar, Vukas. Budimpešta: Toth, Rudas, Balogh II. , Bozsik, Kicspeler, Zakarias, Egre- si, Keszthey II, Neszaros, Puška s in Toht III. žo sam rezultat nazorno priča, da jo bila tekma zelo napeta in borbena in na lepi tehnični višini. Reprezentanca Splita se jo za to tekmo temeljito pripravljala, razumljivo, saj so sprejeli v gosto eno najboljših nogometnih moštev Evrope, ki jo nedavno premagalo reprezentanco Romunije z rezultatom 9 :0. Prvi polčas igro jo potekal v glavnem enakovredno in situacijo na igrišču so so bliskovito menjavalo. Zlasti so jo odlikovala napadalna vrsta gostov z odličnim Puskasom na čelu. Po nekaj uspelih kombinacijskih potezah jo gostom uspelo, da so v nenadnem prodoru prišli v kazenski prostor domačinov in ugodno priliko jo izrabil levi napadalec uskak, ki jo lepo podano žogo neubranljivo poslal v mrežo. V nadaljevanju igro so je položaj na igrišču nekoliko izpremcnil, kajti moštvo Splita je pričalo s smiselnejšimi akcijami In nevarno ogrožali nasprotnikova vrata. Igra jo postajal od trenutka do trenutka zanimivejša In do-čemu moštvu je slednjič le uspelo, da jo po Vidjaku zabilo prvi in častni gol. Ta prvi uspeli jo gledalec močno razgibal in ob nenehnem »navijanju« sc je igra stopnjevala, toda gostom se je posrečilo, da so eno izmed svojih kombinacijskih potez ponovno izrabili in drugič pretresli po Puskasu Stinčičevo mrežo. Igralci Splita so vložili v igro skrajne napore, toda rezultat se do konca tekme ni več menjal. Tekmo jo sodil Bankuti iz Budimpešte. Vratar moskovskega Dinama A. Ilomie v akciji 8os;;owaii]e moliva S13S (CSR) po Sloveni]! SUS (Usty na Labi : U DAHNI K (Kranj) 4 :2 (0 :1) KRANJ, a. julija. CaSkoKlovaSko nogometno moštvo SUS, ki že nekaj dni gostuje v Jugoslaviji, jo v Kranju včeraj odigralo prijateljsko tekmo z domačim Udarnikom. Igra je bila borbena in zanimiva ter je imela precej visoko tehnično vrednost. V moštvu gostov je bila napadalna vrsta izredno aktivna in je pogostokrat ogrožala vrata domačinov z nevarnimi streli. Tudi v moštvu Udarnika je bilo opaziti dobre igro, predvsem pa veliko požrtvovalnost in borbenost, ki pa tehnično močnejšemu nasprotniku vendarle nista bili kos. Tekmo je sodil Gvardjančič iz Ljubljane in je kljub delavniku privabila lepo število gledalcev. -— V predtekmi pa je pionirsko moštvo Udarnika z 1 :0 premagalo pionirje iz Tržiča. SU£-UKLOPBODAtJ : ŽELEZNIČAR 4A (2:2) Maribor, 4. julija. Danes je bila odigrana druga tekma med SUS Uhlo-prodaj in mariborskim železničarjem. Prvi del igro jo potekal v vidni nervoznosti, nato pa sta so obo moštvi znašli in prikazali zelo lopo in hitro igro. Oba napada sta imela več prilik za gole, vendar pa sta vratarja uspešno reševala vsako nevarnost. Costi so prišli po srednjem napadalcu v 19. minuli v vodstvo, na kar jc v 23. minuti desno krilo domačih Ledinek izenačil. Moštvi sta se ogorčeno borili za žo’go in je bil tempo igro zelo hiter. V 30. minuti je leva zveza gostov dosegla drugi gol, 9. minut pozneje pa jo Ledinek zopet izenačil. Do konca prvega polčasa je ostal rezultat nespremenjen. V drugem delu igre so bili domači nekaj časa v premoči. V 25. minuti je dosegel Ledinek 3 gol, v 40. minuti pa je lovi napadalec gostov izenačil. V, 42. minuti je dosegel Muraus iz 11 me-trovke četrti gol, nato pa jo srednji napadalec SUS-a streljal prosti strel iz daljeve 30 m, ki jo obtičal v mroži, čeprav bi ga bil vratar lahko ubranil. Do konca igre jo ostal rezultat nespremenjen 4 :4. Napad železničarja jo bil v streljanju nekoliko omahljiv. Gledalci pa so bili navdušeni nad današnjo tekmo, ki je nudila nedvomno najlepšo igro v letošnjem letu. Moštvo gostov se je predstavilo kot homogeno in tehnično dobro. Glavno moč ima v desnem krilu, v srednjem napadalcu in v vratarju. Sodil jo Jančič, gledalcev 3200. V predtekmi so igrali pionirji: železničar : Polet 4:0 (4:0), železničar IX : Polet II 1 :0 (1:0). —-Ar- KvaRfikaciska nogometna tekma za stop v II. zvpzno ligo iToioter (Osijek) : MBidonar (Za. greb) 1:0 (0:0) Zagreb, 4. julija. Danes popoldan jo bila ponovno odigrana kvalifikacijska nogometna tekma med osiješkim Prole-terom in zagrebškim Milicionarjem. Po enakovredni in zanimivi igri, ki sta jo predvcdll obe moštvi, se je prvi polčas zaključil brez golov. V nadaljevanju pa se je gostom posrečilo, da so zabili prvi In zmagonosni gol. FIZKULTUKNA ZVEZA SLOVENIJE, LJUBLJANA — TABOR obvešča vsa l!z-kulturna društva in iizjk uit urnike, da delimo vso fizkulturne rekvizite po planu na nakaznico Fizkulturne zvezo Slovenije. Posameznim lizkulturnikom nakaznic ne bomo izdajali, pač pa le kolektivno društvom in sekcijam. Fizkulturnl rekviziti, ki so v prosti prodaji sc Izdajajo fizkoitunitkom proti potrdilu društva ali fizkalturnim legitimno!jam. Obvestilo Disciplinski odbor Nogometne zveze Slovenije je zaradi prekrškov nogometnega pravilnika in zaradi nešportnega vedenja kaznoval naslednje nogometne igralce in društva. Kovačiča Emila (Železničar - Maribor) zaradi prekrška po čl. 16, t. 2. in 3., s tromesečno prepovedjo igranja. Kazen teče od 13. junija t. 1. Pelicona Slavka (Enotnost) zaradi prekrška po čl. 16., t. 4. z enomesečno prepovedjo igranja. Kazen teče od 13. junija t. 1. Miklavčiča Antona in Kusika Milana (ED Pobrežje - Maribor) zaradi prekrška po čl. 16., t. 2. in sicer prvega z 9, drugega pa s 6 mesečno prepovedjo igraja, od dneva prekrška 27. junija t. 1. Klingensteina Karla in Nagodeta Stanka (EA Litostroj) zaradi prekrška po čl. 16., t. 4. ter 24. čl. t, c in čl. 16., t. 2. Prvi jc kaznovan z 2, drugi pa s štirimesečno prepovedjo igranja, začenši s 13. julijem, ko poteče suspenz EA Litostroja. FA Litostroj, zaradi prekrškov in neredov na pokalnem turnirju ED Maksa Perca po čl. 16., t. 4. in 5. s kaznijo enomesečne prepovedi igranja, ki poteče 13. julija t. I. Pirca Janeza (Maks Perc) zaradi prekrškov po čl. 16., 4. in v zvezi s čl. 24. t. č, s kaznijo — prepovedjo opravljanja kakršnih koli dolžnosti v fizkulturi za dobo 6 mesecev, od dne, ko poteče suspenz ED Maksa Perca. ED Maks Perc zaradi pomanjkljive organizacije turnirja in rediteljske službe, po čl. 24. L c m po drugem odstavku čl. 5. ter čl. 16., t. 4. in 5., s prepovedjo nastopa za dobo 2 mesecev od 13. junija dalje.. Mednarodna kolesarska dirka po Hrvalskš in Sloveniji Ves športni tisk zlasti na Hrvatskem objavlja že nekaj dni, da se bo v torek, 6. t. m pričela velikopotezna mednarodna kolesarska dirka, katere proga bo tekla po ožemi ju Hrvatske in Slovenije m bo trajala 6 dni. 'Jo prireditev organizirata kolesarstk odbor FiSAH-a in FZS Omenjena dirka je razdeljena na 5 glavnih etap, ker je ljubiteljem kolesarskega športa tovrstni način nedvomno znan kot na primer sTour de France«, sGiro d' Italia«. dalje s Španiji. Belgiji in drugod. Slična kolesarska dirka je bila tudi na Češki^slovaškem in Poljskem, v kateri sta zmagala Jugoslovana Prosinek in Zorič. Kot rečeno, je predstoječe kolesarsko tekmovanje razdeljeno v 5 etap, katerih skupna dolžina znaša 788 km. Pričetek oziroma start tekmovalcev bo v torek, 6. julija ob 7. zjutraj v Zagrebu. Proga pelje skozi jastre-barsko—Karlovac — Neretič—Skrad— Delnice, kjer je cilj prve poletape (153 km) Nato bodo dirkači vozili skozi Fužine—Plase v Crikvenico. S tem bo zaključena druga poletapa oz. prva etapa v skupni dolžini 197.70 km. V sredo, 7 julija bodo kolesarji tekmovali v drugi etap;. Tekmovalna proga je naslednja: Crikvenica—Su-šak—Reka—Opatija (prva poletapa) Jelše—St Peter—Postojna (druga etapa v dolžini 132.50 km. Tret ja etapa, ki bo naslednji dan, veže te-le kraje: štart v Postojni—Planina—Kalce—Logatec—Ljubljana, kjer bo pred Narodnim domom cilj prve Popoldne nadaljujejo v Kranj—Kamnik—Gornji grad—Šoštanj —Velenje—Celje (132km). Nato bodo vozili skozi Konjice—Slovensko Bistrico v Maribor, kjer bo cilj predzadnje etape. V nedeljo. 11, t. m. bo zaključni poletape. del tekmovanja in sicer pelje proga Medvode— iz Maribora v Ptuj, Ormož in Varaž- ekega športa zanimajo predvsem imena udeležencev slovenske ekipe. Slovence bodo zastopali Valant in Buk-vič z Jesenic. Abulnar in Usar iz Ljubljane, Podmilščak iz Maribora in Sosič iz Sežane. V njihovem sestavu pa bosta še posebej vozila Ljubljančana Uršič in Stibernik. Iz razgovorov diikačev je bilo slišati, da vsi udeleženci dobro poznajo omenjeno tekmovalno progo, zlasti odsek med Delnscami in Crikvenico, Kranj—Lesce—Bled ” ii s tem bodo din, nato pa skozi Novi Marof, Sesve-zddjučili tretjo etapo. Pripominjamo, te v Zagreb. da na tej progi m' bodo dirkači vo- Po dosedanjih prijavah bo tekmo-zili skupno, kakor doslej, temveč bo valo skupno 55 vozačev. Tekmovalno v 3 minutnem presledku startala vsa- ekipo sestavljajo Hrvati in Slovenci ki je najslabši del proge. Zaradi tega ka ekipa posebej. V petek, 9, julija ter ekipa ČDJA, ki jo zastopata bi bilo dobro, da bi vrhovno vodstvo bodo imeli tekmovalci prost' dan. znana slovenska dirkača Grajzer in to tudi upoštevalo m tako omogočilo, Proga četrte etape, ki bo v soboto, Rozman. Z njimi bodo tudi Bolgari da se bo tekmovanje izvedlo kar naj-10. t. ”m.. bo potekala takole: Bled— m Tržačani. Naše ljubitelje kolesar- bolje. Skrb za vzg©!© mladega teniškega kadea V našem teniškem športu se je posebno po osvoboditvi pokazala nujna potreba po vzgoji mladega kadra teniških igralcev, ki bodo z uspehom zamenjali svoje starejšo tovariše. V ta namen so posamezna fizkulturna društva nove Jugoslavije. kakor tudi izvršilni odbor Fiz-kulturne zveze Jugoslavije storili vrsto ukrepov, ki bodo prav gotovo že v bližnji bodočnosti izboljšali kadrovsko politiko v našem teniškem športu. Izvršilni odbor FISAJ-a jo sklenil organizirati teniško šolo za mlad inčo in mladinko, iz vrst katerih bodo izšli po sistematičnem šolanju in vežbanju bodoči mojstri jugoslovanskega teniškega športa. Pri izbiri kadrov za te tejniško šolo bodo vodstva posvetila največ jo pozornost mladincem in mladinkam, ki so so odlikovali v delovnih brigadah, pri. akcijah Ljudsko mladino, in ki so raaen tega pokazali zanimanje in voljo do obvladanja teniško igro. * * * Na teniškem Igrišču Dinama na Salati ▼ Zagrebu jo bilo pretekli teden opaziti nevsakdanjo teniške igralce. Nn vseh igriščih teniškega stadiona so Igrali mali zagrebški pionirji, ki jih je ogrela teniška igra. Med njimi jo bilo tudi pre-esej takih, ki so komajda izpolnili 10. leto In so bili teniški loparji v primeri z njihovo velikostjo daleč preveliki. Vesel živžav jo prihajal z igrišč in jo ustavljaj mimoidoče, ki so z zanimanjem opazovali Igro malih teniških igralcev. »Danes imajo pionirski teniški turnir,« je pojasnil vodja tekmovanja. Zanimanje za tenis jo v Zagrebu med mladino močno naraslo, še posebno po nekaterih uspelih nastopih naših vrhunskih teniških igralcev s tujimi reprezentanti. Število članov v teniških sekcijah zagrebških fizkulturnih društev iz dneva v dan narašča, dotok novih članov pa izvira po večini iz vrst mladine in pionirjev. Teniška igra med našo mladino jo postala že tako popularna, da vidiš malo fantiče z lesenimi loparji in starimi, za pravo teniško Igro že izrabljenimi žogami, igrati po ulicah, po travnikih in manj prometnih delih mesta. Prav to jo privedlo vodstvo teniškega odbora Binama do tega, da je organiziralo pionirski teniški turnir. Uspeh propagande ni bil zaman. Na turnir se jo prijavilo nad 70 igralcev, kar je nepričakovano vodstvu teniške sekcijo povzročilo veliko skrbi zaradi nabave potrebnih rekvizitov. Mladi teniški igralci so na turnirju nastopali v 3veh skupinah in sicer v prvi do 14 leta starosti, v drugi pa od 14 do 16 let. Igrali so na izpadanje. Najboljši pionirji so bili po tem turnirju vključeni v teniško sekcije posameznih društev, kjer bedo ob starejših elanih izpopolnjevali svoje znanje v tej športni panogi. Po ostrih In borbenih igrah so so med pionirji v prvi skupini najbolj izkazali Boris Eblinger, Marijan Lovrenčič, Željko Tomljanovič In Karlo Bačo, ki so z lahkoto premagali vse svoje nasprotnike. V drugi skupini pa sta bila najboljša Pančič in Voskresenski. Turnir je v celoti dobro uspel in kaže pravilno pot teniške sekcijo zagrebškega Dinama v vzgoji mladih teniških kadrov, ki se bodo ob vztrajnem treningu razvili v dovršeno teniške reprezentante nove Jugoslavije. Flzkulturno društvo Triglav — Zg. Šiška — Ljubljana bo prirediilo v no