Iz li b I a vsak četrtek. Cena mu le 3 K na leto. (Za Nemčijo S K 60 vin., za Hmerlko ln druge tu|e držav« 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-• dajalo po 10 vin. ==
in zabavo.
Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", L|ubijana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in In-seratl pa: UpravniStvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Štev. 46.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1909.
Leto XXII.
Lojeva sveča.
Hudodelca peljejo na vislice. Za na pot si zaželi smodke. Dobi jo; ponudijo mu še lojevo svečo, naj jo prižge. Nato pa odvrne: »Kaj pa mislite? Tako prižiganje je za pljuča škodljivo.« Ta povest nam hodi na misel, ko gledamo najnovejšo gonjo naših liberalcev proti ljubljanskemu škofu, češ da jih pohujšuje.
Kakor smo že zadnjič povedali, je škof izdal knjižico za ženine in neveste, ki iv nji pojasnjuje medsebojne dolžnosti, ki jili čakajo v novem stanu. Knjižica ni pisana za otroke, ne za radovedneže, marveč samo za tiste, kateri so že na naslovnem listu naznačeni. Pisava je, kakor se od škofa samoposebi razume, v duhu polnem žive vere in prisrčne skrbi, naj bi se med našim ljudstvom v vseh stvareh izpolnjevale božje zapovedi. Za knjižico n' bilo nobenega priporočevanja v časopisih; še to se ni povedalo, da je na prodaj.
Liberalci pa so jeli rjoveti, da škof pohujšuje in so se priduševali proti njemu in proti katoliški cerkvi sploh tako, kakor znajo. Vse to smo obširno razložili Že v zadnji številki.
Danes še enkrat priobčujemo to-le: Ti ljudje, ki so se križali pred knjižico, so zdaj, ko je ni bilo več dobiti na prodaj, sami iz knjižice povzeli vse, kar je moglo služiti njihovemu namenu, in so to ponatisnili, ter vrgli na prodaj, predvsem med mladino v več tisoč izvodih. O škorpijonu ■pravijo, da se sam piči in tako pogine. Tak škorpijon so liberalci. Sami so zavoljo 'tistih redkih knjižic, kar jih je prišlo po njihovi hudobiji v nepoklicane roke, zagnali krik o škofovem pohujševanju. Ko je 5a škof odrezal nit, so sami knjižico, kar ?im je služilo, ponatisnili in vrgli med ljudi. Ta reč ima pač hudoben namen, toda Sama na sebi je neumna kot noč. Liberalci 50 se sami udarili po zobeh; sami so si za-
drgnili vrv krog svojega vratu, ki so ž njo hoteli zadaviti škofa.
Da bi bila pa njihova reč še bolj popolna, so nekaj iz knjižice iztrganih odstavkov prevedli v nemščino in razširili po nemško-liberalnih listih. Vsled zveze, ki jo imajo liberalci vseh dežel med seboj, so poleg tega pošiljali o našem škofu in njegovi knjižici vsakovrstne laži in obrekovanja po nemških in drugih liberalnih časopisih v svet.
Vrnimo se k dogodku, ki smo ga napisali uvodoma. Za liberalce stoje že politične vislice pripravljene.
Le malo časa še, pa zapoje zvon probujene ljudske volje in zadnjemu liberalnemu vplivu v slovenski politiki bo od-klenkalo. Kakor zločinec, ki si ne more drugače pomagati, nego da se takorekoč iz samega sebe norčuje in dela komedijo, tako tudi liberalci. Pohujšanje — pa liberalci! Ti ljudje, ki žive v sami klafariji, ki pišejo po listih in knjigah najgrje klafari-je, ki govore vedno o umazanih rečeh, naj bi se pohujšali nad škofovo knjižico. Lojeva sveča, ki škoduje pljučam hudodelca, katerega peljejo na vislice!
Naj bo! Liberalci naj delajo komedijo po svoji volji. Za komedijo jim je narodnost in omika, svoboda in napredek, za komedijo poštenje in vernost, značaj in čednost. Povemo jim pa, da naše ljudstvo ne bo trpelo, da bi jim bili naši škofje za komedijo. Liberalna lumparija bi pač mogla imeti uspehov, ko bi ne imeli močne, tesno združene krščanske ljudske stranke Ob takih prilikah se vidi, kako potrebno' je da se strankarska zavest razširi in poglobi. Kdor sicer ne izprevidi potrebe politiške ljudske organizacije, naj premišlja dogodek, ki smo ga ravnokar opisali Ko bi ne bilo močne naše ljudske stranke bi liberalno vpitje obvladalo javnost, sempatja bi kdo krotko potožil nad to hudobijo in še to bolj skrivši; večina dobrih
ljudi bi pa molčala in trpela. Danes je paj drugače. Združeno ljudstvo ve, kaj ima storiti. Kratko in odločno zavrne liberalce v njihov kot s samozavestno besedo:! »Marš! vi nimate med nami nič opraviti. Na slovenskih tleh je krščansko slovensko ljudstvo gospodar, ki ne trpi lumpar^ liberalnih pritepencev.« To se je v našemi slučaju že zgodilo. Kamniški sodni okraj je po zaupnikih K. Z. celega okraja že govoril. Pritrjuje mu že vse slovensko ljudstvo; to se bo pa zgodilo še jasnejše. 2e danes se pa kaže to-le: Ljubezen in spoštovanje do škofov je tako globoko v nai šega ljudstva srcu, da je morda samo ena reč še večja. In to je: gnus nad liberalci.
cM
ovenski očetje in matere 1
Zadnji čas je propadajoča liberalna stranka, ki nima nobene veljave in ugleda več med našim ljudstvom ne pred širnim svetom — z namenom, da zopet opozori javnost nase, uprizorila tako iopovstvo, da mu ga ni para.
Knezoškof je izdal brošurico za poulc ženinom in nevestam, namenjeno edinoie njim, da se za svoj svet in pred Bogom in ljudmi odgovornosti polni stan dostojno pripravijo in v tem svojem stanu ostanejo, na telesu in na duši zdravi.
1. Zdaj so pa do mozga izprijeni kranjski liberalci po tej knjižici planili in namesto da bi prišla v roke zakonskim, ki bi se bili iz nje poučili le dobro ter pošteno in se niti najmenj ne pohujševali, je po krivdi liberalcev, prišla v roke mladini. Liberalci so jo namreč kupovali z namenom, da jo podarijo otrokom, nedoraslim fantkom in deklicam, in jih tako pokvari,
I'
jo vkliub temu, da so vedeli, da knjižica ni za male. Storili so to tako kakor bi storila Sprijena deklina v domači hiši, če bi otrokom pripovedovala stvari, ki niso zame in bi jih tako na telesu in na duši po-gubila. Storili so tako kakor dela satan.
To je njihovo prvo hudodelstvo.
2.	Ko se je škofova kn ižica vsled te peklenske zlorabe od strani liberalcev odmaknila iz knjigotrštva, pa liberalni hudodelci niso bili zadovoljni. Šli so in so iz škofove knjižice, kakor dela le goljuf in lopov, iztrgali posamezne stavke, jih čisto prenaredili in obrnili ter zvezali medseboj z izrodki svoje umazane domišljije, nato pa to vse skup v obliki zelene knjižice izdali. gori pa zapisali, da je to knjižica kne-zoškofa in da knezoškof tako uči, kakor je pi.-ano v njihovih svinjskih bukvicah!
To je drugo hudodelstvo naših liberalcev.
3.	To svojo zeleno knjižuro so potem liberalci zopet na kupe razmetali med mladino. Sam zlodej, ako bi se še tako napen al, bi ne bil vstanu grše in zlobnej-še narediti kakor so naši liberalci. Zdaj jih je samo peklensko veselje, ker se jim je na ta način posrečilo pohujšati tisoč in tisoč src slovenskih sinov in hčera in zasa-d,ti vanje črva nemirne vesti in umazanih. grešnih misli! Turk je požigal naše hiše in uničeval pridelke našega polja, naši liberalci pa so zdaj poizkusili zanetiti plamen nečistosti v mnogih srcih slovenske mladine, da bi v njih pogorelo vse dobro in ostala le grdobija!
To je tretji zločin, ki ga imajo na vesti.
4.	Pa bi pa nihče ne zapazil, kako premišljeno in po že davnej izmišljenem načrtu pohujširejo in kvarijo mladino, so vmes vpili kakor obsedenci: Oh, kakšno pohujšanje je škof napravil! Cele plahte svojega papirja so napolnili s premišljevanji o čistosti in neomadeževanosti, ki <Ja jo je škof žalil, medtem pa so razmetavali svojo zeleno gnjusobo med fantičke in dekleta.
To farizejsko hinavstvo je še grše. če premislimo, kdo so tisti liberalci, ki so sc »pohujševali«. To so tisti liberalci, ki v svojih družbah ne poznajo nič drugega kakor kvante, ki klafajo doma. na cesti in na shodih — tisti libera'ci, ki pišejo v svojih listih najbolj ogavne reči, kar se jih more umazana duša izmisliti — tisti liberalci, ki so izkušali slovensko ljudstvo iz-p r i d; t i na vse mogoče načine!
To je četrto lopovstvo slovenskih liberalcev.
5.	Človek bi mislil, da je bilo liberalcem tega zadosti. Kaj še! Kakor vo k, ki ni nikoli sit. ampak mesari in žlampa dalje, so naši liberalci svojo hudobijo gnali dalje. Šli so in so svojo zeleno knjižuro prestavili v hrvaščino. Hoteli so, da bi se tudi na Hrvaškem začela gonja zoper našega knezoškofa in zoper katoliško cerkev, katero hočejo v knezoškofu zadeti. Začeli so zeleni smrad v hrvaškem jeziku razširjati med Hrvati in delajo s tem velikansko judovske profite ter se vesele, da s tem Kvarijo tudi hrvaško mladino!
To je neti zločin, ki so ga v tej stvari storili.
6. Pride pa še hujše! V Avstriji imamo stranko Velenemcev. Ti stremijo po tem. da bi prišla vsa Avstrija pod nemškega cesarja in da bi vse Slovane udari'a pruska pest, da bi Cehi in Slovenci ter Hrvati izgubili vse, kar imamo, celo svoj materni jezik. S to stranko so se zdaj naši liberalci zvezali. Sicer so bili z njo že davnej zvezani in pod pogodbo z Nemci sta stala podpisa dr. Tavčarja in Hribarja. Tudi so se naši liberalci že velikrat posluževali velenemškega glasila »Aildeu-tsches Tagblatt«, v katerem so psovali naše voditelje in sploh vso našo stranko. Zdaj so pa svojo zeleno knjižuro v nemški jezik prestavili in jo objavili v »Alldeu-tsches Tagblatt«. češ to piše ljubljanski škof! Slovenski liberalci blatijo slovenskega škofa, ki je slovenskemu ljudstvu že toliko dobrot izkazal, v velenemšketn listu, kateri vsak dan Slovence zasramu-je za pse in bi jih rajši danes kot jutri Izročil nemškemu rablju, da jih zadavi!
To je zadnji, a tudi najgrši in naj-gnjusnejši zločin, katerega imajo »slovenski« liberalci v zadevi škofove brošure na svoji umazani vesti.
In na to naj bi slovensko ljudstvo molčalo? Ne — naše ljudstvo je svoji časti dolžno, da na to zadnjo liberalno podlost in hudobijo odgovori tako odločno, da bo liberalce groza obračuna! V sv. pismu stoji, da zasluži vrv in mlinski kamen za vrat, kdor pohujšuje male. Slovenski očetje in slovenske matere bodo vstali in bodo pokazali liberalcem, da je vrv zanje že spletena, le zadrgniti jo je treba!
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Nezaupanje do vlade so začele kazati v zadnjem času celo stranke, ki tvorijo vladno večino. Vlada bi namreč rada na vsak način potisnila parlament ob steno ter vladala brez niega. skoraj gotovo zato, da bi delala svo-je kravje kupčije z Mažari bolj nemoteno. To vladno namero so začele duhati tudi vladne stranke, ki se sedaj druga za drugo oglašajo proti § 14., dasi bi ga imele rade, če bi dal vladi samo pravico datirati Slovane. Voditelji nemških svobodomiselnih strank so izjavili, da so pripravljeni pospeševati delovanje Poljskega kola, da bi bilo mogoče delo v državnem zboru, ter da naj se izloči § 14. Nemci so tudi sklenili vprašati Slovane, pod kakimi pogoji bi bili voljni dovoliti, da bi parlament deloval. Predsednik Poljskega kola, Olombinski je predlagal na konferenci nemških krščanskih socialcev s Poljaki, naj se razpravija v državnem zboru o začasnem proračunu, finančnih predlogah, o kreditu za delegacije, o tem. koliko špirita se sme izdelati, o rekrutih in lokalnih železnicah. »Slovanska Jednota« pa stoii na nepremakljivem stališču, da se s sedanjo vlado sploh nič več ne pogaja. Zato si je pa vlada poizkušala pomagati na drug način iz zadrege. Svetovala je cesarju, naj povabi poljskega ministra Dulembo v avdijenco, o kateri je pa
potem poročala v liste čisto napačno ter poizkušala izrabiti cesarjev vpliv za to, da bi postali Slovani popustljivi. Tako »] pr. ni nič poročala o tem. da je cesar rekel, da bi ne mogel pustiti, da bi se vladalo proti Slovanom. Poljaki so bili vsled tega seveda nejevoljni; vendar so pa Po-P ljaki skoraj še najbolj zvesta vladna stranka, dasi se ta zvestoba zadnje čase že nekaj krha. Vladarjevo iziavo je vzela »Slov. Jednota« hvaležno na znanje, a obenem obžalovala, da vlada cesarju netočno in enostransko poroča. Pri seji so Slovani tudi govorili o vsem. kar je vlada ukrenila proti Slovanom, od oderuške banke v Bosni in germanizacije po koroških šolah in uradih do krivic, ki se gode Cehom pri nameščanju uradnikov pri državnih železnicah ter do zadnjih postav takozvan.h nemških deželnih zborov.Tako je položaj vedno bolj zamotan, oziroma bi ga gotovi ljudje radi zamotali, ker je stališče slovanske opozicije čisto jasno, Nemci sedaj premišljujejo, kakor kaka stara loteristovka. katere številke bi bilo bole staviti: ali pustiti sedanjo vlado na cedilu ter privoliti, da zasedejo mmistrske sedeže drugi možje, ali pa podpirati sedanjo vlado tudi v slučaju, da bi hotela vladati brez parlamenta. Ootovo je sedaj samo to, da sedanja vlada ne dobi od parlamenta niti vinarja dovoljenega, pa naj pošlje parlament tudi desetkrat domov,— Medtem, ko se vrše pogajanja med strankami. so zborovali odseki. V železniškem odseku so izrazili grajo železniškemu ministru radi zvišanja tarifov na južni železnici ter mu naročili, naj pred pretekom enega leta. za katero je dovolil zvišanje, poroča, kaj ie naprej ukrenil v tej zadevi. — Debata v odseku za zavarovanje kaže, kako nesramno so lagali oni, ki so npili, da se bo kmetu naložil nov davek kar čez noč. ali celo. da se mu ie že naložil. N so še izlepa kake stvari tako temeljito prere.šetavali. kakor ravno socialno zavarovanje. — V vinarskem odseku je poročal sekcijski šef dr. Bernatzik o nameravanem novem vinskem zakonu. Ker načrt še ni napravljen, je povedal samo, kako si v finančnem ministrstvu stvar mislijo. Davek naj bi se znižal od 5 K 94 h na 4 K pri hektolitru. Ker bi se pa davek po novem zakonu raztegnil sedaj tudi na take, ki kupujejo pri vinogradnikih vino na debelo za lastne potrebe in na veletrgovce, bi pa vendar znašal davek na vino letno okrog 6 miliionov kron več kot dosedaj. Poleg tega misli vlada vpeljati tudi poseben davek na boljša vina v steklenicah, kar bi zneslo nad 3 in pol milijona kron na leto. Davek bi se pobiral tako, da bi moral vsak vinogradnik, ki vino proda, to naznaniti finančni straži, ki bi izdala neko spremnico, ki bi se pride-jala tovornemu listu. Kupec bi pa potem plačal davek, ko preime vino. Poslanci so se izjavili, da niso proti temu. da se naloži davek takim, ki kupujejo vino na debelo za lastne potrebe, ker so gotovo premožnejši, tudi so za to, da se boljše vino posebej obdači, ker je gotovo krivično, če st zahteva od vina. ki se prodaja liter po 60 do 80 h. ravno toliko davka, kakor od onega, katerega liter stane 10 K. Odločno
nov davek vinogradnikom, ki že tako dosti trpe vsled nizkih cen vina, kakor so tudi izrazili pomisleke, proti načinu pobiranja tega davka, ker bi moral vinogradnik vedno iskati finančne straže, če bi hotel kaj prodati.
OGRSKO.
Ferenc Košut se je za enkrat precej urezal, ko je mislil, da bo cesarja s tem, 'da svoje zahteve kolikor mogoče zniža, tako-j pripravil do tega. da ga imenuje za ministrskega predsednika. Toda gledal je malo preveč le nase in ,na svoj žep in ni računil z lastnimi pristaši. Nastal je namreč proti njemu v njegovi lastni stranki precej močan odpor, kateremu je bil na čelu predsednik ogrskega državnega zbora Justh, ki ni hotel v niažarskih zahtevah nič popustiti. Iz tega odpora se je razvil tako hud razpor med Justhom in Košutom, da se je razcepila neodvisna stranka na dve stranki. Košutovci so sklenili nezaupnico Justhu, kateri se jc pa ta izognil s tem, da je odložil predsedniško čast. Z nJim sta odstopila tudi oba podpredsednika. Justh je zaupal zlasti na Hrvate, da mu pomorejo iz zadrege, ker je bil do njih vedno vljuden, in ker baje Hrvati upajo, da bi, ako bi zmagal Justh, padla VVecker-lova vlada in z njo sedanji vladni zistem. Toda. ko je prišlo do volitve novega predsednika. je ostal Justh v man šini za 44 glasov, in je bil izvoljen predsednikom Ko-Sutov pristaš, Aleksander Galla. Hrvati so oddali prazne glasovnice. Tako so sedaj mažarski magnati poostrili razdor tudi v zbornici. Naša vlada je pa, namestu da bi ta položaj izrabila, baje cesarju svetovala. naj dovoli Mažarom nekaj koncesij, med njimi tudi nekaj vojaških. Zato bi tudi naša vlada rada vladala brez parlamenta po § 14., da bi tem lažje barantala z Mažari.
V BOSNI
iščejo Mažari le svojih koristi. Ustanovili so podpisani od naše vlade znano agrarno banko, da bi spravljali Slovane domačine na beraško palico. To še ni dovolj. Sedaj poizkuša bosenska vlada umetno gojiti razpor med posameznimi narodnostmi, da bi lažje uresničevala svoje sleparske namene.. Zato sedaj podpira Srbe v škodo Hrvatom, katere kar očitno zapostavlja. Tako početje podpira naša vlada, ki se dela razžaljeno, če ji kdo očita protislo-vansko politiko. Nemce in Mažare seveda druži slutnja, da se njih neomejeno gospodarstvo bliža koncu. Nemška brezobzirnost je že precej pri tleh, in samo še kratkovidnost nekaterih poljskih politikov ii poizkuša podaljšati protipostavno življenje. Na Ogrskem so se pa tudi začeli zavedati nemažarski narodi, da niso samo zato na svetu, da imajo Mažari sploh koga zatirati, žal, da je največji med njimi, Hrvati, politiško tako organiziran, da se Bogu smili.
FRANCOSKO.
Zveza francoskih ljudskošolskih učiteljev in učiteljic toži sedaj francoske škofe, ki so baje žalili njene člane v svojem skupnem pastirskem listu, ki prepoveduje katoličanom pošiljati otroke v dr-
žavne brezverske šole in slika pogubni vpliv posvetne ljudske šole.
RUSKI ZUNANJI MINISTER
Izvolski sedaj nekaj namigava, da ima v rokah nek tajni dopis avstrijske vlade glede aneksije Bosne. Politiki so mnenja, da bi se razmerje med obema državama zelo poojstrilo, če bi ruska vlada ta dopis objavila.
ABESINSKEMU CESARJU
Meneliku se zdravje počasi boljša in je smrtna nevarnost vsaj začasno odstranjena.
ODKRILI SO
baje zaroto proti vsem evropskim vladarjem, ki ima svoje zaupnike po vseh evropskih glavnih mestih.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmaiin D. J.
(Dalje.)
Drugi dan zapove Tit slavnostni nastop vsega rimskega vojaštva ter deli med najpogumnejše bojevnike obljubljena darila. Ni nam treba iznova povdarjati, da zavzemajo med odlikovanci poslanik Lucij, desetnik Marcij in mnogi drugi krščanski vojaki tudi zdaj častna mesta. Končno ukaže poveljnik razkopati vse mestno zidovje in ga nasuti tako enakomerno, da ne ostane niti sledu o posameznih poslopjih; samo trojica veličastnih, nepremagljivih stolpov Herodovega gradu, Hipik, Fazael in Mariamne ostanejo nedotaknjeni. To naj bi bilo zadostilo kraljici Bereniki, ker ni mogla rešiti templja. Seveda vidi tudi v tem dogodku njeno častihlepno in lahkoverno srce zagotovilo, da se bodo vresničile njene sanje o cesarski kroni. Toda previdni Tit je drugačnega mnenja in ne čuti nikakega veselja, da bi se poročil z oholo Azijatinjo, ki je pri njegovem vojaštvu, zlasti pa pri njegovem modrem in preudarnem očetu skrajno nepriljubljena. Vsiljivka mu sicer kljub vsemu njegovemu preziranju sledi v lepih nadah v Rim, ali tu mora slednjič vendarle priznati, da so bile mamljive slike egiptovske vedcževalke samo laž in sleparija.
Pretresljiva usoda judovskega ljudstva in njegovega svetišča je segla celo trdim Rimljanom do srca. Še isti dan odide Tit s svojimi podpoveljniki na kraj, kjer se je pred kratkim časom dvigalo veličastno poslopje hiše božje. Na mestu, kjer se je lesketalo pr?lestno marmorno stebrovje in kjer so blesteli zlati svodi templja, ni ostalo drugega kakor orjaška groblja in kupi sajastih razvalin. V preddvore pa so zagnali Rimljani ujetnike, tisoče in tisoče. Mračen obup jim sije z obličja; nekateri preklinjajo zmagovalce, drugi pa se zvijajo v prahu in jih prosijo
milosti in usmiljenja. Zaman! Tit ostane pri svojem sklepu, da jih odpelje kot suž-nike v Egipt ali pa kot veslače na velike ladje, samo najkrepkejše in najlepše si izbere za svojo slovesno vrnitev v rimsko prestolnico. V nepreglednih vrstah se pomikajo ujetniki, zvezani kakor čeda drobnice, zasramovani od brezsrčnih vojakov, proti najbližnjemu morskemu pristanišču. Ko se poslednjič ozrgjo proti Jeruzalemu — Jeruzalema ni več; z zadnjimi oblaki umazanega dima in prahu, ki se dviga iznad pogorišča in poteptanega mesta, kipi proti nebu žalovanje in stok, kletev in obup tisočev, ki so prenehaM biti izvoljeno ljudstvo.
Strašno je zadela sodba božje pravice hčer Sionsko. —
Drugi dan si izprosi Lucij Flav od svojega vrhovnega poveljnika dovoljenje, da sme odpeljati svoje varovance v Ceza-rejo in Antijohijo. Odtod želi odriniti v. Italijo, da poizve po svoji materi in sestri, ki sta bili morali bežati pred Neronovim nasiljem. Tit mu rad dovoli dopust ter ga obenem prosi, naj se zanesljivo udeleži prihodnjo pomlad njegovega zmagovitega vhoda v rojstno mesto. »Zahvaliti se ti imam za življenje!« pravi cesar proti koncu; »tudi to vem, kar sem ti pri tisti priliki obljubil; ostal bom mož beseda in ne bom preganjal kristjanov!« Lucij poizkuša tudi tu, da bi ga prepričal o božanstvu Jezusa Kristusa. Tit se ne da omehčati, da bi zapustil rimske bogove. Slednjič reče poslaniku: »Ni treba, da bi nastala med nama razprtija zaradi vprašanja, ali je moj Jupiter ali tvoj Kristus kralj in Gospod tega sveta! To naj odloči prihodnost! Zdravstvuj, prijatelj, in na svidenje!« Potem pa še pripomni smehljaje: »Upam, da mi ne boš zameril, ako te spremljajo na poti moja srčna voščila, ko boš zasnubil ono lepo in bogato judovsko deklico, ki si jo otel iz gorečega templja!«
Poslanik Lucij zardi in pravi, da si še doslej ni upal storiti tega koraka, in se poslovi od Tita, ki še zmerom kliče za njim s porednim smehljajem, češ, da se bo tako junaški rimski poslanik kmalu osrčil za ta korak.
Lucij ga stori šele v Cezareji, ko izve iz Antijohije vznemirjajoče poročilo, da bo ondi vsak čas izbruhnilo preganjanje Judov, in ko rabi Sadok ne ve, kam bi se zatekel s svojima otrokoma. Poslanik mu ponudi v Italiji novo domovino ter zasnubi Tamaro.
!n tako združi sivolasi Evzebij presrečno dvojico istega dne, ko more podeliti v hiši stotnika Kornelija v Cezareji staremu Sadoku zakrament svetega krsta,
SKLEP.
Na dan zmagoslavnega izprevoda in pet let pozneje.
Dne 7. aprila 1. 71. po Kr. praznuje Tit s svojim očetom Vespazijanont, ki je bil začel krvavi boj zoper Jude, svoje zmagoslavje.
Jasno poniladnje nebo boža mesto sedmerih gričev. Vsi javni trgi in ceste, po katerih se ima pomikati zmagovita vojska na kapiteljski grič, bleste y„ prelesti
3i
nem slavnostnem nakitu. Po njih mrgole neštete trume ljudstva, glava pri glavi zre skozi okna sijajno ozaljšanih hiš in celo strehe posameznih poslomj so zasedene od množice gledalcev. Po Apijski cesti, cesti zmagoslavja, stoje radovedneži po več ur hoda iz mesta na obeh straneh ter nestrpno pričakujejo izprevoda.
Ob vrtnih vratcih male hišice, kjer je nekoč gospodinjila gospa Lucina, čakata že od ranega jutra dve zakriti gospč.
»Tukaj ne bo jahal kar tako po cesti, da bi se nič ne ozrl proti domu, Lucila,« pravi starejša gospa.
»Seveda ne. mati, ako je le v izpre-vodu,« odgovori mlajša. »Toda, prosim te, nikar preveč ne upaj! Saj nisva poslej ničesar več izvedeli o njem, odkar sva pobegnili iz Rima; čuli sva samo nezanesljivo novico, da se je vrnil k vojski v Palestino.«
»Kako naj bi pa bili v svojem skrivališču v Umbriji kaj izvedeli o Luciju?« odgovori Lucina. »Šele nedavno se je raznesla vest, da je Neron umrl in da vlada Vespazijan. Bivala sva v samotni gozdni dolin.ci, kakor dva puščavnika in najina pisma so se najbrže poizsrtibila. Vendar pa vseeno upam, da tvoj brat še živi in ga bodeva danes zopet videli.«
»Dal Bog!« ihti Lucila. »Toda čujva, že done rogovi!«
»Prišli so!« zavrisne vzradoščena množica ter valovi nemirno semintja.
IJktorji, ki pripravljajo bližajočemu se izprevodu prostor, in glasniki, ki oznanjajo slavo božanskega cesarja in njegovega sina, stopajo prvi. Za njimi prijaha sijajen oddelek konjenice, sleherni jezdec ima ovenčan blesteči šlem z lavorika-mi. Slovesno in dostojanstveno sledijo senatorji, vsi v snežnobelih togali, in najvišji uradniki z znaki svojega dostojanstva, za njimi pa hite služabniki, ki sejejo med vriskajočo množico nalašč v ta namen kovane spominske novce. Eden pade tudi Lucili k nogam. Mladenka ga pobere ter pokaže svoji materi, rekoč: »Z lavo-rikami ovenčana glava Titova in na drugi strani žalujoča žena pod palmo.«
»Iudea capta,«*) čita mati napis okoli slike.
Zdajci zaore iz tisočerih <t1 klici neukrotljive radosti, kajti prikazali so sc vojaki z vojnim plenom. »Glej. ondi neso prekrasni sedmerorogljati svečnik, ki je gorel v svetišču noč in dan!« vzklikne Lucina. »In tista zlata miza, ki jo nosijo vi-
*) »Judeja premagana.«
soko nad glavami na nosilnici, je najbrž« miza oglednih kruhov. In tamle — o mati mati, velikanski popirni zvitki na blatit palčicah ali niso to Mojzesova postava it pisma svetih prerokov, ki so, navdihnjen od Svetega Duha, učili o rojstvu, življe nju, trpljenju in veličanstvu Sina božjega?«
»Da, hčerka; toda govoriva bolj nati lioma in rajši po grško, da naju ljudstvi ne bo moglo umeti,« jo svari gospa. »Nju ne oči spremljajo nato premnoge zlati vrče in skledice iz tempeljskega zaklada nedopovedno lepe ščite iz čistega zlata in srebra, katere so bili darovali svetišču kralji in knezi in ki so doslej kinčali tempeljske stene, srebrne tronibe. ki so naznanjale judovskemu ljudstvu visoke praznike in jubilejna leta, in slednjič napol ožgane, z zlatom in z biseri posute ttame Najsvetejšega, ki jih nesejo tod m.mo. Po. tem prikorakajo vojaki s podobami osvojenih palestinskih mest; vse so pritrjene na visoke droge in kažejo v kričečih barvah najljutejše prizore iz obleganja in napadanja. Najboij pa sc čudi ljudstvo dvojici orjaških podob svetega mesta in gore-čega templja ter ju pozdravlja z viharnim; klic' • ' nega zmagoslavja.
(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Naše ljudstvo govori! Gospod Valentin Benkovič, predsednik krasno uspelega shoda S. L. S.v Kamn.ku je v imenu zbo-rovalccv poslal presvitlemu knezoškofu ljubljanskemu pismo, kakor sledi: »Pre-svitli gospod knezoškof! Danes ie bil v »Kamniškem Domu« občni zbor Kmečke Zveze in javni shod S. L. S., na katerem sta oba poslanca gg. dr. Krek in dekan Lavrenčič ožigosala hinavsko gonjo liberalcev zoper Vas, Presvitii, in ljudem razjasnila namene Vaše brošurice. Zborovalci, katerih je bila prostrana dvorana »Kamniškega doma« natlačeno polna, so z velikim navdušenjem za Vas spremljali njihova izvajanja. Koncem se je sprejela z velikim navdušenjem sledeča resolucija: Zborovalci protestiramo ogorčeni proti hinavsko umetni gonji proti knezoškofu iu mu izrekamo popolno in neomajano zaupanje in udanost. — V Kamniku, dne 7. novembra 1909. — Z odličnim spoštovanjem Valentin Benkovič m. p., predsednik shoda.«
Shodi S. L. S. Sijajen shod jc imela »Kmečka Zveza« v Kamniku 7. t. m. Govorila sta poslanca dr. Krek in dekan Lavrenčič na shodu. — Na shodih v St. Vidu nad Uubljano in v Preski je govoril dr. Rožič; na shodu v Begunjah pri Cerknici je govoril poslanec Gostinčar in g. Korče o liberalnem gospodarstvu; v Cerkljah pri Kranju so govorili poslanci Demšar, Zabret in deželni odbornik Jarc; na Seti-čnrski gori je govoril poslanec Jarc; pri Devici Mariji v Polju je na političnem shodu govoril Gostinčar ml. — Na vseh teh izborno obiskanih shodih se je izreklo popolno zaupanje poslancem S. L. S.
Krščanstvo celjskih listov se kaže v vedno lepši luči. Zadnji »Narodni Dnevni
nik« se naravnost norčuje iz odveze pri sveti spovedi, iz odpustkov in iz raznih svetih relikvij. Umazana pisava cel-jskih listov vzbuja že pri liberalcih samih ogorčenost. In nam je čisto prav, da ti lističi pišejo tako odkritosrčno glede svojega krščanstva, jih bodo vsaj tisti pristaši, ki le še količkaj držijo na vero, spoznali in jim obrnili hrbet. — Spioh so pričeli v zadnjem času kazati vsi liberalni listi svojo protiversko in protikrščansko barvo. Prav je tako. Sedaj bodo spoznali liberalce tudi tisti kimovci, ki jih tako radi izgovarjajo. Cas je. da krščansko ljudstvo sedaj koncem leta popolnoma pomede z liberalnim časopisjem.
Nabirajte rabljene poštne znamke za našo narodno obrambo! Vse naše somišljenike prosimo, naj prično sedaj z nabirali em rabljenih poštnih znamk za obrambo meje. Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki poš.ljatvi naj se napiše poleg nabirateljevega imena tudi število in država poslanih znamk. Rabljene znamke iz kuvert sc naj izstrižejo, in sicer tako, da ostane znamkin rob nepoškodovan. Ne sprejemajo se rabljeni koleki, pač pa vse dopisnice tujih držav. Pošiljajo se naj znamke kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10vinarska znamka. Dobrodošle so zbirke vseh že uporabljenih znamk. Lep zgled nabira-tel em je dal gospod Leopold Puhar v Ljubljani. ki je v ta namen prvi daroval deset tisoč znamk. Mladeniči, mladenke, sledite temu pridnemu nabiralcu! Znamke sprejema tudi »Slovenska krščansko soc. zveza v Mariboru«, Ciriiova tiskarna ali pa g. Leopold Puhar, »Katoliška tiskarna« v Ljubljani,
Mohorjani! Bratje Slovenci! Ko dobite letos krasne Mohorjeve kuj ge v reke, prosMiio vas, spomnite se najbolj ogrožene obmp-jne postojanke St. lija, in darujte za »Šentiljski dom«. Gg. poverjenike pros nio, da upliva o v ta namen pri udili.
Pouk v kmetijstvu v naši vojski. V Hebu na Češkem je poveljstvo 73. pešpol-ka uvedlo kmetijska predavanja. Predavatelji^ so učitelji tamkajšnje knictijskel šole. Cas bi že bil, da bi se uvedel v celi armadi tudi splošni strokovni pouk. da bi imelo kmečko ljudstvo tudi kaj koristi od onih izgubljenih let, kar bi pa bilo obenem tudi korist za našo državo samo.
Liberalni poizkusi. Nemški listi pri-občujeo naslednje naznanilo: Zborovanje zaupnikov slovenskih liberalnih strank se vrši 21. t. m. v Ljubljani, da se posvetujejo o ustanovitvi vseslovenske (?) liberalne stranke. Ustanovno zborovanje vseslovenske liberalne stranke se bo vršilo v mesecu decembru, in se ga bodo baje udeležili zastopniki vseh avstrijskih jugoslovanskih liberalnih strank. — To »delajo« liberalci, da bi s tem potrdili, da so opičje narave. Drugega pomena to cap-ljanje za nami nima.
Deželnozborska dopolnilna volitve «a Štajerskem. V celjskem mestnotrškem volivnem okraju je bil izvoljen nemški na-cionalec zdravnik dr. Evgen Negri z ffl glasovi za štajerskega deželnega poslanca mesto odstopivšega Vošnjaka.
Naši rojaki v tujini. V New Yorku je poročil č. o. Kazimir Zakrajšek, -Josipa Skrabeta iz Trojan z Ivanko Zajec iz Za-tičine, Henrika Derganca iz Toplic z Marijo Kokalj, Filipa Korošca z Marijo Ter-šan in Josipa Majcena z Dorotejo Lence«. — Umrli pa so: Marija Gostič. ki ie za'
pustila žalujočemu možu dvoje otrok, vendar je najmlajši odšel po 14 dneh k materi v nebo; po štiriletni bolezni je umrl Anton Gerčar, ki zapušča ženo in hčerko; umrl je tudi Josip Rabič, ki tudi zapušča ženo in hčerko. — V Clevelandu je umrl v bolnici rojak Janez Pevec. Bil je v bolnici samo štiri dni. Doma je bil iz Trbincev, župnije Mirna na Dolenjskem. V Ameriki je živel dve leti. V stari domovini zapušča starše. Pogreb je bil 27. oktobra. — V bolnici Sv. Aleša v Clevelandu je tudi umrl Janez Eršte, doma iz Cesni-ka, župnije Trebnje na Dolenjskem. Pokojnik je bil šele devet mesecev v Ameriki, kjer zapušča dva brata, doma pa sta-riše, štiri sestre in enega brata. Pogreb je bil 25. oktobra.
Liberalci po Kranjskem so postali v zadnjem času zelo gibčni. Ne mine skoro nedelje, da ne bi poleteli na deželo loviti ljudi na svo;e limanice. Le to je čudno, da jim je na shodih vsakdo dober, akorav-no je bolj slabo oblečen, samo da ima glas za nje. Na cesti seveda, se ga pa svobodomiselni liberalni frakar ogne, kolikor daleč se ga le more, ker se sramuje pred ubožnejšim rojakom. Takrat, kadar potrebujejo ubožce za shode in take stvari, takrat jih pa love po vseh kotih in potih. Toda ne boste dalje sleparili lažiliberalci svojih ubožnejših rojakov. Podlaga se vam že maje in tudi najnovejša agilnost za shode vam ne bo utrdila več tal pod nogami.
Kakšna bo letošnja zima? — Neki meteorolog na Francoskem trdi, da so bile najhujše zime one, katerih število se končuje s številko devet ter navede tudi več takih zim. Zaradi tega prorokuje tudi letos iako hudo zimo. Bomo videli če ima
prav.	y. ,
Turki v Trstu. V nedeljo ponoči ob deseti uri in sedem minut so se peljali mimo Gorice po državni železnici turški izletniki v Trst. Izletnikov je bilo 256; med njimi se nahajajo civilni in vojaški dostojanstveniki, trgovci, časnikarji, pisateui itd. Njih potovanje ima smoter, da si ogledajo ter spoznajo avstrijsko trgovino, industrijo, sanitetne naprave ter vse za javno življenje koristne moderne ustanove itd. V Trstu so bili z navdušenjem sprejeti. Na kolodvoru jih je čakal namestnik in mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. V čakalnicah so imeli večerjo; potem so se podali v svoja prenočišča. za ktera je bilo že poprej preskrbljeno od sprejemnega odbora. Ogleda h so si tudi grad Miramar. V ponedeljek so imeli večerjo pri namestniku. Odpeljali so se v Pulj in Reko. Posebno odposlanstvo je sprejel tudi cesar na Dunaju.
Vojaški duhovniki na konjih. Vojna uprava je določila, da dobe voiaski duhovniki pri gorskih četah konje. Vpeljali se bodo tudi konji za duhovnike pri pe-
'10tl Marijin otrok. Vodilo za ude Marija ne družbe; priredil in založil cistercijanski red v Zatičini. Ta priljubljena in micna knjižica bode izšla na mnogostranske prošnje v drugem natisu okoli novega leta. Dobivala se bode naravnost pri založništvu v Zatičini in v. vseh knjigarnah.
Tisk in lično vezavo oskrbi tvrdka J. Krajec v Novem mestu. Kaj več o njej, ko izide.
Ponarejene poštne nakaznice dajo zadnji čas poštnemu ravnateljstvu v Gradcu in na Dunaju precej opravka. Nakazani so zneski od 800 do 900 K in sicer na različne osebe. Oddajni pečat na nakaznicah je zaznamovan z besedo Ribnica. Za koliko je bil poštni erar oškodovan, se sedaj še ne ve.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu sta razpisani dve strokovni učiteljski mesti in sicer eno za sadjarstvo in zelenjadarstvo, drugo pa za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizoričnem službovanju, se strokovni učitelj, ki bo do ta-čas dovršil preizkušnjo o učitel ski sposobnosti, nastavi definitivno. S tema mestoma so združeni prejemki VII. plač. razreda deželnih uradnikov in sicer letne plače v znesku 2200 K in aktivitetne doklade v znesku 672 K in pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje oziroma plačilne razrede in sicer do V. plačilnega razreda deželnih uradnikov, kateri je popolnoma enak VIII. plačilnemu razredu c. kr. državnih uradnikov. Prošnje s prilogami je vložiti pri deželnem odboru vojvodine kranjske v Ljubljani do 1. decembra t. 1. Službi bo nastopiti s 1. januarjem 1910. — Od deželnega odbora vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 11. novembra 1909.
Graška zavarovalnica je razposlala v zadnjih dneh nebroj tožb po celi deželi in tudi veliko neutemeljenih edino le, da bi se nevešči ujeli. Opozarjamo prizadete, da nc zamude pravočasno upor uložiti, sicer se jim škoda dela. Sicer pa tirja graška zavarovalnica v zadnjem času in napenja vse sile v naši deželi. Svoji k svojim!
Se/.namek vseh knjig, leposlovnih, ljudskih povesti, romanov, zgodovinskih, nabožnih, molitvenikov, pesmi, muzikahj, ljudskih iger, znanstvenih itd., katere so dozdaj izšle v domači zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubi ani, bomo priložili prihodnji številki »Domoljuba«. Seznamek teh knjig je za naše ljudstvo ter za naša društva in knjižnice nujno potreben in zato vreden, da se shrani, kajti šele po njem bo mogoče seznaniti se z mnogimi koristnimi in lepimi knjigami, ki so sicer neznane in pozabljene. Na podlagi tega seznama bo marsikomu si mogoče nabaviti potrebnih knjig, društvom pa knjižnice, ki so tako velikega ljudsko - izobraževalnega pomena V tem seznamu so seveda le priporočljive knjige naših najboljših pisateljev in marsikatera je pravi zaklad našega slovstva. Veliko bo pripomogel za svoj in drugih dušni napredek, kdor bo seznam shranil, ga razširjal in se ga posluževal. Če kdo želi več izvodov tega seznamka, da ga razdeli med znance, društvenike, šolarje, župljane itd., naj se obrne do »Katoliške bukvarne v Ljubljani«, ki mu pošlje brezplačno, kolikor izvodov zeli.
Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu. Prvi zvezek: 3 razne 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, 8 za Sv Rešnje Telo, 1 na Čast Presveti Trojici. Za mešan zbor uredil Fran Ki-movec. .Cena partituri 3 K, posameznim
glasovom a 40 v. 1908. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. — Bila je presrečna in za naše glasbeno življenje pomemb-na misel, da je nadarjeni skladatelj Fr, Kimovec oživil Riharja. Rihar je za slovensko glasbo kar je bil Vodnik za naše pesništvo in nobene skladbe in napevi se niso našemu ljudstvu tako priljubili ter se ukoreninili v narodu kakor ravno Rihar-jevi in to zato, ker so v svoji melodioz-nosti tako lahki in preprosti, da se nehote primejo. Svoj čas je pelo naše ljudstvo Ri-harjeve nabožne pesmi ne samo v cerkvi marveč na domu in na polju. Fr. Kimovec je storil veliko delo, da je Riharjeve umotvore zopet spravil na dan in jih po zahtevah moderne glasbene umetnosti predelal, da je napeve z izborno harmoni-zaci-jo povzdignil do čudovite lepote. Brezdvoma bo »Rihar renatus« zopet zavladal in mlajši g. organisti ga bodo, kakor so ga že starejši, v cerkvi postavili na častno mesto, da ga napravijo za splošno narodovo last. Ljubitelji in gojitelji nabožne glasbe: Posezite po prinovljenem in oživljenem Riharju v čast Božjo in povzdigo l;udske vernosti in lepočutja! Dobi se v »Katoliški bukvami v Ljubljani«.
Za Miklavževo darilo pridnim otrokom priporočamo sledeče knjige iz zaloge »Katoliške bukvarne« v Ljubljani, ki bodo služile naši deci v pouk, pa jej pripravile tudi mnogo veselja in prijetne zabave:
A n g e 1 j č e k , Anton Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Dobi se še 15 raznih letnikov, in sicer od letnika 1894 do 1908. Vsak letnik je zase celota in velja trdo vezan 1 K.
S 1 o v e n s k i A B C v podobah za otroke. 80 h, vez. 1 K 20 h.
H i t r a v o ž n j a po železnici. Knjiga s podobami za otroke. Cena
1	K 60 vin. — Kdor hoče svojim otrokom napraviti veselje, obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi te dve knjigi, ki imata lepe večbarvne podobe, poleg njih pa kratke pesmice, ki se sliki prilegajo iu so prirejene za otroški razum in domišljijo.
S p i 11 m a n n o v i h povesti je izšlo 19 zvezkov; ravnokar smo izdali:
XVII.	zvezek.» Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo«. Povest izza časa odkritja Amerike. 00 h, vezano 80 h.
XVIII.	zvezek. »Preganjanje indijanskih misijonarjev«. 60 h. vezano 80 h.
XIX.	zvezek. »Mlada mornarja«. Povest iz Kajene. 60 h, vezano 80 h.
Spillmannove povesti vplivajo med vsemi drugimi najbolj blažilno na otroška srca in jih navajajo k ubogljivosti, resnicoljubnosti in krepostnemu življenju.
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grunt. Part.
2	k. — Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih mašnih ali za cerkveno leto prirejenih pesmi tudi dve adventni, štiri božične, eno za novo leto, dve za Svete tri kralje, dve za Ime Jezusovo, pet postnih, tri velikonočne in mnoge druge
pesmi.	..... ,
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
gt
notn Babnikom glede nakupa prostora za novo šolsko poslopje. Izmed prosilcev za tukajšnjo nadučiteljsko službo je v kraj-nem šolskem svetu na prvem mestu imenovan gospod Ivan Bajec, sedaj nadučitelj v Spodnji Idriji.
Volitev v obrtno sodišče. Preteklo nedeljo so volili delavci. V Št. Vidu je bila udeležba zelo zelo slaba, kar je obžalovanja vredno. Volivci bodo kmalu spoznali, kolikega pomena je obrtno sodišče, zato ne delajo prav tisti, ki h taki volitvi ne pridejo.
Iz ljubljanske okolice.
Selo. Katoliško slovensko izobraževalno društvo skrbi za poduk, kar pričajo predavanja, katera ljudstvo prireja. Predzadnji četrtek je predaval gosp. dr. Jos. Jerše. V krasnem govoru je naslikal boj proti Križu, proti krščanski veri. Povdar-jal je. kako se je treba združevati, ker eden, ki je sam zase, ne zmore danes nič. Tisoči, ki so združeni, ga pomandrajo. — Kaj je predaval gosp. dr. Jerše zadnji četrtek, poročamo v prihodnji števi.ki. — Zadnji četrtek po predavanju je društvo tudi odprlo knjižnico, iz katere si bodo udje lahko izposojevali lepe knjige. Pridno prihajajte ponje. Društvo ima lepo knjižnico. — V nedeljo 21. novembra bo društvo zopet pokazalo, kaj se doseže z vstramo pridnostjo. Igrala se bo nad vse lepa igra »E.izabeta grofmja turinška«. Ta igra bo igrana ne več v gostilni, ampak v
g Prvo adventno nedeljo 28. novembra
bo pa imela »Kmečka zveza« za moravško dekanijo svoj občni zbor; ob tej prilki priredi tudi političen shod, ki bosta na njem poročala dr. Rožič iz Ljubljane . o kmečki organizaciji« in poslanec dekan Lavrenčič iz Kamnika »o zadnjem dežel-nozborskem zasedanju«. Začetek po popoldanski službi božji v kaplaniji.
Dve v ognju pozlačeni svetilki v I u r -ški kapeli sta že tu. Krasno je to delo gosp. Kregarja in lep spomin na desetletnico tukajšnjih Marijinih družb.
g Odšel je v Mokronog na Dolenjsko k užitninskemu uradu domačin Jos. Ur banja. Bil je zelo delaven član našega izobraževalnega društva, vrl igravee, tajnik, in kar je zlasti važno, priiejevalec iger za naš oder. Več njegovih iger smo že igrali. Društvo ga bo vsekako zelo pogrešalo. Želimo mu obilo sreče v službi, ki jo jc nastopil.
g Moški zbor izobraž. društva je kaj
lepo prepeval na dan sv. Martina pri službi božji. Fantje, držite se petja in večkrat nastopite tudi v cerkvi.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Novo pokopališče v Lešah je na
vernih duš dan blagoslovil preč. g. kan ,-nik in dekan J. Novak. Neposredno na to se je izvršila kolavdacija, katero je vod i gospod glavar radovljiški Zupnek. Razpelo je umetno dovršil domači župan g. J.
Gorenjske novice.
Iz Št. Vida.
g Možje in žene! V nedeljo 21. t. m. vsi na shod v Cebavovo dvorano! Govoril bo dr. Šusteršič. Somišljeniki in so-mišljenice, agitirajte pridno za ta shod. kjer nam bo naš državni in deželni poslanec poleg poročila o državnem zboru pojasnil tudi hudobijo, ki se je uganjala vsled znane škofove knjižice.
Predavanja. V nedeljo 7. t. m. je v telovadnici Orla zbranim obrtnikom dr. Rožič razlagal pomen in korist obrtnega sodišča; v katoliškem izobraževalnem društvu v Dravljah pa je predaval župnik Zabret o Ferrerju in o španski inkviziciji.
Lastno knjižnico bo ustanovilo katol. slov. izobraževalno društvo v Dravljah. V začetku se je mislilo, da bi imeli knjige kar skupaj v ljudski knjižnici v Št. Vidu, toda draveljsko društvo ima že toliko število lastnih kn ig. da ima lahko svojo knjižnico. Tudi bo Draveljčanom bolj ugajalo, ako jim po knjige ni treba predaleč hoditi.
Velik dobrotnik dravcljskega društva je preč. gospod župnik Jos. Laznik, ki je daroval do 200 dobrih knjig, za kar mu bodi iskrena hvala!
Mladeniči! Ta teden nam piše m!a-denič-vojak: »Vse mi pride prav, kar sem se učil v telovadnem odseku, telovadba, pa tudi sestanki, kjer smo se učili govoriti in posluša i predavanja. Naj bi se fantje poleg telovadbe še posebno zanimali tudi za sestanke s predavanji, Tako piše preprost mladenič, ki jc par let pred vojaščino zahajal v telovadnico na sestanke. Naš telovadni odsek je sklenil, da bo odslej vsak petek večer ob Vi9 sestanek s predavanem. Predavanje bo trajalo vselej samo četrt ure; po predavanju gredo netelovadci domu, telovadci pa imajo telovadbo do %10. Sestanki ob nedeljah pa odpadejo in s;cer zato, ker je v telovadnici vsako nedeljo kaka druga prireditev, kakor igre, shodi, javna predavanja.
Slovesnost nove maše gospoda Erjavca preteklo nedeljo je bila nad vse veličastna. Šentviška fara z malo izjemami visoko ceni in ljubi duhovnike, to se je na izredno lep način zopet pokazalo ob tej priliki. Zelo lepo okrašena prostorna žup-na cerkev jc bila polna kakor malokedaj. Gospoda novomašnika so spremili k oltarju vlč. gospod dekan kanonik Fettich-Frankheim, več gospodov profesorev !z zavoda sv. Stanislava in gospodje sosedje. Cerkveni govornik gosp. Kogovšek je v kratkih besedah naštel bremena in radosti katoliškega duhovnika. Krono vsej slovesnosti pa je dal cerkveni kor, 26 pevcev in 16 članov godbenega zbora z Jesenic, vsi pod spretnim vodstvom jeseniškega kaplana gospoda Kogeja. Proizvajala se je Gruberjeva »Missa dominicalis«. Tako lepo pa še nikoli ni bilo v naši cerkvi, to je bila splošna sodba vseh, ki so bili topot v cerkvi. Bog plačaj vrlim pevcem in pevkam, Bog plačaj vrlim savskim de-lavcem-godbenikom!
Krajni šolski svet je odobril pogodbo, ki se je sklenila s posestnikom Valenti-6:
Oražmovem salonu, ki je dolg 25 metrov ne vštevši odra. Ljudje, če hočete videti, kaj naredi v ljudeh krščanska ljubezen, pridite gotovo pogledat to igro.
Hrušica. Težko . čakamo, kdaj bode izobraževalno društvo stopilo v življenje. Pa menda vendar ne bomo zopet čakali zastonj.
Vič-Glince. Nova cerkev, nova župnija, dosledno morajo biti prenovljena tudi naša srca. To se bo, upajmo, uresničilo v dnevih milosti, ko bomo od 20. do 28. novembra t. 1. obiia ali pri nas sv. misijon. Vodili ga bodo oo. jezuitje. S tem, da se bo vsa župnija duhovno prenovila in oklenila svete matere Cerkve in njenih edino pravili naukov, bomo gotovo najlepše proslavili 700-letnico frančiškanskega reda. Ker je tukajšnje delavstvo po večini za-posljeno v tovarnah in čez dan ne morejo v cerkev, bosta med tednom le po dva govora na dan in sicer ob 5. uri zjutraj in ob 7. uri zvečer. Da bi bil uspeh sv. misi-jona tem obilnejši, se ta teden vsak večer ob pol 7. uri zbiramo v župni cerkvi k molitvi sv. rožnega venca.
Iz moravske doline.
g Prihodnjo nedeljo 21. novembra vsi v izobraževalno društvo. Ondi se vam nudi ta dan obilo zabave. Društvo priredi veselico. Moški društveni pevski zbor poje nekaj lepih pesmi in društveni dile-tantje igrajo dve igri; ena je trodejanka: »Fernando, strah Asturije ali izpreobrnje-•nje roparja«, druga igra pa burka v enem dejanju: »Poštna skrivnost ali začarano pismo«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Društvo pričakuje obilne udeležbe. Na svidenje!.
g Podbrezje. Marijina družba za dekleta se je tukaj ustanovila. Pristopilo ie 35 deklet.
g Iz Žabnice. V proslavo 25-lctnice škofovstva papeža Pija X. napravi v nedeljo, dne 21. t. m., popoldne ob 3. v društveni dvorani v mežnariji naše katoliško slovensko izobraževalno društvo slavnostno prireditev, na katere vsporedu jc: 1. Slavnostni prolog ali nagovor. 2. Deklamacija: Jeftejeva prisega. 3. Igri: »Strahovi«. 4. Prizor: »Kmet in fotograf«. 5. Srečolov. Med presledki tamburanje in petje. K obilni udeležbi vabi odbor.
g V Predosljih je predminolo nedeljo, 7. t. m., v izobraževalnem društvu predaval blag. g. dr. Edv. Globočnik zelo zanimivo in poučno o vročinski bolezni. Razložil nam je najprej bistvo bolezni same, potem pa nam je podal praktična navodila, kako ravnati, kadar se ta bolezen prikaže, da se oni, bolezen razširjajoči bacili kolikor mogoče tikončavajo. Seveda smo radi pazljivo sledili g. doktorjevemu poljudnemu govoru in želimo le še večkrat v našem društvu kaj podobno koristnega od njega slišati. — V našem izobraževalnem društvu imamo tudi skupno z Marijino družbo ustanovljen protialkoholni odsek.
g Vabilo. V nedeljo, dne 21. novembra priredi Marijina družba v Železnikih veselico. Igrala se bo lepa in podučna igra »Na Marijinem srcu«. Vse uloge so v spretnih rokah. Tudi glede pevskih točk bo izvrstno preskrbljeno. Opozarjamo zlasti na lepo Volaričevo pesem »Slovenskim mladenkam«! Pela se bo s spremljevanjcm klavirja. Torej vsi, ki ljubite pošteno in prisrčno zabavo, v nedeljo dne 21. t. m. v Železnike. Začetek ob pol 4. popoldne. Igra
se priredi v gorenjem koncu v prostorih g. Pavleta Tavčar. Na veselo svidenje torej. — Marijina družba v Železnikih.
Dolenjske novice.
Iz Št. Lovrenca ob Temenici.
d Naša mlekarna kljub obilnim sovražnikom prav dobro uspeva. Zdaj ima čez 1400 K rezervnega zaklada in letos zopet dobro obeta. Vedno so pravili, kako bodo morali vsi plačevati njene dolgove, za katere se bo še po gruntih poseglo, in sedaj še nismo od nobenega niti vinarja zahtevali čez delež in ga tudi nikdar ne bomo. Vsaki mesec se redno izplača udom čez 2000 K, gotovo trikrat toliko, kolikor so popred dobili za svoje mleko. Zdaj ko se za mleko toliko dobi, so pa gospodarji začeli splošno misliti, kako bi izboljšali svoje gospodarstvo. Mnogi so že napravili betonirane hleve in gnojne jame, ker vidijo, da zraste vsled gnojenja skoro še enkrat več trave. Travnikom pa že splošno gnojijo, kar tudi ni bilo popred pri nas. Posebno se pa pozna povzdiga mlekarstva pri izboljšanju prešičereje. Popred niso imeli skoro nikjer doma mladih pujsov. Vse je v mesto hodilo po prešiče. Zdaj so videli, koliko boljše je doma izre-diti prešiče, kakor slabo blago drugod drago plačevati. V bližnji okolici imamo nad 100 brejih svinj. Ker so ljudje krmili tudi s posnetim mlekom, se lahko reče, da ni na celem Kranjskem lepših prešičev, kakor jih imamo zdaj pri nas. Mladič s sedmimi tedni je imel 21 kil in plemenski prešiček, pet mesecev star 100 kg. — Vlani jc mlekarna oddala šest najlepših prešič-kov in svinjic, da bi ljudje prišli do dobrega plemena. Poskušnja se je najboljše obnesla. Povsod zagotavljajo, da tacih prešičev še niso imeli. Da se prešičereja še bolj povzdigne, sc bodo oddali zopet ietos mladi prešički udom mlekarne na dau sv. Klemena popoldne ob 1. uri pred župnijskim hlevom. Pripravljene imamo tri prešičke in štiri svinjice najboljše in največje vrste. Oddali se bodo na dražbi le udom mlekarne, ki jih morajo rabiti le za pleme. — Kdor hoče videti lepe in velike živali, najv pride vsaj gledat, kako se dela pri nas. Čudno je pa, da mnogi še vendar ne spoznajo, da je moč le v zadružnem delu. Kdor sam zase dela, bo ves dobiček le v svojo korist porabil. Kar pa zadružna mlekarna prinaša, je skupna last vseh zadružnikov. Ko bi imeli vse mleko naših ljudi, bi mogla mlekarna še vse kaj druzega doseči. Kdor je torej zaveden, naj pristopi k mlekarni, ki res dela za splošno ljudsko korist.
d Dve nagli smrti. Gostilničar J. Vavtar iz Krtine je šel 20. p. m. po vino svojim gostom v klet. Nazaj grede se je izpodtaknil na stopnjicah, padel na glavo in si zlomil tilnik. Bil je še dejan v sveto olje, toda zavedel se ni več. Umrl je še isti večer. V Ameriki je bil več let. Precej naslednjo nedeljo je pasel živino Jože Lah iz Malega Vidma. Enoletni bik se je vanj od zadej zaletel, ga prevrnil in pohodil. Poklicani
zdravnik dr. Dereani je svetoval, naj ga prepeljejo v bolnico. V ponedeljek so ga nesli na mrtvaških nosilih do postaje. — Usmiljeni bratje so precej spoznali, da ima hrbet zlomljen in povedali, da bo kmalu umrl. V četrtek potem so ga pokopali.
Z Mirne.
d Šentjanžka železnica. V ponedeljek, 15. t. m., je minulo leto, odkar je stekla nova šentjanžka železnica, ki dosti vozi in ima dobiček. Posestnikom pa še dosedaj niso mej odkazali in ne plačali zadnje tretjine za zemljišča. Kdaj bodo že vendar zmerili?
d Mirnska graščina je sedaj prodala staro, opuščeno opekarno za 100 K nekemu Širceljnu iz Sotle, da vzame proč materijah Škoda, da ni podjetnika, ki bi nadalje žgal opeko, ki se tu zelo lahko izvede.
d G. Pavel Ponikvarjeva hiša je bila dovršena v soboto. Prav imenitno se vidi, ko prihajaš s kolodvora na Mirno. Škoda le, da nima niti pedi lastne zemlje okoli hiše.
d Pot proti Sv. Heleni so Mirnci prav dobrojiasuli. Tako je prav! Mirna napreduje. Še »gasa« je snažna. Sedanji župan dobro dela.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Višnje gore. Dolgo že ni bilo nobenega dopisa od nas, a zdaj se hočemo poboljšati in vaš dopisnik hoče obiskati ves okraj. Ce začnemo pri Višnji gori, povem, da je bilo v ponedeljek in torek polno ljudi na kolodvoru. Hodili so po žlindro in kajnit. Hranilnica je naročila raznim posestnikov štiri vagone za 40.000 K teh gnojil. Želimo ljudem veliko uspeha, a opozarjamo vse, ki so vzeli več žlindre in manj kajnita, naj ne pozabijo gnojiti tudi s pepelom. Nekateri ljudje imenujejo vsako umetno gnojilo kajnit, a to ni prav. Umetna gnojila, katera pri nas rabimo, zamo-remo deliti v dva dela: v one, ki imajo v sebi fosforno kislino, kakor žlindra, super-fosfat in kostno moko, in ona, ki imajo v sebi kali, kakor kajnit, kalijeva sol in pepel. Razloček med kajnitom in kalijevo soljo je ta, da ima kajnit v 100 kg 12 do 14 kg in kalijeva sol okrog 40 kg kalija, ki je zato tudi dražja. Žlindra in superfos-fat imata oba fosforno kislino, razloček je ta, da se v drugem prej razkroji in je zato superfosfat dobro gnojilo za ajdo, ki hitro raste. Cena teh gnojil je vsako leto višja in menim, da bo treba seči po kostni moki. — Veliko denarja gre iz naše dežele v Nemčijo za umetna gnojila. To je lepo, tudi koristno za tiste, ki nimajo in ne morejo imeti dovolj gnoja. A neodpustljivo zapravljanje je, če kdo domač gnoj zame-tuje in kupuje umetna gnojila. In žalibog, da se to zelo pogosto godi. Koliko gnojnice steče brez prida iz naših dvorišč! Smelo trdim, da, če bi sc za ta denar, ki se je izdal za umetna gnojila, napravile gnoj-nične jame, bi bila ta gnojnica na leto vsaj desetkrat toliko vredna kakor ti štirje vagoni gnojil. Le malo gospodarjev poznam, ki bi gnojnico intenzivno rabili. V ta namen ic naša hranilnica že lansko leto raz-
pisala deset nagrad po 40 kron za tiste gospodarje, ki bi napravili primerne gnoj-nične jame, ki pa še niso oddane. — Ce hočemo živinorejo povzdigniti, je treba dobre in veliko krme. A krme brez gnoja ne bomo imeli. Kdor nima denarja za proč metati, naredi najpoprej gnojnično jamo in šele potem naj kupuje po potrebi umetna gnojila.
d Cerklje pri Krškem. Ko smo brali v zadnjem »Domoljubu«, kako se Vipavci pritožujejo radi penzijona svojega učitelja Mercina, mislili smo si, kaj bo to — dva meseca. Kako je pa pri nas! Učiteljica Bohinka ima vsako leto več mesecev dopust, učiteljica Kastelka imela ga je začetkom letošnjega šolskega leta šest tednov, in sedaj ga je dobil Bohinc sam menda kar štiri mesece. To je oni učitelj, ki je znan pri vseh sodnijah, koder je služboval in ki je pred par leti celo svojo službo zgubil zavoljo pretepanja šolskih otrok, pa rešil ga je zdravnik, ki mu je naredil izpričevalo, češ, tako bolezen ima, da mora tepsti. Dobil je nato penzijon, in ko mu je potekel, napravil mu je isti zdravnik izpričevalo, da je že zdrav in ne bo več otrok tepel. In sedaj ima zopet penzijon! A nihče naj ne misli, da je morebiti bolan. Saj pros ači — seve kot velik »narodnjak« — okoli nemškega župana v Brežicah za pooblastilo, da se meša v občinske volitve, četudi nc plačuje vinarja občinskega davka. Ta »narodnjak« osebno — seveda kot bolnik — prenaša vabila za ustanovni shod liberalne Ciril - Metodove družbe. Kakor smo čuli, bi bil rad Bohinc občinski tajnik. Pa .menda te službe radi »bolezni« ne bo mogel prevzeti. — Mi se pa drznemo vprašati, kdo plačuje različne namestnike naših vedno »bolnih« učiteljev? Ali ne kmet-davko-plačevalec? Ali že ni čas, da višje šolske oblasti narede konec tem neznosnim razmeram? Za danes bodi dovolj. Prihodnjič pa morda povemo kaj bolj šaljivega, n. pr. o »desetem bratu«, ki je tako bolan, da mora celo Veliki petek •jesti meso.
d Iz ribniške doline. Ker je eden danes teden tožil črez naša pota in ceste, bom pa jaz danes nekaj druzega povedal, in sicer od novih konjačev ali šintarjev, ki smo jih dobili v ribniško dolino. Vsem je znano, da so nekateri lovci iz Ribnice in iz Poljan vzeli v najem lov poljanske občine. To je pa tako hudo razjezilo gospodo iz orteneške graščine, da so naročili svojim hlapcem in gozdarjem, da morajo ubiti vsakega psa, ki ua lovu pride na grajski svet. Ravno tako hud je pa tudi ribniški graščak Rudež. Tako milo je prosil njegov oskrbnik posestnike iz Dan, da( bi še prepustili lov za 300 kron, kakor ga je imel poprej, toda možje so ga sami zlici-tirali in takoj je Rudež zagrozil, da bo ubil vsakega lovskega psa, ki pride na njegov svet. Pa kaj je še rekel eden njegovih hlapcev. Je rekel: mi bomo pobili vaše pse, če bo pa kdo enega našega, to ga bo grunt koštalo. Oho, ali mislite, da je šel tlaka! Pred Bogom in postavo smo vsi enaki. Slišali smo tudi, da so Rudeža malo prijeli v občinskem odboru zavoljo tega, Seveda preveč ne. ker škric s škricem vedno drži, samo da kmeta doli tišči. Mi
7»
j.a to povemo, Cc bo padel .še en naš pes, potem Rudež niina toliko denarja, da bi sproti dosti novih nakupil, ker mu jili bodo kmetje pobili.
d IJinje. Naša šola je prišla s tekočim šolskim letom v nove roke. Zapustila sta n;r prejšnji voditelj in učiteljica. Priznati moramo, da sta precej izboljšala našo šolo. Mih sta dobra kot učitelja. — Ce bi bi > tudi tako dobra kristjana ter vzgledna ▼t mika, bi ju bili št bolj pohvalili, 'loda ,j)iemalokdaj smo ju videl: v cerkvi, zlasti gospe ne. Povemo pa: naj bo učitelj še fcko dober za pouk, če pa ni vzgleden in trden vernik, mu njegov trud ne bo dosti froristil. Veseli nas, da so prišli naši otroci , sedaj v roke vzgledno vernim učnim 1110-"če/n. — Verski duh mora prevevati tudi > našo šolo! Učitelj mora paziti, da ne bo z
•	zgledom podiral, kar zida v šoli.
*	d Zvirče pri Hinjah. Zopet se je pričel pri nas reden šolski pouk. Pobili smo uči-
1 telja g. A. Hraber, rojenega Korošca. Želimo mu obilo uspeha pri naših otrocih, zraven pa polagamo na srce, naj ima novi gospod učitelj |iri pouku vedno pred očmi tndi, da je mladino treba vzgajati verno. Ves pouk mora biti prepojen z verskimi nagibi. — Tndi poštni nabiralnik se nam obeta v kratkem času.
d Ribnica. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo. 21. t. m. po krščanskem nauku dve lepi igri. Fantje bodo igrali Zamujeni vlak« iu dekleta »Sv. Roza Limanska«. Vmes petje in tamburanje.
I/. Radeč. V nedeljo. 21. t. m., po prvi maši bo shod v »Narodnem domu«. Somišljeniki in zavedni možje, ki ljubite resnico iu pravico in sovražite laž in zlob-iio.st, pridile v obilnem številu, da protestiramo proti nesramnemu početju in divji gonji, ki jo vprizarjajo sovražniki vere in resnice v zadnjem času! Vsi kot en mož v nedeljo po prvi maši v »Narodni Dom !
d Iz Doprcpolja. O sv. misijonu, ki miio ga Iu imeli pretekli mesec, je »Domoljub" že poročal. Vendar ni povedal, da so naši vrli »Orli« ob skupnem sv. obhajilu mladeničev nastopili v kroju iu istotako v kroju obkrožali veliki oltar med sv. mašo. Cei;i mladeničev. versko in narodno zavednih. se klanja svojemu Stvarniku, večni Mladosti in večni Lepoti — kaj si moreš lepšega misliti? Bog daj, da bi v s c naše mladeniče prešinila ljubezen do orlovske mi;.!i. Saj sc fantov v naši fari nc manjka, a koliko jih je še, ki pravtako mladeniško Marijino družbo kakor »Orle« gledajo od strani in sc nočejo pridružiti nc leni, ne onim. Fantje, stari časi, ko jc tisti kaj veljal, kdor je cele noči pohajkoval po vaseh in ob nedeljah pijančeval, tisti časi so minuli. Le pogum! Ali v Marijino družbo ali k »Orlom«, kamor tc bolj veseli, ali pa, kar je najboljše, k obojim! — O r e g o r č i č c v o s I a v n o s t jc priredilo dne ,11. oktobra tukajšnje slovensko katoliško izobraževalni društvo v lepo okrašeni telovadnici Orlov v stari šoli. Prekrasno sliko slavnega pesnika Gregorčiča nam je za Io slovesnost posodil Gregorčičev iskreni prijatelj ribniški notar g. Ignacij Gruntar. Modi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! Za uvod je domači kaplan g. Orclick pojasnil pomen
slavnosti in spodbujal številno navzoče občinstvo, da rado in z veseljem prebira Gregorčičeve pesmi. Potem jc nastopilo osem fantov, ki so prav lepo deklamirali osem Gregorčičevih pesmi. Čast jim, da so nastopili tako pogumno! Nato je tukajšnji učitelj g. Josip Oglasek v krasno zamišljenem govoru slavil pesnika Simona Gregorčiča. Govornik je žel obilo pohvale in priznanja. In nato zopet osem novih fantov, ki so z razumom deklamirali zopet osem Gregorčičevih pesmi. Bilo je veselje gledati te mlade postave, s koliko vnemo so deklamirali najlepše Gregorčičeve pesmi. Hvala vsem fantom, ki so sodelovali! Mešani društveni pevski zbor jc med posameznimi glavnimi točkami programa zapel tri Gregorčičeve pesmi, ki jih je komponiral pesnikov ljubi prijatelj gosjxjd župnik Jakob Aljaž. Pevski zbor je častno rešil svojo nalogo. — Zoper našega škofa zabavljat je prišel tc dni v neko tukajšnjo gostilno agent neke ljubljanske tvrdke. Iz usmiljenja do prismojenega liberalčka — lahko bi ga spravili ob kruh, če bi hoteli, — zamolčimo njegovo ime. Pa kako jc naletel! V gostilni je bil slučajno neki naš vrli starina, v političnih bojih utrjeni možak. »Kaj? Vi boste zoper škofa govorili tukaj v Dobrepoijali? Mi tujcu še zoper našega kaplana ue pustimo zabavljati, kaj pa šele zoper našega škofa, ki so tako dobri!« Tako je zagrmel možak in liberalček je stisnil med noge svoj liberalizem in je pobegnil na piano. — Naša živinorejska zadruga si je kupila dva krasna tirolska bika. Kakor čujemo, staneta čez dva tisoč kron. Eden je star dve leti, drugi pa šele devet mesecev. Možje, pridite si ju ogledat! In pa, kar jc glavno: oklenite sc z vso vnemo živinoreje in mlekarne, da si izboljšate svoj go-spodarski položaj! Naše polje Je dobro polje; lahko si iz njega pridobite na tisoče cekinov, ki leže še skriti v tej rodovitni zemlji!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Skrb za probujo mladine. G. tajnik
Julče je zve--: in po* ašen služabnik liberalne komande z L., Jane. To je znano. Ah da bo ta r-.	in očitno delil med
realce spise. 1; - v m namenjeni, tega nismo misli:.. P-v^r;eno brošuro »Ženinom m nevestam*, tiskano v Kranju, je ponujal realcem, ko so čakali na pošti. Julče sc menda še ne zaveda, da realka ni več mestna, da so tedaj minuli časi, ko jc Motel biti on sam za realko naučni minister. Da more profesorski zbor kaj takega trpeti! Ah nam nista letošnja samoumora dveh realcev idrijskih — Sokolov — dovolj pokazala, kam vodi mladino društvo Sokol?
n »Prokleta čukarija«. To zbadljivko smo slišali iz ust mladega Sokola. »Čuk« Je sploh pri naših Sokolih vsak katoliški telovadec. lake besede, še s kletvico združene prihajajo iz ust naših malo nadebudnih Sokoličcv. Kdo jc kriv te surovosti? Ni se čuditi, da si paglavčki take
psovke dovolijo, če si upa »skrinja vse olike in naprednosti«, »Slovenski Narod-jih hvaliti. Berite »Mladost«. Ali so ondi taki žaljivi izrazi za Sokola? Ali vam »Slovenec« ali »Domoljub« mečeta sove v obraz, Vi, ki jih vabite k sokolski telo vadbi, ste odgovorni za otroke. Morda jih ne učite surovega obnašanja, pač pa jim lepega vedenja ne priporočate, ker sicer bi vaš naraščaj drugače govoril.
n Umrla je v Idriji 12. novembra g. Fani Lapajne, znana gostilničarka, stara šele 46 let. Vzrok smrti je bila sladkorna bolezen. Bila je več let vdova. Zapušča tri otroke, ki so vsi mladoletni. Komaj si je letos prezidala hišo, je že morala v grob. Mlado družino pomiiujemo.
Vrhniške novice.
n Satanova sapa. V angleški Afriki se nahaja baje globoka luknja, kateri je ljudstvo dalo ime »Satanova sapa«. Iz *e luknje se vzdiga tako strupen vzduh, da umori vsako živo stvar, ki pride blizu. »Satanova sapa« — to ime zasluži po vsej pravici Tischlerjeva gostilna na Vrhniki. Kar se godi v tej gostilni, je grozno! O veri se govori v tej beznici tako sramotilno, kot morejo govoriti le socialni demokrat e, katerim je seveda vera — zasebna stvar. Pri vsem tem pa Tischler razobeša svete podobe, hoteč loviti mimoidoče tujce. Naša skrb bo, da tujcem v tem oziru odpremo oči. Tischlerju in sodrugom pa po* vemo, da se dado tudi socialno-demokra-škim bogokletnežem zapreti usta, kar znajo kdaj še sami okusiti. Po Vrhniki ie govori že dalje časa, da se Je gotova družba pismeno zavezala, da se bodo dali mesto na pokopališču na Vrhniki zagreb« sti — pri konjedircu na Drenovem griču. Edino pametno.
n »Pod pritiskom klerikalcev« sc go-
dč baje čudne reči. Tako n. pr. zdihujc v »Narodu« bivši učitelj v Ligojni, gosp. Šušteršič, da se je moral on odpovedati svoji službi edino le vsled pritiska klerikalcev. Ti uboga žrtev! — Nismo si mogli misliti, da bo gosp. Šušteršič pri vseli ogromnih nerodnostih, ki jih je v svojem sedemmesečnem delovan-ju »vprizoril« v Ligo'ni, predrzno izzival ljudi, ki so z naravnost občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašali njegove kozlarije. V kakem drugem kraju bi ne bil ta človek niti en mesec mogoč, vsaj je znan kot posebnež med učiteljskim stanom. »Narodo* vemu« uredniku svetujemo, naj se gre informirat k gosp. okrajnemu šolskemu nadzorniku za ljubljansko okolico, kak »pri* tisk« je pognal gosp. Šušteršiča iz Ligoi-nc. Gosp. bivšemu učitelju pa tudi resno besedo: Ako sc drznete še enkrat lažnjivo izzivati po liberalnih listih, odkrili bomo Vaše »delovanje« v Ligojni. Če Vam bo to odkritje škodovalo pri službi, ki si io hočete poiskati, krivi si boste sami. Svaka sila do vremena!
n Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima s svojo prireditvijo dne 7. novembra zabilježiti v svojo kroniko nov dan poštenega truda in poštenega veselja. Prav posebno je ugajal udeležencem nastop mnogoštevilnega tambura-škega kluba kakor tudi mešani pevski
zbor. Pod spretnim vodstvom se kaže lep napredek. Tudi igralci se lahko tolažijo, da ni bil trud zastonj. »Tamburaš Cokla« sicer ni prišel do prave veljave, tembolj pa je ugajala na našem odru nova burka »Novi župan Sinjegrajski«, ki je bila z malimi izjemami prav dobro igrana.
n V znamenju pravega napredka. Dne 14. novembra je predaval v našem izobraževalnem društvu logaški kaplan, gosp. Turšič, »o framasonih, njihovem delovanju na Francoskem z ozirom na avstrijske razmere«. Mnogobrojno občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem gosp. predavatelja. Po predavanju je društveni predsednik pojasnil navzočim udeležencem, ki jih je bilo precej nad 300, umetno vprizorjeno gonjo proti gospodu knezo-škofu od strani liberalcev. Navzoče občinstvo je glasno obsojalo početje pravih pohujševalcev ljudstva ter izražalo popolno udanost ljubljenemu nadpastirju, češ, čim hujši napadi na knezoškofa od liberalcev, tem večja naša ljubezen do njega.
n Dober svet dajemo Butuli iz Sinje-gorice, naj nikar ne razširja zelenega liberalnega svinjarskega evangelija. Menimo, da bi Butula veliko bolj pametno storil, da bi pometal pred svojim pragom, kakor da kot analfabet hlapčevsko služi gotovim ljudem z Vrhnike, katerih imena za enkrat še zamolčimo.
ti Politični shod S. L. S., ki ga sklicuje »Kmečka zveza«, se vrši dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Poročal bo gosp. državni poslanec Go-stinčar; poleg tega pa se bo izvedelo še kaj drugega. Na prav obilno svidenje!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Na Rakeku je priredilo izobraževalno društvo dne 7. t. m. prvi zabavni večer. Domači Orli so v ta namen napravili prav čeden oder. V nagovoru nas je spodbujal govornik za pravo izobrazbo. Nato jc bila deklamacija Gregorčičeve »Dražbe«, dvogovor »Samostanska lilija« in šaloigra »Pri gospodi«. Dekleta so šele prvikrat nastopila, pa vendar tako dobro, da so bili vsi gostje zelo zadovoljni. — Še nekaj! Sedaj vidite, kako lep namen ima društvo. Zato pa mu ostanite naklonjeni tudi še za naprej in privabite še druge v naš krog! Kar prispevate za društvo, bo rodilo najboljše sadove. Cim več nas bo, tem več bomo dosegli.
n Postojna. Dne 21. novembra priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo v Postojni zanimivi igri: »Vaški skopuh« igrokaz v treh dejanjih, in »Zdaj gre sem, zdaj pa tje«, burka v enem dejanju. Začetek igre točno ob 4. uri popoldan v salonu g. Josipine Vičič. V slučaju neugodnega vremena se igra preloži na prihodnjo nedeljo. Ker nam igri ponujate obilo zabave in smeha, zatorej le pridite vsi prijatelji in prijateljice poštene zabave na mesto, kjer se bode igra vršila. K obilni udeležbi vas najuljudneje vabi društven odbor. Na svidenje!
n Iz Št. Petta na Krasu. Radovednežu v »Slovenskem Domu« prav rad ustre-?cm njegovi želji, zvedeti, kako sem prišel do svojega bogastva, da. si kot — re-
ven duhovnik, ki od doma nima ničesar in tudi v 10. letih svojega službovanja ni mogel toliko zaslužiti — (kako znane so dopisniku moje razmere!) vknjižim kar naenkrat na gotovo parcelo za 150.000 kron. Zgodilo se je to na prav priprost način. Nekdo je kupil, recimo eno njivico za gotovo svoto. Ker pa je ta »nekdo« s poplačilom odlašal in mogoče še danes ni vsega plačal, me pa je zopet nekdo poprosil, naj se vknjižim mesto njega na isto parcelo. Poznal me je namreč isti, da sem pošten človek in da bom vse plačal, kar bom dobil od tistega, kateremu se »nehote« odpre v zemljiški knjigi vložna številka, katero ■išče pa najde tudi »nehote« eno vknjižbo, — zato mi je to stvar zaupal in tako je prišlo do mojega bogastva. — Mislim pa, dragi prijatelj, da s takimi dopisi v »Slovenskem Domu« ne boš obogatel ne Ti ne jaz — Tvoj stari znanec Anton Abram.
n Hotedršica. Pri nas bodo kmalu take razmere, kakor v Albaniji, in vsled brezmejne liberalne surovosti človek skoro na lepi cesti in ob belem dnevu ne bo varen, da ga ne pobijejo kakor psa. Dobro nam je še v spominu, kaj so liberalni volkovi šc pred kratkim počeli z gospodom župnikom; odkar pa imamo novega troso. učitelja, ki noče trobiti v njihov rog in ž njimi tuliti in popivati, so ves svoj srd začeli izlivati nanj. Navajamo samo nekaj suhih dejstev in bravec naj si sam napravi sodbo o naših razmerah. Dne 7. oktobra je prišel Jakob Gruden v šolo po svojega zaprtega otroka in vpil nad šolskim voditeljem: »Cuk, mojega otroka ven! Cuk ne bo zapiral naših otrok!« S silo je vzel otroka domov. Zaradi motenja uradne oblasti bo sedel Jakob Gruden tri ini. Dobil bi bil več, da se ni izgovarjal, da je bil pijan. Liberalni Hotenjec hoče namreč pred sodnijo vselej zmagati s svojo — pijanostjo. — Dne 18. oktobra je Ivan Mer-lak g. učitelja napadel pri šoli v koloni, ko je hotel slednji iti na sprehod. Imenovani je znan nasilnež že iz prejšnjih let: ob-streljen je že od nekega prejšnjega učitelja, menda v — trajen spomin. Sedanji g. učitelj je imel ž njim usmiljenje in ga ni naznanil. Škoda! — 6. novembra je pršel Gregor Grom v šolo zmerjat in »rešit« otroka, ki je bil samo 15 minut zaprt. — Dne 8. novembra je napadel Gregor Grom učitelja s kolom in sicer med poukom, ko je učil otroke pred šolo telovadbe. — Zadnja dva slučaja sta naznanjena sodniji. — To so, kakor rečeno, suha dejstva, ki jih lahko popišemo na dolgo in široko. Tako surovih in zverinskih liberalcev, kakor so v Hotedršici, menda ni na celem božjem svetu. Taka nasilnost, vedno pretenje s smrtjo, vedno zmerjanje in psovke — vse to se obsoja samo; mi nimamo primernih besed, s katerimi bi vse to opisali. V eni zadnjih številk umazane cunje »Slov. doma« v dolgem dopisu nek mazač taji silovitosti, ki so se godile o priliki obletnice hotenjskega Orla, taji tudi, da bi bili logaški Orli takrat od hotenjskih barab napadeni; in vendar je vse nečedne prizore videla skoro vsa Hotedršica. Tako hočejo hotenjski liberalni volkovi pred svetom obleči krinko nedolžnih jagnjet. Radovedni smo, ali bodo skušali utajiti tudi nasil-
nosti, ki jih počenjajo z g, učiteljem? G, učitelju izrekan o zaupanje in pohvalo, obenem pa mu želimo poguma in vztrajnosti v teh žalostnih razmerah 1 Prepričan naj bo, da surovost in nasilstvo še nikdar nista zmagala. Svet naj pa presodi, ali ni Hote« dršica res prava kranjska — Albanija.
n Iz Zerovnice. Zelo redke so novice od nas, posebno od tistega časa, ko je slana pobrala liberalno cvetje. Sedaj vlada mir in sloga med sosedi, ker so nasprotniki zginili do trojice. Tukajšnje ljudstvo in sploh cela okolica nestrpno pričakuje, kdaj se vendar že enkrat prične graditi iz gospodarskih ozirov nad vse potrebna cesta Grahovo-Stari trg, oziroma do Št, Petra. Pri nas se vršijo trije letni sejmi za živino, t. j. ponedeljek po sv. Treh kraijih, 14. februarja in sredo pred Binkoštmi, kateri so prav dobro obiskovani; vsled tega se je dovolil še en novi semenj vsako leto 15. decembra. Ker pa Notranjska ni-! ma nobenega konjskega semnja in je 2e-rovnica nekako v sredini, ima tudi sejmski prostor na ugodni legi, dovolilo in sklen'io se je, da se poleg živinskih tudi konjski sejmi vršijo. Vabijo se živinorejci in kupci, da se dne 15. decembra t. I. udeležijo novega sejma v obilnem številu, posebno ker se bodo oddale nagrade, in sicer: I. po« sestniku najlepšega para konj, ki jih pri« pelje na semenj, 10 K; II. kdor prižene najlepši par plemenih volov, 10 K in III. kdor bo imel najlepšo plemeno kravo 5 K. Zatorej pozor! 15. decembra t. 1. na svidenje na sejmu v Žerovnici! .
Veliki shod S. L. S. v Cerknici je biL v nedeljo, dne 14. t. m. Poročal je posla« nec Gostinčar ob splošni pozornosti poslušalcev. Predsedoval je gosp. Korče. Navzočih je bilo do 250 ljudi. Sprejele so se naslednje resolucije: Javni ljudski shod izraža popojno zaupanje poslancem S. L. S., osobito njenemu načelniku dr. Šuster« šiču, in jih poživlja, naj odločno vztrajajo pri započetem delu ter pobijajo lažnjivi li-! beralizem. Shod najodločnejše obsoja nesramno liberalno gonjo proti našemu pre-vzvišenemu knezoškofu, ki so jo uprizorili radi neke brošure in jim je le za škandal in nič drugega. Shod je v popolnem prepričanju, da je bila dotična brošura pisana iz najplemenitejšega namena in izšla iz poštenega plemenitega škofovega srca. Liberalna nesramnost nas še bolj tesno združuje v ljubezni in udanosti in kolikor bolj bodo nesramni liberalci napadali našega nadpastir'a, toliko bolj tesno bodo združena z njim naša srca. Navdušeno je ljudstvo pritrjevalo tej zaupnici, nakar je predsednik zaključil shod.
Goriška.
Politična značajnost.
Večkrat slišimo besedo: »Politika kvari značaje!« Če si le malo pobližje ogledamo politiko liberalcev, moramo skoraj pritrditi temu stavku. Kaj je pač politika liberalnih strank drugega nego jahanje za trenotnimi uspehi, politika brez globokih načel, ali kakor jo.navadno na«
Dobe r tek! Zdrav želodec imamo in nikakih boleCin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fcller-jeve odvajalne Rhabar-bara krogljice s znamko „Elsa-krogljice". Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa trg 16 (Hrvatsko)._ 00"" '
2840 1
zivljemo: Oportunistiška politika. Z drugimi besedami bi označili temelj take liberalne pol tike z besedami: > K er imam več profila, s tistim držim.«
Taka politika je pokopala že nešteto strank, ki so prišle na dan kot dobre in poštene, pa oportunistiška politika, politika fiitrih uspehov jih je uničila. Poglejmo n. pr. nemške krščanske socialce! Dokler so vodili brezobziren boj proti libe-ralizmu. svobodomiselstvu. so šli kvišku in so ljudstvu ogromno koristili. Sedaj so pr.šli v stranko nekateri 1 udje, ki ne spadajo vanjo, ter so začeli drugo politiko. Zvezali so se z liberalci in svobodomiselci zato, da ostanejo na vrhu, proti Slovanom, poteptali so krščansko načelo, ker nočejo Slovanom dati, kar jim gre, one-mogoč.li so s svojim nastopom celo katoliški shod na Dunaju. Vse to le radi tega, ker se jim gre Ic za trenotne uspehe. In pokazalo pa se je, da jim vsi ti »uspehi« nič ne pomagajo, pač pa škodujejo, ker vse kaže, da krščansko-socialna stranka gre nazaj, in bo še šla nazaj, dokler zopet ne dobi na svoje čelo mož, ki se nc bodo lovili za trenutnimi vspehi, ki jim bodo načela strank več ko vse drugo. Skratka, nemški krščanski socialci so jo s poiitiko oportun.zma zavoziii. To je svarilen nauk za nas!
Tir!! v politiki mora veljati značaj! Tudi v politiki moramo pred vsem gledati va to, da delamo po svojih načelih. Le če bomo dosledni v krščanskih načelih, bo naše delo trajno in ljudstvu v blagor. Ce zapustimo to pot, nas bode sodila naša vest in nas bo sodilo tudi prevarjeno ljudstvo!
Iz Šefa na Vipavskem. ("Sokolska« iiirovost!) Pod tem naslovom se redko-kedaj piše v naše cenjene liste, ali sedaj smo v to primorani. Tudi temu članku dani naslov jc popolnoma upravičen. O tem prosimo cenjene čitateljc, naj si napravijo komentar sami. V nedeljo, dne 17. vinotoka so ustanovili selski liberalci ; prepotrebno« »Sokolsko« društvo v Selu. Na to izvanredno slavnost je prihitelo nekaj občinstva tudi od zunaj, seveda so prišli sami liberalci po tistem pregovoru, ki pravi: »Gliha vkup štriha!« Da so prišli tudi »Sokoli«, se razume, in sicer so prišli iz Crnič in Ajdovščine. Ko so se »Sokoli« malte »pocingali«, pričela se je prosta zabava, namreč pijača. Pri tem se je tudi konstituiral novi »Sokolski« odbor. Ko so tako lepo sedeli pri obloženi mizi ter se zabavali po stari »sokolski« navadi, vsta-neta dva ajdovska »Sokolska« junaka ter jo mahneta proti Batujam z namenom, da bi ujela kakega našega »Orla«. Ko sta šla v Batuje, nista videla nikogar naših. Pač pa, ko sta se vračala iz Batuj v Sclo, je slučaj nanese!, da srečata našega brata -Orla« Maksa Furlana iz Scla, ki jc bil namenjen k rednim nedeljskim telovadnim vajam v Batuje. Brat Maks ju lepo in uljudno pozdravi, kakor jc to vedno njegova navada, ker jc zelo ljubezniv fant. Ko prideta »Sokola« do njega, stopita pre-
denj in eden izmed njiju zakriči: »Kaj pa misliš ti? Kaj pa delate vi, Batujci?!« Brat Maks odgovori kratko in mirno: »Kaj mi za božjo voljo hočeta? Saj vam nismo naredili nikdar nič hudega!« »Sokol« pa kriči: »Boš molčal, sicer te udarim?!! Kaj pa imaš tukaj?« mu reče pokazavši na >. Orlovski« znak, ki ga je imel Maks pripetega, ter ga zgrabi za grlo. »To je znak »Orlovega« odseka, kateremu pripadam tudi jaz,« reče Maks. »Boš dal sem to?« kriči nadalje »Sokol«. »To je moje,« reče Maks ter sname znak, da bi mu ga »Sokol« ne odtrgal. Toda strašna »Sokolska« jeza proti temu znaku tudi sedaj ni mirovala, marveč s silo je bratu Maksu iztrgala znak iz rok. Ko se Maks za nekaj korakov oddalji, se obrne ter reče: »Se vidimo na pristojnem mestu, saj vaju poznam!« »Sokola« to zaslišavši pobereta vsak svoj kamen ter jo mahneta za njim strašno preklinjajoč. Le veliki dostojnosti in mirnosti brata Maksa se je zahvaliti, da se ni zgodilo ondi kaj hujšega, kaj strašnega. — Vprašamo ajdovski »Sokolski« odsek, ali je ta čin, ki sta ga napravila njena člana v Selu, človeški? — Ali se taka predrzna nasilnost, ki sta jo napravila našemu bratu, spodobi omikanim ljudem? — Ali se to spodobi posebno še takemu narodnemu društvu, v katerem se naziv-ljejo člani med seboj z »besedo« — brat!? Nadalje vprašamo ajdovske »Sokole«, kaj je na našem »Orlovskem« znaku toli grdega, da ga ne morejo videti? Saj vendar je na znaku pod »Orlom« vtisnjeno znamenje slovenske trobojnice. To vas vendar kot Slovence ne bode v oči!? Mogoče pa vas v oči bode, ker je na znaku vtisnjeno znamenje svetega križa? Toda tudi to vas ne sme bosti v oči kot katoliške kristjane! Saj vendar poznate versko resnico, katera pravi: »Ravno po svetem križu je došlo zveličanje na ta svet!« — Sicer pa naj vam to ali ono pri nas ne ugaja, pustite nas vsejedno pri miru, kakor pustimo mi vas! Pri tem pa poglejte naše brate »Orle«, kako se držijo svojega gesla, katero se glasi: »Z uma svitlim mečem se borimo proti svojim nasprotnikom in to sicer na katoliški podlagi in gotovi smo zmage!« Ravno pod tem geslom se bomo borili tudi proti »Sokolom« in gotovi smo, da jih potisnemo v kot, naj se to zgodi prej ali slej, ali zgodi se! Na zdar! Več »Orlov«.
Pogreb pokojnega poslanca Jeriča sc je vršil v torek 9. t. mJob 8. uri in pol prcdpoldne. Bil je veličasten, da takega v Kobdilju in Štanjelu še niso videli. Udeležba od strani ljudstva je bila velikanska. Pogreba so se udeležili tudi vsi deželni poslanci S. L. S., mnogo kraških in vipavskih županov ter starešin in mnogo duhovnikov. Vcncev jc bilo mnogo; en venec je nosil napis: »Volivci iz Vrtojbe svojemu poslancu zadnji pozdrav.« Na grobu jc govoril domači gosp. župan Hočevar in peli so domači pcvci. Lahka Ti kraška zemlja Tvoja! Pokoj Tvoji duši, dragi Jerič?
Novoizvoljeni deželni poslanci S. L. S,
se v goriških listih zahvaljujejo volivcem za zaupanje in izvolitev. Zagotavljajo volivce, da bodo zastopali in branili njihove pravice in koristi na vsako stran, v kolikor jim bodo dopuščale moči in politični odnošaji. Slednjič prosijo volivce, naj ohranijo stik s svojimi poslanci. Podpisani so vsi deželni opslanci. razun rajnega Jeriča. — K tej zahvali nimamo pridejati drugega nego to, da je seveda tudi dolžnost posiancev, da ohranijo stik z volivci. To se najlažje zgodi, če gredo ven na shode, kjer svoje volivce podučavajo o ■položaju in sprejemajo od "jih njih želje in tudi navodila. Tako se bo najlažje ohranil stik med volivci in poslanci, kar bo gotovo v korist skupne krščanske organizacije.
Nove volitve. Dopolnilna volitev za deželni zbor goriški iz splošne skupine, v kateri voli cela dežela skupaj enega poslanca na mesto umrlega Jeriča, bo v nedeljo 19. decembra; morebitna ožja volitev pa v torek 28. decembra.
Narodno gospodarstvo.
Poljane nad Škofjo Loko. Dne 28. oktobra priredil je deželni odbor premovanje goveje živine v Poljanah. Dasi naši kmetje niso vajeni na take dogodljajc, so se primeroma še v precej povoljnem številu udeležili premovanja. Prignali so okrog 60 glav živine. Marsikatera lepa žival je ostala v hlevu, ker se gospodar ni drznil jo gnati, kajti lepaki so oznanjevali, da se bode premovala le čista pinegavska ali belanska pasma. In ako je tudi prignal — če komisiji ni ugajala barva, — stas in okostje ni odločevalo, — šla je mimo nje naprej. Povdarjati sc mora, da v Poljanski dolini, dasi je dobiti lepo in težko živino, ni najti niti pet odstotkov čistega pinegav-skega ali belanskega plemena. Živina, katera se redi v Poljanski dolini, je zboljšano domače pleme z biki, katere so naprednejši kmetovalci sami kupili, deloma dobivali od c. kr. kmetijske družbe ali dež. odbora.
Gotovo je, da je tudi poljanski kmet dovzeten za napredek, če tudi je iz začetka nezaupen. Starejši posestniki boJo pritrdili, da je v zadnjih par desetletjih živinoreja v Poljanski dolini za 5 odstotkov napredovala s samopomočjo in vztrajnostjo.
Zadnja leta se je pa pričelo zboljše-vati govedorejo z simodolsko pasmo. Niso redke krave, katere se prodajajo od 360 do 400 kron in biki nad 600 kron. Prodal se je bik celo za 760 kron; in te se je kmet bal prignati na premovanje vsled zgoraj omenjene klavzule na lepakih, ker ravno niso »pravilno« rdeče cikaste. V zadnjih letih vpeljalo se je v našo dolino več simodolskih' krav, telic in bikov. Kmetje so posebno zadovoljni z njimi. 2e zunanja oblika te pasme je sama na sebi jako pri-kupljiva, visoko stegnata in strunasta ter
povsod polnega života. Ta živina hitro raste, ni izbirčna v krmi, rada žre in se bolje in hitreje ter težje zredi kot pincgav-ska. Pincgavska ostane vedno nizka in kratka ter vampasta in je za pleči manjka. Nepobiten je izrek o njej znanega vešča-ka: »Pincgavska krava, če je lepa in polna, ni za nič, če je pa dobra molznica, je pa podrta bajta«. Tega pri simodolkah ni, te so dobro oblikovane, pri tem ko so obenem dobre molznice. Navedene prednosti simodolske pasme pred pincgavsko so našega kmeta dovedle do tega, da je pričel svojo živino zboljševati z simodolsko pasmo. Kajti ni vseeno pri sedanjih razmerah, če dobi kmet pri isti starosti in istem krmljenju za svojo govedo 100 ali 200 kron več ali manj, ravno tako je tudi pri prodanih teletih od sesca, da se dobi za simodolske od 20 do 40 kron več.
Iz nam neumljivih vzrokov raznim gospodom ta način zboljševanja govedoreje v Poljanski dolini ni všeč, dasi se je pri nas v praksi za dobro izkazala. Gospodje so nam pri premovaniu v tem oziru nasprotovali. Stavili so nam za vzgled naše sosede v selški dolini. Ne zavidamo naših sosedov Selčanov, želimo jim obilo uspehov pri njihovem stremljenju v napredku pri živinoreji, toda kar je, to je resnica: Do sedaj je živina v Poljanski dolini še vedno glede kakovosti nadkriljc-vala selško živino. Nič ni tukaj vmes samohvale ali preziranja, to nam povedo tuji kupci in domači mesarji. Vprašajte ložke mesarje.
Res je v zadnjem času, in tukaj Sel-čanom čestitamo, njihova živinorejska zadruga nekaj pripomogla k zboljšanju tamošnje živinoreje. Vpeljali so precej lepili eksemplarov pinegavske pasme. To je za tamošnje razmere tudi bolj prikladno, ker je bila tam že od nekdaj v navadi bolj mehka rdeče cikasta pasma. Nič nimamo proti temu, če se goji in zboljšuje pleme z pincgavsko pasmo, kjer so dani za to pogoji, toda pri nas teh ni; zato je pa za nas bolj prikladna simodolska pasma, ki se je že kmetom zelo prikupila in goje največje veselje do nje.
Ako kje, velja danes pri kmetu načelo: »Kar bolje nese, tega se oprimi!« Kupec danes pri nas ne vpraša, kako lepo slikano govedo si vzredil, ampak kakšno težo ima. Radi tega, ker je simodolska pasma pri sedanjih razmerah dobičko-nosnejša za kmeta, se ni čuditi, če se jo je i udi poljanski kmet oprijel v svrho izboljšanja svoje živinoreje.
Slišalo se je pri premovanju v Poljanah nasvetovanje, da naj se v namen zboljšanja živinoreje v Poljanski dolini ustanovi živinorejska zadruga.
Nobeden nasvet ni bolj pameten, kot ta. Le potom organizacije je zagotovljen na tem polju hitreji in sigurneji napredek. Toda predno pride do ustanovitve in ugotovitve te zadruge, polagamo merodajnim faktorjem toplo na srce eno stvar, in ta je Previdnost. Previdnost namreč pri izbiri Pasme, sicer bode že ob rojstvu zadruge "ien pogin zagotovljen.
Faktorjem, kateri so poklicani o tem pdločevati, kličemo: Za Poljansko dolino iniodolsko pasmo! Besedo ima sedaj
premovalna komisija in gosp. nadzornik Legvart! — Poljane nad Skofjo Loko, 11. novembra 1909. — Urban Pintar, posestnik.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim
znakom SCOTT- ovega ravnanja!
dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in z veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo življenje.
Že marsikateremu
majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši še malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija zaželjeno rešitev.	2614
Scott~ova emulzija
je vzor-emulzija-vzorna glede čistosti svojih sestavin, lahke prebave in posebne redilne moči.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseli lekarnah.
Izvid gospoda med. univ. dr. A. Korn-streicherja	na Dunaj u.
Gospodu J. S-e r r a v a 11 u
v Trstu.
Več let sem Vaš izdelek Seravallovo kina-vino z železom z dobrim uspehom rabil v svoji praksi, in sicer je ta preparat v času prebolelosti po težkih boleznih kakor vročinski bolezni, vnetju pljuč in po porodu posebno izboren za dviganje moči oslabelega paciienta. Rabim pa je tudi ob bledičnosti, jetiki in kroničnih črevesnih katarjih s prav dobrim uspehom. Celo v lastni družini sem dosegel dobre uspehe.
Na Dunaju. 11. oktobra 1907.
Dr. Kornstreicher.
cuičfiii]
„dlccAe "
-fncdpinijcjo idiavnifU, AMafi d-an pil
fodmilh na, jiljučifi
Aoi^ju , iiaiati fi ,
AsVevsfm ttv Iuv5 (j u, infCucnci. *' ** —.—
$t>Civcv de na, lUilavmJiU fledpii v CcfnvmaJv po JC. 4r <>lififcmca.J
2fdU«v<xjU ivucao ^aoCitv „(Jlccfte".
Jn od&fanjajlc pffuUcjanja^n uadomc3tit'j.v^r
^ftHMBi lifiliIITrihTTiTnri'piTi'T'r*'
Miklavž bo tu t Le še malo dni nas loči od onega godu, ki po stari lepi šegi napravi toliko veselja mladim in starim, do sv. Miklavža. Med darili dobe posebno
gospodarji in gospodinje tudi letos našo »Družinsko pratiko«, ker jim -je lani napravila dokaj veselja. Seveda jo bo z zanimanjem prebirala tudi mladež, ker je v mej za vsakega nekaj. Svetujemo torej Miklavžu, naj pri obdarovanju z našo: »Pratiko« ne dela prav nobene izjeme!. Vsaka hiša naj jo dobi.
Pokrile vsako rano
skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča.
2e 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. l£s" Razpošilja se vsak dan. -'tJl
1 pušica 70 vin. Proti pred- ______
plačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K 7'— pa IU pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.

Glavna zaloga 2960 20-1
B. FIUIEI. c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strana, vogal Nerudove uliGe št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.

Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2469 1
Kupujte
1
le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	2469 ll
H69 2)r. D. 5)eraša«r 52-1
zdravnik — strokovnjak za kožno bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica.
jjpfP se kol naravna
Namizna vo'Ja
immKMMp
Pij; pP^rfa vrste in kol zdravilno viia
zoper le?l;očs organskega dihanja in zoper, bolesti žolodca in mehurja najbolje priporoča
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
1 kg sivega skubljenega, dobrega perja z K; 1 kg boljšega K 2-40, polbelega KVso, belega 4 K, belega skubljenega K .v 10, i kg izredno finega, snežnobelega, skubljenega K AsSiTVTv rt-40 in 8 K; 1 kg sivega puha TŠŠZiJ)« K in 7 K; 1 kg belega pu-
--ha 10 K; najfinejši prsni puh
12 K. - Pri odjemu 6 kg se pošlje franko.	100« 50-1
Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega
belega ali rumenega nanking-blaga, i pernica, ltfUcm dolga, lltScin široka z -i blazinama, vsaka »0 cm dolga in 5Scm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem trt K, z izredno finim polpuhom SO K, z najfinejšim sivim puliom 21 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 10 K; blazine !', Br>0 In 4. - Za nepriui. denar nazaj Zamenjava dopustna. i'o povz. od 1 i K višje franko.
S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Čednj.
Ceniki zastonj in franko.
10 f. 78 vol K 8 90. f. med io I. K 6'.10 z. posk. 1 zavoj
----Hf 1 , maslo . med
K 790Spitzer Tlustc Ll«0, Hvstrilsko	3I8J 2-1
BUDILKA
s srebrnim zvoncem
(znamka Junehans), 21 cm visoka, nikel ali baker, 80 ur idoča, budi plašno, z daleč doneči m srebrnim zvoncem, najboljša in najglasnejša budilka. Cena kosu .... K 5'— Navadna budilka » 2'— Z dvojnim zvoncem »3'— S svetečitn kazalnikom .......* 4'—
1 leti 1 n tvo. Zamena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
MAKS BOHNEL
0majlV.lf2rgarcteMt.27 19.
Urar, sodnij«ko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno leta l-it" Zahtevajte moj veliki - enik s-oon rlikami, ki sc poiije vsakomur zastonj i "t ir.>nko ne da bi se siliio kupiti. 2789C
2 vai
za sedlarski obrt sprejme takoj Fran Wl$jan Ljubljana, sedlar, Kolodv. nI. 25.3iw 2-1
H. SOTTNER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: Ure, zlatnino in srebrnlno
na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
cenik zasloni.
Novosti
istaj
Ploščnata, tenka, prava nikelnasta »nker-Roj-
konf ura na 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4-50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, sc denar vrne nazaj
SMitlsks verižice s slov. trahovl
nikelnasta K 1-20, srebrna . „ 5'—.
1 učenca
pekar, Javo mi k,
za pekovsko obrt poštenih starišev sprejme takoj Ladislav Škrinjar,
Gorenjsko. 3088 3—1
j Bratiy]eve želodčne kapljice
s podobo
i Marllaceljske Matere Božje
ko! vr:stveno znamko, zalo zvane Marijaceljske želodčne kapl|lce
so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, goreCici, zaprtju, glavobolu in ieZkotam v želodcu, tvorltvi želodčne kisline Itd. Dobi se v lekarnah za ceno K -80 ln K HO. Razpošilja na dežeio lekarnar C. Bradu, Duna| I., Fleisdi-
markt S! 2 3B7. 6 steklenic za K 5 —, 3 dvojne steklenice za K 4-50 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Marija-celjske Mat. Božje, rudeč ovitek in podpis /^JČlJJ^,
Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fiuid s znamko »Elsatluid«, Dvanajstorica za poskuširo 5 kron franko. Izdeluje le ;e-karnar E. V. Feller v Stobici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
Mesec november je že od nekdaj znan kot mesec megle in kateri občuti take vremenske izpremembe, ta se jih pošteno boji. Zato vzemite pri novemberskih iz-preliodih vedno s seboj pristne Fayeve sodenske mineralne pastile in jih raztopite ■eno za drugo v ustih. To sredstvo je bilo 'že večkrat preizkušeno, zato jo našim bravcem priporočamo.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillac, to jc preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
52
f^^POPOFF
^jjj^niiljSi ea| sveta
Pozor na semenj!
V Žerovnici pri Bakeku (Notranjsko) vršil se bo
15. decembra 11. novi semenj za živino in konje
na katerem se bodo delile nagrade, in sicer:
I.	Kdor bo imel par najlepSlh konj dobi 10 K-
II.	Kdor prižene par najlepSlh volov 10 K, in
III.	Za najlepSo plemeno kravo 5 K. Vabijo se živinorejci in kupci.	3161 (1)
Ugoden nakup ostankovl 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—l
prve vrste 25 metrov K 12'50 (meter 50 vinarjev) druge » 25 » » 10— » 40 »
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K II1— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 11'50 » 46 » 25 » slabe » » 7"50 »30 » 25 » močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se poSUja vsakemu naročniku proti postnemu povzetju tako dolgo, da ostanki n« poidejo.
NMta trflovlna R. Miklauc,
Ljubljana — Stritarjeve ulice Stev. 5. ftjr fcsr Obstoj tvrdke 40 let "feJl Tfco
Ifcjg- Ali ste žc doblU lonograt zasloni ? ^g
Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane .Goldhart", sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov Zahtevajte prospekt, obeneni vposljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in eolnine prosto krasen koncertni fonograf I. fonografski uvoz C. Lowin Dunaj VI., Gumpendorferstr. 111,
Vajenca
iz poštene hiše sprejme tako) Jožef Krušič čevljar Devica Marija v Polju. 3190 1
zlil se le pes
črn, ima bela prsa. Kdor ve za njega nai takoj naznani Fr. Senica, trgovcu Motnik, in dobi tudi dobro plačilo.	3189 1
Strah obhaja človeka,
n^ako pomisli, kolikim nevarnostim so otroci I/ posredno po Soli podvrženi. Ob vsakem vre-| menu morajo zgodaj od doma. Dalje so Šolske j sobe vedno preveč zakurjene in v kratkih HI odmorih hodijo otroci izvečine brez toplega ogrinjala na dvorišče. Hitra premena temperature mora kaj slabo vplivati na zdravje. Poslušajte torej ta svet: Dajajte svojim otrokom vedno sodenskih mineralnih pastilj, pa samo pristnih Fagevih seboj. Dve za vsak pot, ena za vsak odmor Je zadosti, da se odvrnejo vse nevarnosti. Fayeve pristne so-denlce kupujte samo Skatljica po K 1'25 po l(_ vseh lekarnah, drogerilah in trgovinah z mlin neralniml vodami. Glavno zastopstvo za flvstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj IV./I., Grosse Neu-Ukgasse 17.	3431
r f i ) >
Kakšno veselje in kakšen ponos občuti gospodinja pri pogledu svoje svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hišal Čar zadovoljnosti in veselja vlada njen dom. £
c/iic/it
'OVtttl
2712 6-1
milom
se to lahko doseže.
naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci.
Naslov:	2597 9-1
Fošiliateliska trgovina blaga
I R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Gene najnižje. - - - Vzorci poštnine prosto.
t n ssaacsa
Važno za imetnike žag in druge
Naznanjam, da izdelujem po naročilu razne vrsie klešč za vdevanje 2—3 klinj, dalje okove za vojence, ročice (Uurbelne, vinte) k žagam, vsakovrstne vijake za razne stiskalnice itd. Kovači, ako se Vanuzlomi ali ol>ral>i vijak pri prije-maču (SravbStoku) slučajno pa sami nimate priprave, da bi si vrezali novega, obrnite sc zanesljivo do JInt. Tomšiča, kovača na Verdu pri Vrhniki.
BRZOJAV!
Cenjeni bralci tepa lista se opozarjajo na po-stbno priiožnostno prodajo pri spodaj zaznamovani tvrdki, ki Ima zajamčeno pristno dobro blago od konluirzne trase, zatorej tako poceni.
Dobre sraice za vsakdanjo rabo iz lirol. p'atna s čipkami prej K 1 9 , sedaj K >' '•>, iste iz vojaškega platna z vezenim nadpieč-niknm prei 2 v, sedal K I 4. hlar.el.ste sraice, zelo pripravna nusnja, prei K »■:», scda| K i-jr, Iste z dolgimi rokavi prei K 2 7n, sedal K 1 •'.«■. Krasna vol krila v vreli barv:h In velikosti, velik I pte| K 1"—, sedaj K ' Lepe jesenske bluze, velikost I. prei K z 0, sedaj K iT.O II prej K 1 -, sedaj K »•no. Krasne damske pasove prei K 14", se.i.j 9" v , čisto line prej K n, sedaj K i 4 Najnovejše poprav j. predpasnike preje K 2 90, sedaj K i 70. Široke gospod. predpasnike dobro mndrlk. b ajjo preie K 1 M, sedaj u v., iiroke dobre predpa-■ nike iz klela preje K :i'6", seJa' K «-7". Krasne garniture Iz medvedje koic spodnjo krilo In hlače, prej K : sedaj K 310 I epa spod. ktila iz klota pre| K <1 , sedaj K .VMl. M.-čne |es. ni gavlce prej ti" v , sedaj Mi v., tc boljše pn j K I' 11', sedaj 70 v. Krasen ludeit za obleke, vseh barv I*" cm širok prej K 2 20, sedal K 145. Lepo blai/o za obleke, prej K * 90, sedal K 1'9.'>, v.eh enostavnih barv Žametast barhant preje K l'l.\ sedaj Tm v. Krasne kašm. robce za na glavo prej k 2 70, sedaj K I'.ri0 (Jorke rutice za na glavo (Sclial , vseli harv, preje K v 7<, sedaj K 1.5", še hobše prej K 3 8 , sedai K 2 70 Oorke čevlje za dum prei K 1'9", sedaj K i fr, z močnimi podplati Iz motvoza Krasna iotskn volnena krila preje K 1 90, sedaj 98 v., ti« cm. široka Vel. hlače Iz ba hanlo preje K K 4", sedaj K l'5l'.
„Kaufhaus zur Sildbahn" Gradec, Annenstrassa 68,7.
NavMIc teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kuni za več kot I" kron lepo prakt čno Jarilo IVšIljalve nad io kron se pošiljajo »troikov prosle. Nepovoljno se brez napake zamenja. 2656	Prosi sc za natančen ln razločen naslov.	t
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufakt. blaga In za kroSnjarje naravnost iz tovarne. - Razpošilja se tudi zasebnikom,
40 m ostankov r;; 15 K
Barhant v Imih vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila. - Planete, lepo kiižaste, za srajcc in bluze. Delen, z robom, za obleke in bluze. - Angleški cefir, 80 cm. širok, za pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame - Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke - Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah — Oksford za moške srajce, izborno trpežne kakovosti. - Dolno.il ostankov 3 do 10 m.
Znesek sc takoj vrne, ako blago nc ugaja in se lahko pošiljatcv nelrankirana nazaj pošlje - rez |txxi priznalmh pisem.
Hikake rizike!
40 metrov finega, pobeljenega rumburškega platna za damske bluze in posteljne prevleke in najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetoin za spodnje perilo samo K 17*90. - Gotove, zarobljene rjuhe brez siva, 2*96 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpc/.ne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo »J kosov. Pošilja po povzetju
Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Deško).
Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskužnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi »SO vin., v znamkah.	H0vJ4 fi-l
Večja tovarna likerjev in špirita išče za Kranjsko	3099 3—1
veščega zastopnika.
Ponudbe pod: „W. J. 1318" na Rudolfa Mosse, Dunaj I.
dobro postrežbo, lepo blago in nizke cene
vsled tega je trgovina
R. MIKLAUC
l,iliM,Sl[ili[|iiil*liiitošl[t.s
pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke.
Stensko ura z ftudiicem, sodbo
in bitno oprpmo v krasni naravno orehovi barvani omarici, 75 cm visoka, bije pol in cele ure, budi in igra najlepše komade ob poljubni uri.
Cena kosu K 14-—
brez godbe K 10'—.
31etno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju,
Maks Bohnel
Dunaj, IV., Margaretenstrasse 27/19,
Urar, sodnijsko zapriseženi cenilec. Ustanovljeno 1810.
Nike!, roskopf ura K 3'—, srebrna K 7-—, ornega K 18'—, srebrna verižica K 2'—, .zlata ura K 18'—, zlata verižica kron 20 —, zlat
prstan K 5-—, budilka K 2'—. Zahtevajte moj veliki cenik s 5000 slikami, kateri se posije vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti.	2789 a


--jg
Js-.V-i-
tmt-M
ffcUriiJri, cfart&ri/eo Materi telijo <Sobro. po ceni in w I jeusnesljiiKrpotovali na/se ol>nu/e\
r$i/no/i™Mn e/e£x*
v Sjfubfjuni ^Kolodvorske ulice20. 'iSufcvorsOuiZA^asnilci
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.

Daje po
4V/o

Kongresni trp 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trn 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od nn ti 1 / 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	^ /2 /0 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice
Dr. Fr. Dolšak I. r.,	Prelat R. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik 1. r.,
• r.,
S	zdravnik v LJubljani, podpredsednik.
predsednik.
podpredsednik.

71 t^HC
rnc
aer
ar? v \wjr:Prr. j,tr.
Stekleni nakit
za božično drevesce jc najlepši okras. Velika krasna zbirka 325 kosov finih predmetov razpošilja za izredno nizko ceno samo K 6'— (povzetje 15 v več) na vsakogar pnStninc in zavojnine prosto. Ta zbirka ima krasne novosti v nedoseino lini, pristno po-srebreni in pisani izvršitvi kot: krasne steklene krogle 7 cm v premeru, krasne zrakoplove z angeljem 15 cm velike, velike papige v obročih, zvonila, pastirje s piščalkami, relief z angeljem, Miklavž, cvetlična pahljača, angeli na oblaku In čudežna roža v krasnih serpentin, barvah, krasni odsevi IU cm veliki, nebesne krogle z beflehem-sko zvezdo, lepo okrašena 8 cm velika ja]ca, žlahtna jabolka, grozdje, ledene sveče, orehe, krogie z zanjko, lepe svečice itd. itd. vse lepo iz slekla izdelano." Dalje vsebuje Se vsaka pošJjalev eno koSarico za sadje napolnjeno s prekras, opremljen, steklenim sadjem, kakor tudi 1 krasen ?6cm velik vrh ^-.i božično drevesce okrasen s čeladnlm grmičem. Carina po'cg pristojbin znaSa za poSiljatev samo' 45 vinarjev.
H. 0. VHGHEK, Lauscba (Sa. Meln) 273.
Prckupovalcem dovoljujem večje ugodnosti; moj ilustr. božični cenik se posije tem na zahtevo zastonj In franko'
jc poklican, da poslane idealno domače sredstvo. Vporablja se v različnih slučajih, za zboljšanje pitne vode, kot okrepčevalna pijača in za tisoče načinov po vporab-nem navodilu, ki je priloženo steklenici.
Dobi se povsod v steklenicah po 40 vin., 1 K in 2 K. 1246

m
najdete v trgovini
„Pri Škofu"
v Ljubljani, Pogačarjev trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadne novosti.
Cene nizke — postrežba 2596 znano dobra. 10-1
Mf 5xfi.ii «w Btoorr,
ne-
priznano najcenejši nakup

usnja in čevljarskih potrebščin K. A. Kregat, zaloga usnja
Ljnbljana, Sv. Petra cesta štev. 2,
v palači zavarovalnice Asslcurazlonl Generali
3031	nasproti čč. oo. frančiškanov.	3—1
(Glavna zaloga Jurjevega čistila (krema).
«J
Zavžijte
vsakdan likerski kozarček dr. Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Svarilo: Zahteva naj se izrečno ime dr. Hommel.
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom, železnino in poljskimi pridelki. Kje, pove uprava »Domoljuba" 2907
Brzoparilniki za krmo
'ALFA* so najbolji!
Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma
to so največje prednosti
Zahtevajte csnikel istega! Dopisuje se slovensko!

tor Dunaj
m <m
• m
O O en fc
ra p e
llajnoneiSi haueioki, pelerine in jopice!
P. n. si. občinstvu Kranja in okolice vljudno naznanjam, da sem otvoril
U KRHIMU, na Glaonem trgn Sfeo. 132, U KRfltlJii
lastno trgovino
z mannfaktnrnim blagom, snknom, platnom, barhentom i. f. d.
Kot dolgoletni poslovodja tvrdke F. URBANC sem si pridobil popolno znanje v tej stroki ter tudi popolno zaupanje vseli cenjenih odjemalcev. Potrudil se bom torej vedno p. n. občinstvo kar najbolje postreči z dobrim novim blagom in kar najnižjimi cenami. — Priporo-čujoč se slavnemu občinstvu kot začetnik v blagohotno naklonjenost.
3069 3-1
Z odličnim spoštovanjem
Franc Krener.
Uelika zaloga nagrobnih oenceo in frakoo!
J
iAforie nST mline in stiskalnice 19 Železne blagajne, stavbene potrebščine te železnino
rlnhavlia nn nainitnifi nonoli elo_ fin mrhvvmvm ■ _ _ ___
FR. STPPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1.
venska veletrgovina z železnino
Vsled prevzeti« glavne-ročnc-tkalnlce v HorAch Or-llckyli, ponudim trgovcem, krošn.iariem kakor tudi zasebnikom
dolge ostanke blaga
zUamteno brez napake In prlstnobarvno. Kanafas za postelino prevleke modni ceflr za obleke bluze io srajce, oks-ford, ftanete za srajce, modrikasto blago za domače obleke In kuhinjske predpasnike barhant za obleke in spodnjo obleke obeljeno platno, platnene brisače, bele ali grobo, sortnano po želji In pol.ebi za domačo »porabo v dolgosti 3—15 m. v zavojib	25 m K 10 — po povzetju	85—1
40—45., .. 16'— „ . Iranko 1laa*A>«laa Movpflr ročna tkalnica. OlcSnlce v ho-
nuIOIlln HldlSlK, rach Orllckycb Uecby-
Hjuha iz platna biez Siva. obrobliene: 150 cm široke. 200 cm dolge, pol ducata K 14'—. 150 „ . 225 .. „ .....15—.
Tvrdka Peter Kozina & Co.
družba z o. z.
2931
v Ljubljani, Breg štev. 20
kupuje vsakovrstne
ZOBOTREBCE
in plačuje lepo robo po visokih cenah.
Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izkljuCno po meni lOOO komadov takozvanih
vojaških kocev za kosile
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(6 parov frnnko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150'200cm vel ki, torej lahko pokrijejo celega konja. RazloCno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej postani denar. Mnogoštevilna priznanja In naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergerja Ilosva, Griimvalda, Zor-kovak, Rotter Lichteni pL Mroczkovvski-ja Dobro-stantj, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 2996	Fohringerja in dr.	(1)
CENO POSTELJNO PERJE.
l kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2'8t, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, ilvega puha K 8, belega K io, prsnega puha K ■■% od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje fe!0™^«
gostega jako trpe2nega rdečega, modrega, belega aH rumenega Inlet-nanklna-blaga, t pernica vel, 80<li6 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z iako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2n, s puliom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, K 3-50, K 4. - Pernice 180yl40 cm velike K 15, 18. 20; vzglavnlca 90x7u ali 8ox8o cm K 4-50, 5--, 5-50. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 13'-, 15'—. Razpošilja proti povzetju post. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
BI. Berger v Dešenlcl St. 1011. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o dimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F7i7 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52—t
uhe sobe:
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik,. podlesek i. t d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 l
Najnižje cene pri, Janezu* na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domaČa trgovina
JANKO ŽELEZNIKIH
LJubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
»»blaga za moške ln ženske obleke ^
od najceneje do najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenirie itd. NAJNIŽJE CENE t NAJBOLJŠE BLAGO! T3 trgovina nI v nikaki zvozi z ono pri Janezu" v Logarjevih ulicah
Puške!
Lancaster . od K 26'— Flobertpliika , , 850 PIStole . . . . 2-— Samokrosi . . „ 6'—
Poprave ceno. Illustri-ranl cenik franko. 870
f. Dušek, Opodno 123, Češko.
PLEVH & COMP.
Tel. 13.919 Dunaj XVII., VVattgasse 80. Tel. 13.919. Motori za bencin, pefrolin in plin.
Patentirani motori za rudn. olje In plin
(RohOl- und Sauggns-Anlagen).
12-1
Parni motori K s™ Lokomoblli
Najnižje cenel NajugodneJI pogojll
^^^IMzorjeni kraj. zastopniki se iščejo!
priporočena
mmu^Htuma (guantno) frfioulna
i,Pri Škofu"
v LjuMJnnl, Posafarjev (sadni) trs
v vel mestni hiši nasproti notarjev, fifer se najnovejše blaga prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni.
Blago za ženske obleke t vseh barvah in cenah, gladko, križasto, rižasto in rožasto. Perilni parhent in llanela v zelo lepih vzorcih, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev parhent itd. Najnovejše volnene in svilnate rnte, ogrinjalke, pletene rnte (kocke), šerpe zadnje novosti, Snkno in pliš za jopce kakor tadi veliko izber gorenjskega, koroškega snkna in modnega kamgarna za moške obleke. Pletene srajce, gorke hlače, nogavice za ženske, možke in otroke. Kovtre prav težke in široke domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tudi navadne za konje itd. 7-1
Kdor bode rabil zimsko biogo, veliko ali malo, naj se zaupno obrne u trgovino „Pri taofu", kjer se prav dobro mi
Kdor želi kupiti
ali kaki drugi poljedelski stroj ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje itd. najseobrnenatvrdko
Schneider & Verovšek
Dunajska cesta št. 16.
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Točna postrežba, nizke cene.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, šamotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 t
V dobro, krščansko, kmetsko hišo rfolfJi se sprejmeta dve zdravi in krepki UcttUj in en zane- filoripfi najraje abstinent, ka-sljiv, trezen	terj ^obi zato tudi
veCjo plafo.	2992 3-1
Mm postelje ^/."^rdSbrf^oinjt
nc. Pernica »ii blazina 180 cm dolga, 116 cm ~J široka K i, 12' , 15 -, in 18' ; 2 metra dolga, 140cm Široka K 13- ,15" , 18--. »!■-• Zgiiivnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 -, 3 50 in 'I - ; W cm dolg. 70 cm širok K 4 ."V i in 5 50. Izdelujem ludl po kakršnikoli drugi meri. Tridelni rnodroci Iz žime za eno posteljo K 27 , boljši K 33- . Pošilja se poštnine prost.j po povzetju od K IU — naprej - Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov 3034 6—i BENEDIKT SflCHSEL, Lobes 910 pri Plznu, Češko.
Zfl VEČNOST!
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, tla se mi povrne
K 13-80 iu sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško khnjo; fi kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; h kom. amer. pat. srebrnih jedilnih 2lic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavlnih žlic; | 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; n kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
t2 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80'-ter_ jihi je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13*80. Američansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela1 kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da
»K !l"' mnuje. v liaiuulJSI OOKaz, Oa le-iainseratnetemelji na nikakršni slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je pasebno f*.. prikladno kol prekrasno
" f| božično in novoletno darilo.
Kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino ie v A. Hirschberg-a
oksportnl hiti amer. pat. srebrnega blaga
m Etinaji II., Rgmbrandstrasse 19 0. Telefon 14597
Pošilja se v provlncijo proti povzetju, ali čc sc znesek naprej vpošlje. - Čistilni prašek za njo 20 vin. - Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovinah - Izvleček Iz pohval, pisem: Bil semspošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljub-I|ana. Oton Bartusdi, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. - s pat. srebrno - • garnituro sem jako zadovolien Tomn» Sekan v Mariboru. - Ker e vaša oarnl?Mr» v
gospodinjstvu jako koristni p^ fm0da m pošlje c še eno. Scnt Pavel pri Preboldu Dr Kn ntiloBdhm, okrožni In tovarniški zdravnik -or°di<™ sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn.
TZ^futi Vladl v Saro'cvu- Sarajevo 22. oktobra 1904.	2929 5—3
! • s <
II Ameriko
zložna, cena in varna
H 53?" Cunard Line
Bližnji odhod iz domaČe lukc
Trsta: Ultonia, 30. novembra, Curpathia, 21. decembra 1909, Pannonia 11. jan. 1910. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 27. nov. 18. dec. 1909. 8. jan., 26. februar., 19. marca 1910. Mauretania 20. novembra, 11. decembra, 1909, 29. januarja, 19. februarja, 12. marca 1910.
Pojasnila in vožne karte pri Hndre] Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca lezusovega.
Ua7Bfaniln Sl- občinstvu vljudno na-IluLlldlillUa znanjam, da sem otvoril
trgovino usnja in tevljar-skih potrebščin. Bled št. 71.
Priporočam se v obilna naročila in zagotavljam solidno postrežbo. 3083 2—1
Josip Kolman ,,pri Štajercu". Posteljna vlaga.
Proda se pod
zelo ugodnimi pogoji
lepo posestvo
.ivunuu.Mrouna lepa msa, Krna z opeko s 7 sobami, pripravna za pekarijo, hlev za 20 glav, skedenj k|ct| itd., lep sadovnjak in Se ena parcela. Več se izve on I, Gregoriču. pooest. Vel. Vrh 24, p. Novavas pri Hakeki
c«r Kašelj i-su
nastopa pri osebah vsake starosti
Mučni krči, kateri otroke slabe in motijo poklic odraščenih, se olajšajo in pomirijo pri vporabi
Thymomel Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
I steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej poš ,atv, K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-Siljatvl 7 K. IU steklenic proti naprej pošiljalvi 20 K.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
B. FRHGNEH-ja lekarni
.,	t . c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., St. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Požar n Ini iredstva, l^delov*-telji Ii ririttiaa znamko.
Odstranitev takoj z uporabo „VSTflNI", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico pošlje zastonj „Zavod Aesculap"431, Regensburg, Bavarsko.
22IU 32-1
pošiljam vsakomur moj veli I bogato ilustrov. glavni cenik s 3000 slikami s -lldnih, dobrih In cenili glasbil vseh vrst.
C.lnkr. dv. založnik
razpošiljalnlca ,	vMostu št. 1332
(Češko). Violine za učence brez loka po K 4'8o, 5'50,6--, 0-80. Lok K ~-80, 1-, 1 80 citre, plščall, klarineti, harmonike Itd, bogata Izbira v zalogi. Nlkak rlzlko 1 Zamena
10.000 kron nagrade
golobradoem ln plešantlm.
Pr/slnl danski .Mos-balzam• je pro-vzrocil, da je zrasla brada In lasje tekom 8 dni. Mladi in stari, gospodle In gosp* uporabljajo ,Mos-bafzam', nn |lm rast« brada, obrvi In lasje, ker je učenj. dok«, da je .Mos-balzam" edino srcilstvo moderne znanosti, katero tekom S-lfdni vsled vplivanja na brbončlce provzroci, da prlčno lasje takoj rasti. Neškodljivost je za|am(ena. —— 10.000 kron v gotovini ■—" plaiamo golobradca ali plešastega ali Imajočemu redko lasovje, ki /{ brezuspešno uporabljal .Mos-bclzam šest tednov. NaSa tvrdka le edina, Ki da tako jamstvo. Zdravniški opisi ln priporočila. Svarimo nujno pred ponarejanji. - Poizkus z Vašim ..Mos-bal-zamom" se )e obnesel. Tekom 8 on
r:Ur1!elnb,rS,b,'i ST"	Tekom 'fe^no^^j^V/zl'.^ narVaZvnCa' bT«
ln scd;l i« bil viden udnek Vašega balz. I. C« dr. Twera, Kodanl - Podpli. prlpo-1
stejo novMasle P.zn d.l|C?^^S||IV,' kega' Mos-baiz " vsa^o^feor žeH. Sa mE zra-
bali"aonrllai	'."^i da ostala gola mesta: po i teden, uporabi ,,Mos-
flade & Kodanl / «£/''»T.?.ta|a s?„9?s" ln tc«<l. GspdC. M. C. Andersen, Ny. Vester-o, Kodanj. - / tavoJ.Mos" velja 10 K. - Dlskr. poSIlfanje proti prejplad ali povzetju.
Naroča se pri največji spec. trgovini na sveta:	^28 1-1
.Tiskala KatoliSkatlskarna,