Poštnina plačana v gotovih^ Posamezna Stev. Din 1*—« itev. 13. V Ljubljani, dne 28. marca 1929. Leto XII. Upravništvo „Domov:ne" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 NaroMna ti tuzemstvo: Četrtletno ( Din, polletno 18 Din, celoletno .It Din; u Ni«» icmstvo razen Amerike! četrtletno 12 Din, polletno 2« Din, celoletno M Dli. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice i L|«jl]ini, št. 10.711. IN OBILO PIRHOV VSEM PRIJATELJEM IN PRIJATELJICAM „DOMOVINE"! Naši in Vaši pirlii Po hudi zimi, o kateri smo že mislili, da je ne bo konec, imamo sedaj prijazne pomladne dneve in upamo, da bo vreme ostalo lepo tudi preko praznikov. Delo na polju že kliče po pridnih rokah, vendar šc prosimo naše'prijatelje in prijateljice, da žrtvujejo nekaj razpoložljivega časa tekom praznikov za «Domovino». Se je čas. da ta ali oni nabiralec novih naročnikov uporabi te praznike za po-množitev «Domovinarjev» in «Domovinarič» ter si pribori eno nagrad, ki smo jih razpisali pred meseci. Pri.latel.ii in prijateljice, nabirajte nove naročnike, ostanite zvesti svojemu listu in redno poravnajte sveto naročnino! To naj bodo Vaši oirhl «Domovl«!»' Prav gotovo se ne morete pritoževati nad «Domovino», ki Vam je v najhujši zimi krajšala večere, čeprav je zaradi nerednega prometa vsled snežnih zarnetov prihajala včasih neredno. Izpolnjevala je svojo obljubo in objavljala poleg poučnega tudi mnogo zabavnega štiva. Da Vas še boli razveseli, prihaja na veliko noč k Vam podvojena. S povečano velikonočno izdajo pa se «Domovina« cdd^žl za pirhe svojim prijateljem. Upamo, da boste zadovolipi z nami in da ne boste godrnjali, ko boste pri žegnu držali «Domovino« v rokah in jo čitali. Naj tudi ob veliki noči velja naše staro geslo: «Domo-vina za naročnika, naročnik za «Domov?no»^. našega Naša doba je doba raznih vprašanj. Godi se nam. kakor tistemu, ki zaradi samih dreves ni videl gozda. Ta gozd ie vprašanje našega kmetijstva, sai šteie kmet 80 odstotkov prebivalstva naše države. Vse blagostanje drugih slojev je odvisno od kmeta ter bi bila tako s povoljno rešitvijo kmetijskega vprašanja rešena v temelju tudi ostala vprašanja. V čem pa obstoji kmetijsko vprašanje? V tem. ali se narn izplača kmetovanie ali ne V današrtiih razmerah ?e kmetovanje nikakor ne izplača. Garamo noč in dan. toda vedno globlje lezemo v dolgove. Kje so vzroki temu. da naše delo nima teka? Glavni vzrok so predrago pridelovanje in mali pridelki. Danes si ne moremo misliti krojača, ki bi šival obleko kar s šivanko. Saj si še slanega kropa ne bi zaslužil, porečeš.' Krojača vidiš, sebe pa ne! Kaj. mu nisi obdoben, ko sadiš z motiko krompir cele dneve, ga' okopa vaš in obšiplieš z motiko ter ga-cele tedne izkopavaš na iesen in te preganja dež? Pameten gospodar oodorie s plugom ?a vsako drugo brazdo nametani krompir. tra okopava in obsidlje s stroji ter ara izorje na jesen. Koliko dela. koliko časa si prihrani! Delo in čas sta pa denar. Ali naj vam govorim o prednosti mlatilnice pred cepcem pri mlačvi? Saj je res zelo lep in pesniški tisti pika-poka pika-poka pika-poka v jesenskih jutrih, a to preveč stane. Že sama hrana mlatičev-vzame precejšen odstotek pridelka. » Treba ie na vsak način poceniti pridelovanje. kar dosežemo le tako. da kolikor mogoče nadomestimo ročno delo s strojnim. Druga pot rešitve kmetijskega vprašanja je povečanje pridelkov. Če pogledamo pridelke naših njiv in travnikov, vidimo, da smo silno zaostali za drugimi kmetijskimi deželami. Ko pa ne da naša siromašna gruda več, če io še tako stiskaš in biješ. vzdihujete. Res je, da ni naša zemlja obljubljeni Kanaan, toda poglejte po svetu, koliko ie še slabše zemlje, ki pa vendar donaša dvakratni naš pridelek. Kako pa pridemo do boljših pridelkov? Z boljšim obdelovanjem in umnim gnojenjem! Kar se tiče gnojenja, smo mi še silno daleč. Statistika kaže. da smo od petdesetih držav mi glede uporabe umetnih gnojil na 37. mestu, seveda, smo tam tudi glede pridelka. Dočim pridelajo druge napredne kmetijske države 25- do 30kratno seme. smo Dri nas s 6- do 7kratnim pridelkom prav zadovoljni in se ne moremo načuditl. če pridela kdo lOkratno seme. Zakaj smo pa tako zaostali za drugim svetom? Mar je naš kmet manj dovzeten za napredek kakor Nemec. Čeli ali Francoz? Krivda je na tem. da še ni v zadostni meri organiziran kmetijski pouk in da ni dovoli sposobnih moči. Strokovnjaki predavajo o živinoreji in vzornih hlevih, a ti skoro podariš živinče mesarju O električni molži ti govore nekateri na dolgo, poleg razpravljajo o krizi vnovčenja mleka, ti na prodajaš liter mleka do 2 do 2 in pol dinarja. Veste,.kakšno zdravilo ie iznašel nekdo zoper mlečno krizo? Polovico krav poklati. da bo manj mleka in da bo zato tisto dražie. S čim bomo potem gnojili, se pa nič ne vprašajo. Vse vede, tudi kmetiiska. so se vse preveč razcepile na posamezne oanotre, da so izgubile le-te ves stik s ccloto. Kakor ie povedal ruski pisatelj Dostoievskii precei resnice. ko je zapisal, da ie hudo nahodniku, ko išče pomoči pri specialistih in ie specialist za levo nosnico na Dunaiu. za desno pa v Parizu, bomo tudi v kmetijstvu kmalu prišli na to stopnjo. Poudariamo pa s temi besedami le, da spada specialist na znanstven zavod, na kmete pa pošljite liudi. ki so praktično kos vsem vprašanjem, ki so važna za našega kmeta. Svoi čas smo imeli kmetijske potovalne učitelje. Takih nam dajte, da nam raztolmačiio nometi novih erido- med narod, oosluhniti. kal ga teži in mu nomaeati z živo besedo do zbolišania oolož^ia. >a* se da naiti izhod Treba na bo vztrainega dela. da dočaka tudi naš kmet svojo veliko nedeljo. Za pirhe Vodnikovi družbi • Velika noč ie praznik vstajenja Kristusa in vstajenja orirode — vsta.ienie naroda pa se vedno vrši v znamenju prosvete. Vse. kar ima naš narod v svoji duševni zakladnici, mu je' dala : slovenska knjiga. Ona ga ie prebujala, dvigala, vodila in privedla iz teme nevednosti v svetle dreve svobode. Vstajenje Kristovo je potrdilo evangelija in božje resnice — osvoboien.ie naroda je potrdilo niegovih duševnih zmožnosti, njegove narodne besede in njene pred-staviteljice .— narodne knjige. Zato a . '.,' bodi velika neč vsako Ie+o r>osvečena v. delu za našo slovensko kriigo,. ki ie bila. je in bo glavni duševni zaklad Vsake slovenske- hiše. Ob času. ko delimo pirlie in darove med svoj družinski in oriiateliski krog. daruimo svoj mali dar tudi na oltar narodne družbe, ki nam zato v ieseni prinese v hišo štiri lepe slovenske knjige, da nam krajšajo dolge zimske večere: Po treh letih uspelega dela ni treba več pripovedovati, kai nam ie Vodnikova družba ^r 18.000 članov priča: da ie zavzela važno mesto v našem narodnem življenju. Bolj važna ie misel. '■•.,'■ kaj bi nanj lahko družba drta. če bi se število njenih članov nodvoiilo. V tem orlmeru bi bilo moeroče pomnožiti in povečati njen knOževnl dar. Zato ie dolžnost vsakega člana, da deluje v svojem krogu za pridobivanje novih članov. Vemo. da to delo ni odvisno samo od poverjenikov. amnak od nas vseh. Zato se ob času. ko polagamo dva pirha — dva kovača na oltar narodne prosvete ozrimo po svoji soseščini in poeleimo. koliko članov še lahko, pridobimo družbi! Sai se-vsako leto izkaže, da mnogo ljudi, ki žele biti člani, ni vHo-ih. ker jih nihče na to ne onomnL : - Zato bodi velika noč čas z.birania in nabiranja. da ne bo zopet prepozno. Pesnik naše narodne pomladi nas vabi v svoi kročr. v">d-nik nas kliče, da nas vodi nanrei ha po» Vier: en zarod poganja prerojen, ves nov... Hočemo biti nov. preroien narod! — Hočemo biti vredni svojega pesnika! — Hoč"-*«* biti člani skupne družine — Vodnikove «*-M*he! Politični pregled Glavni dogodek preteklega tedna je bila odobritev velikopoteznega delovnega načrta vlade v seji ministrskega sveta, ki se ie vršila pod kraljevim predsedstvom. Ta vladni načrt predvideva delo za smotreno preureditev državne uprave, ki bo izvršena v skladu s sredstvi proračuna za leto 1929./1930. V načrtu ie oopolna depoiftizačiia državne uprave in se bodo v državno službo sprejemali samo liudie s strokovnim znanjem ne glede na njihovo politično pripadnost Obširno se bavi načrt tudi s pripravami za sprejem raznih zakonov za povzdigo kmetijstva/ za izboljšanje obdelovanja zemlje, preureditev vinogradov, pogozdovanje kraških goli-čav urejevanje hudournikov in za osuševanje močvirij. Posebno velika važnost se polaga v načrtu na snovanje novih kmetijskih šol in ureditev kmetijskih kreditov. Sedanja direkcija za kmetijske kredite bo odpravljena in pretvorjena v poseben kmetiiski bančni zavod. Vladni načrt na se bavi tudi v i, , .. . i z ureditvijo perečih socialnih vprašani, v prvi vrsti s končnoveliavno rešitvijo invalidskega vprašanja in preureditvijo delavske zakonodaje, ki bo omogočila sodelovanje med delodajalci in delojemalci. Dalje predvideva tudi r ureditey^;per#čeea izseljenškfiga vnra--lanj^fl pedla^l kgeliecških" no- -fb z državami. kamor se.selijo naši izs^lienci.Jzdelan ho tudi poseben zakon v zaščito in skupno "Vranje prihrankov naših izseljencev. V Franciji vlada obča narodna žalost zaradi smrti maršala Focha. ki ie bil v svetovni vpini eden naiso^^bnej-Ših vojskovodij ter ic v naivečii. mer5 pripomogel nam in našim zaveznikom clc.^mage nad nemškim orožjem. Pogrebne svečanosti maršala Focha.so bile veličastne in sr se jih udeležili med drugimi tudi zas,tppniki našega kralja in naše vojske. V Italiji so se vršile na cvetno nc'.elio plebiscitne volitve, pri katerih s« ie -v bilo mogoče Izreči samo za fsš«'-«* ali oroti niim. Volilna udeležba ie bila nepričakovan ■ velika ter 'o dosegla v nekaterih kraiih čelo "X) odstotkov Kakor" bilo pričakovat? so "*agali fašist? ha vse! Črti. Pri teb vdlftvab S* H prvič nastopili v smislu spravne no-godbe med oaoežem in italijo katoliški duhovniki odkrito za In italijansko državo. ■ - V Beogradu pripravljajo podpis prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Grči io ki bO utrdila Soteščan: Grob ob zvoniku (Povest iz sedanjosti.) (Dalle) Ivan se ie zamislil. Kdo ve. v kakšni zvezi je to kladivo s smrtjo njegovega očeta? Sa> ni bilo najmanjše sledi kakega udarca na mrliču. Ali mu bo kda.i razkrila bodočnost, kar je napravila zlobnost pokvarjenega človeka. Dekle si ie obrisalo solze ob misli na bolnika in na ločitev najboljšega soseda, ob katerem se je tolikokrat razvedrila. «Kdai pa odrineš?« ga je vprašala z ilite-čim glasom. ' «Jutri s prvim vlakom. Pričakujem, da mi boš dala nekaj za spomin, kakor je navada.« «Oh, saj res! Kako sem1 pozabi ji va!» Obrnila se je in odšla na vrt, kjer je natrgala cvetja -in rožmarina. Povila ga je v šopek ter mu ga pripela na prsi. V dolinici ža vasjo je zadonela otožna fantovska pesem: «Pušele pa mora bit' zelen al' plav, ko bom slovo jemav...» «Zbogom, Minka!« jo je krepko prijel za roko. «Zbogom, Ivan!« dekle se mu je izvilo in zbežalo. Ploha solz se ii ie ulila po obrazu Skrivoma se je izplakala. kar ji je olajšalo bolečino. Podgorce je vzdramilo drugo iutro glasno vriskanje in kramljanje. Sredi vasi so se zbirali fantje, ki so odhajali k vojakom. Pridružil se jim je tudi Ivan z resnim obrazem. Dom. oče. Minka. Gornik — vsi so mu stopili pred oči ter ga spremili do griča, kier ie postal in pogledal v dolino. Oko mu ie obstalo ob zvoniku vaške podružnice — ob očetovem grobu. «Zbogom, oče!« si ie otrl vročo solzo ter jo mahnil za tovariši na postajo. Ko mu ie hrib zaprl pogled na Podgorje, se je ojunačil in glasno zavriskal. VIII. Dva jutra sta bila v življenju vdove Sto-parice ovita s krvavo zarjo. Tisto jutro, ko ie našla na kozolcu mrtvega moža, in jutro, ko je Ivan odšel k vojakom. Rana. ki se ie komaj nekoliko zacelila, se ie ponovno razbolela. «Toliko je dela. pa ni nikogar, ki bi mi pomagal!« je tarnala po sinovem odhodu. «Sama ne morem nositi vseh skrbi, preveč jih ie celo za moške rame. Kje nai dobim denarja za najemnike v teh slabih časih?« Tako je stokala in begala po dvorišču. Vsa omagana se je naslonila na plot, z dlanjo ie zasenčila solzne oči in zrla čez hrib, koder je Ivan odšel na postajo. «Liza. ali ti je. slabo?« jo ie ogovoril Gornik izza plota. «Ako si bolna, ti pripeljem zdravnika.* < -v . • - - . «Tebi ga je tudi treba«, mu je zasolila nejevoljna. ker jo ie zalezel. dasi ie mi« iia. da je nihče ne opazuje. «Po sinu žaluješ«, ie pogoltnil nieno opazko. «Fant ie na vriskal, ko je odhajale... Ali je vredno jokati?« «Zelo težko se je ločil. Ves je bil solzen; malo je manjkalo, da ni glasno zo'°kal.» «Pa je vriskal«, je trdil nagajivo «Vnrašaj Boštjanovo Tinco, ki je spremila fanta » «Ako je vriskal, ie storil to zaradi drugih, da mu niso nagajali. Prav nič mu ne zamerim.« «Smiliš se mi. Liza. Hudo ie na' kmetiji brez močnega človeka. Noč in dan me ^krbi, kaj boš počela.« «Ti meseci bodo že minili...» «Hm, minili! Kdo ve, kako bodo minili...» «Tako, kakor mine vse na svetu — dobro in slabo.« «Toda, če se Ivan ne povrne?« «0 tem- ne dvomim. ¥■—->i bo dočakal.* «Morda se mu odprejo vrata kam drugam. Fant ie prebrisan.« «To me ne.skrbi. Silno ie navezan na dom, kar se ne da Čez noč zatreti.« «Ob priložnosti človek marsikaj pozabi. Na to moraš računati, da ne boš razočarana. — Kaj pa. ako pride pokvarjen kakor trinogi iz mestnega ozračja?« -s «Upam. da. se to ne bo zgodilo.« «Na vse moraš biti pripravljena. Zdaj še ni zamuieno....» «D0M0V1NA» št. 13 prijateljske odnošaje s sosednjo grško republiko. V ta namen se je pripeljal iz Ženeve grški zunanji minister Karapanos v spremstvu grškega poslanika v Parizu Politisa v Beograd, kjer se razgovarja z namestnikom našega zunanjega ministra dr. Kumanudijem. ■<,! Ena največjih domačih senzacij preteklega tedna pa je bil do sedaj še nepojasnjen umor ravnatelja zagrebškega dnevnika «Novosti« Toni Sehlegla. Uvedena je najširša preiskava in je bilo aretiranih že nad 40 ljudi. Umor ima politično ozadje in se mora tembolj obsojati, ker je pokojni Schlegl bil miren človek in se v javni politični borbi ni izpostavljal. POLJANSKA DOLINA. Kakor vsako leto bo tudi letos imel Sokol na velikonočni ponedeljek popoldne svojo' prireditev v Sokofskem domu. Po hudi zimi in končanem postnem časti zopet primerna zabava. — Zime je konec. Po senčnih plateh in" dolinah je še dokaj snega,;ki pa hitro girieva. Do zdaj je delo na polju počivalo, a zdaj, če bo vreme tigodrio,' še bo pričelo. Da bi bila zima napravila na polju večjo škodo, še ni videti. Avtomobilski promet, ki ga je bila zima za dalje časa ustavila, je zopet upostavljen. Imamo celo dnevno avtomobilsko zvezo z Ljubljano. Morda bi kazalo, da bi bila ta zveza tudi ob nedeljah, tako da bi zjutraj zgodaj šel avto v Ljubljano in takoj nazaj, ker s tem bi se privabili Ljubljančani na izlet v dolino. S,eveda, bi morala biti tudi večerna zveza od tukaj z Ljubljano. Posebno ob času kopanja, bi se. to izplačalo. —. Ne samo z avtomobilom, tudi drugače smo v zvezi s svetom. Imamo več radijskih naprav, da lahko poslušamo ob nedeljah in zvečer petje, godbo, govore ter predavanja. Dolgčas nam ni. — Zdaj se je še pošta v Gornji vasi razdržavila ter bo oddana privatniku. Ne vemo zakaj. Pošta Gornja vas ima zelo obsežen okoliš: dve veliki občini Oselico in Trato. — Cesta pri Fužinah proti Žirem je popravljena in zopet bi se lahko vpostavila stara poštna zveza Žiri, Gorenja vas, Poljane, Škofja Loka, kakor je bila prej. — Bralcem in bralkam »Domovine* vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov! BEGUNJE. (Smrtna kosa.) Te dni so položili k večnemu počitku gospo Marijo Medenovd, mater ugledne notranjske družine. Pokojniča je bila rojena v Sabočevem pri Borovnici. Poročila se je že v zgodnji mladosti. Življenje je dala 14 otrokom, izmed katerih jih živi 10. Zlata «maln-ska mama«, kakor so jo nazivali, je imela vedno odprto srce in odprte roke za vsakogar, ki jo je prosil pomoči iri tolažbe. Koliko otročjih ročic je prejelo od nje vsaj kos kruha! Neštetim je bila skrbna bbtrica. ki ni nikpli pozabila svojih botrinskili dolžnosti.' Na zadnji poti' je blago po-kojnico spremljala ogromna množica. Noberio oko ni bilo suho. ko so jo ob zvokih gehljive pogreb-nice in turobne pesmi Zvonov izročili zemlji ter krsto pokrili z venci in cvetjem. Še dolgo bo v teh krajih živel spomin na vzortio, plemenito marnko Medenovo. '; . SV. ANA PRI TRŽIČU. Dolgo časa ni bilo že nobenega glasu od nas. kakor bi bili izumrli, in vendar-se gibljemo ,tako gospodarsko kakor prosvetno, saj imamo celih osem radijskih aparatov; Ob božiču smo -ustanovili podružnico Sadjerejskega in vrtnarskega društva. Gasilno društvo si namerava še letos nabaviti novo motorno brizgalno in zato apelira na radodarnost domačinov in Tudi drugi naj-nas ne zavračajo: V petek 15.. t. m.- smo pokopali najstarejšega moža iz naše vasi Jurija Megliča,-po»domače Ba Jento.JBil. je kljub visoki starosti 94 let do-zadnjega dne prav. svežega duha. Pravi- užitek je bilo poslušati moža, kadar je pripovedoval mične zgodbe iz. starih časov, ko so vozniki celega tržiškega, sodnega okraja vozili razno blago čez Ljubelj na Korpško do otvoritve karavanške že ležnicc. Zanimivo je tudi, da mož ni bil nikdar prijatelj alkoliola, posebno ne žganih pijač. Blag mu spomin! — Huda zima je za nami, čeprav se z rekordnim, mrazom in snegom nismo mogli postaviti. — «Dov.iriino» prav z veseljem prebiramo in ji želimo mnogo novih naročnikov in sotrudnikov! KRAŠNJA. V nedeljo 10. t, m. je v Krašnji ob 8. zvečer nenadoma nastal požar na griču Konju pri posestniku Urankarju Jožefu. Vnel se je najprej hlev. Takoj, ko so opazili ogenj, so prostovoljni gasilci iz Krašnje hiteli na pomoč. Žal, ni mogla stopiti v akcijo brizgalna, ker daleč okoli hiše ni nikake vode. Kljub temu so gasilci pridno gasili s snegom ter s hitrim rušenjem Stran 3 —=9 strehe rešili posestniku vsaj strope. Kako potrebno je organizirano gasilstvo, smo videli pri tem požaru, ko so požrtvovalni gasilci na mestu, kjer se ni mogla rabiti brizgalna, z disciplino in hitro pomočjo rešili ubogemu pogorelcu živino, vso hišno opravo ter del hiše. Prepričani smo, da bodo odslej tudi posetstniki iz hribov, ki doslej gasilstvu niso bili posebno naklonjeni, društvo podpirali, kajti tudi zanje je velike važnosti, kakor kaže prav ta požar. VIROVČE-PRISTAVA. Dovolite nam gospod urednik, malo prostora v cenjeni »Domovini«. Malokedaj se,kdo oglasi iz. naših prijaznih krajev. Pa še nismo zmrznili kljub minuli hudi zimi. Hvala Bogu, še živimo, čeprav bolj v. slabem položaju. Tudi pri nas smo imeli nad en meter snega. Sedaj šo vendar nastopili toplejši dnevi. Saj je že "tudi čas, kajti velika noč je tu in preveč žalostni bi bili pazniki, če bi narava počivala še v zimskem spanju. — Pri naši farni cerkvi Sv. Emi smo dobili novega organista. ki je doslej služboval nad eno leto v sosednji fari pri Sv. Petru na Medvedjem selu. V nedeljo 3. t.,m. so pri deseti maši krasno peli šentpeterski fantje. Zakaj se tudi naši domači fantje "ne žberejor saj jih je dovolj dobrih pevcev v naši fari! Želimo mnogo uspeha novemu organistu! - • ZAGORJE OB SAVI. V takem stanju kakor pri nas menda ni ceste daleč okoli. Pri nas se ne * hodi, temveč čolnari po blatu žev več let. Ceste so še sedaj po tolikem solncu zalite in napolnjene z blatom. S priložnostnim zasilnim »potrešanjem« cest še dolgo ne bo pomagano. Predvsem je treba postrgati vsaj cesto skozi Toplice" proti postaji za-Lokami. LAŠKO. (Smrtna kosa.) V soboto 16. t. m. je umrl tukaj g. Roman Jug v visoki starosti 80 let. Rodom iz Laškega je služil kot nadoficijal pri deželni vladi v Sarajevu, svoja pokojninska leta pa je preživljal v Laškem, kjer je po prevratu opravljal več let tudi funkcije državnega praVdništva. Bil je dober narodnjak in napred-njak. Naj v miru počiva. POGANCE. (Smrtna kosa.) Tu je preminul nenadne.smrti mlinar g. Franc Zupin, Pokojniku je nedavno odskočil drobec v oči, kar je imelo za posledico, da je 701etni mož skoro popolnoma oslepel in da ni mogel več opravljati svojega dela. Živel je v veliki revščini, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Priljubljenemu možu bodi lahka 1 žemljica. »Ali naj ga zavržem kakor cunjo — svojega otroka?« »Bolje je, da zavržeš ti njega kakor on tebe. Pomisli: domov naj pride izprijen, ti mu daš kmetijo, pa bo s tabo pometal. In končno lahko vse zapravi ter vas požene na beraško palico. Tudi to je mogoče, dovolj je takih primerov.« »To bi bilo nekaj zate«, ga je usekala. «Kako bi mi privoščil!« »Ako bi bil škodoželjen, bi te ne opominjal. Z vsem, kar premorem, sem ti na razpolgo. Ali potrebuješ denarja? Dam ti, kolikor zahtevaš!« »Kadar bom potrebovala, pojdem v posojilnico«. mu je odklonila. »Tam ne posojajo brez jamstva. Grem tudi za poroka.« ^ »Kadar bo sila, pojdem do Žitnika ali do 'Jerina...» »V posojilnici boš plačevala visoke obresti, jaz pa ničesar ne zahtevam.« »Klopove Jere pa nisi videl. Tudi ona je potrebna.« Gornik je nejevoljno spačil obraz, požrl je očitek in nadaljeval: «Svetoval bi ti še nekaj drugega — tisto, kar sem ti že nekoč omenil, a si me nehvaležno zavrnila.« »Nc vem, kaj je bilo. Več se ne spominjam.« »Namignil sem ti, da bi združila najini posestvi. Danes pa še dostavljam: spojiva tudi najino življenje z blagoslovom svetega zakona.« Vso .kri so pognale Stoparici v glavo tc besede. Njeno čelo se je nabralo v temne gube, iz oči ji je puhnilo zaničevanje. Strahotna je čakal Gornik, kaj mu bo odgovorila. «Blaž, ti si bolan ali pa hudoben«, ie srdito stopila predenj. «Nikdar več se mi ne prikaži s takim nasvetom! Čim delj sva drug drugemu, tem raje se bova imela. Pusti me v miru. da se mi ne pristudiš kot najhujši sovražnik. Po tej poti ne boš nikoli dosegel svojega namena.« «Torej odklanjaš pomoč iz moje roke?« «Rekla sem ti že, da je ne potrebujem. Daj si dopovedati.« »Še prosila me boš, pa te ne bom hotel poznati.« «Takrat ti bom najbolj hvaležna.« Gornik je odšel poparjen, v žepu ie stisnil pesti in zobje so mu šklepetali. Vse njegove nade so se razpršile kakor pena. hrbet se mu je upognil pod težo krivde, ki mu ie kakor skala ležala na duši. Ni se mu sanjalo, da bo slabotna vdova tako odločno kljubovala njegovemu vsiljevanju. Tedni in meseci so minuli brez posebnih do godkov. Zlobnik je hodil klavrno po vasi. snu joč načrte, kako bi pridobil trmasto sosedo. Kar je začel, se mu je še obneslo. Ukrotil je jezično Klopovo Jero, marsikomu je že prekrižal račune. Toda ob Stoparici naj si razbije glavo? Tukaj naj omaga in odneha? «Nikoii!» je zamahnil po zraku. »Enaka mera za vse: za Lizo kakor za Jero. Dobro znam posnemati njegov glas, ki naj bo gro- zen v nočni uri. Videla ga bo in slišala... In to jo bo omehčalo ...» Stoparica je večkrat vso noč prečula na postelji. Morile so jo težke skrbi in žalost za sinom in umrlim možem. Neprestano žalovanje ji je kvarilo zdravje in puščalo vidne znake bolezni na obrazu. Neke temne noč? je čepela na postelji, zatopljena v svojo usodo. V duhu se je pogovarjala z možem ter mu tožila svojo zapuščenost. «Tone. ali se ti ne smilim? Kamen bi se razjokal.« Obšla jo je nenavadna groza. Stenska ura je udarila dvanajst, nekdo je potrkal ob postelji na okno. »Kdo je?« je rahlo vprašala. Trkanje se je ponovilo močneje kakor v odgovor na vprašanje. Plaho je zlezla pod odejo, ni se upala pogledati skozi okno. Drugo jutro se ji je poznalo na obrazu, da se ji je nekaj pripetilo/Sprva ni hotela ničesar omeniti, ko pa se je trkanje ponavljalo več noči zaporedoma, je zaupala hčerki, kaj se dogaja pod njenim oknom. «Moliva za očeta«, je trepetala nekega večera. «Francka, prav goreče moliva!« «Zakaj?» se je hči prestrašila, tako značilne so ji bile materine besede. «Zato, ker potrebuje najine molitve. Sinoči me je strašilo, čula sem skrivnostno trkanje na okno... «Veter je majal šipo«, ie dvomila, da bi pomirila mater, dasiruvno je verjela njenim besedam. MALA NEDELJA. V petek 22. marca smo imeli hud naliv z gromom, bliskom in točo. Zgodaj je začelo, jadikujejo po vsej pravici ljudje. Vremenski preroki napovedujejo čez 100 dni, to je okrog 1. julija, novo točo. Bog daj. da bi se f motili, saj je zima devolj uničila in ni potrebna še toča. — Letošnji vojaški novinci bodo nastopili 13. aprila službovanje. — Narodno kulturno društvo zgubi z odhodem k vojakom dva marljiva člana pevskega zbora in gledališkega odseka. No, saj se bodo potem zopet vrnili in se bomo zopet videli pri pevskem zboru in na gledališkem odru. STARI TRG PRI SLOVENJGRADCU. Cenjenim čiateljem «Domovine« je Stari trg tik Slovcnjgradca gotovo še malo znan. Pa ne mislite, da je naša župnija kakšno ubogo zapuščeno gersko zakotje. Tisto pa ne, saj obdaja naša velika in lepa župnija mesto Slovenjgradec od treh strani, V župniji so tri občine: Stari trg, Le-gen in Vrhe. Imamo tri tovarne, in sicer za kose, 7.a merila in za usnje. Itnamo tudi še mlado prostovoljno gasilsko društvo, ki ima novo motorno brizgalno. Pod streho je tudi že nov Gasilski dom. Sedaj bomo zbirali za""spomenik za 77 pad-Ifi vojakov iz naše župnije. Zanašamo se na ra-oodarnost dobrih starotrških župljanov. V odboru za spomenik je dovolj agilnih in požrtvovalnih mož ter mladeničev, zaradi'čestfr imamo najboljše unanje. da se bo v doglednem času zgradil vojnim žrtvam dostojen spomenik. «Demovino« imamo tudi pri nas radi in zato rečemo: «Širite Domovino«! Vsem čitateljem in čitatcljicam vesele velikonočne praznike in mnogo pisank! LJUTOMER. Glasbeno društvo v Ljutomeru obstoja 5 let ter kaže prav lep razvoj. Vzdržuje godbo na pihala (18 mož), od lanskega leta glasbeno šolo, katero obiskuje že 30 učencev za gosli, 60 otrok k mladinskemu petju. 10 učencev za klavir, zadnji čas si ie pa društvo še ustanovilo orkester na lok (15 moči), s katerim nastopa prvič javno na belo nedeljo, to je 7. aprila, s koncertom v prostorih gostilne »Triglav«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 5 dinarjev. I'25 dc^>6'45 Din; dne 26. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799'32 do 802'32 Din; 100 nemških mark za 1349 50 do 1352 50 Din; 100 madžarskih pengov za 991"50 do 99450 Din; 100 italijanskih lir za 297 !4 do 299"14 Din; 1 dolar za 5673 do 56"93 Din; 100 francoskih frankov za 221-60 do 223-60 Din; 100 češkoslovaških kron za 168'37 do 169'17 Din. Seji Kratke vesti = Vinski sejem v Novem mestu bo priredila 8. aprila ob 9. novomeška podružnica Vinarskega društva sporazumno z novomeško podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne Splihal. Vabijo se vinogradniki iz novomeškega okoliša, da se udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja lastna vina za poskuš-njo v čistih vinskih steklenicah. Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omenjenega dne ta sejem v čim obilnejšem številu. Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih goric novomeške okolice. mi 31. marca: Studenec pri Krškem. 1. aprila: Uvod, Videm'na Savi, Sevnica. Dr. M. Rus: Prva pomoč. Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani je začel izdajati lastno knjižnico, ki bo obsegala predvsem knjižice socialne, zdravstvene in poučne vsebine, včasih pa tudi leposlovne. Prvi izdani zvezek je dr. Rusova «Prva pomoč», ki bo izborno služila svojemu namenu. Na kratko je v njej v sliki in besedi povedano vse, kar mora vedeti vsak človek za prvo pomoč, zato smo prepričani, da bo prišla prepotrebna brošurica v slednjo slovensko hišo. Njena oprema je zelo lična, cena pa prav neznatna (3 Din. za člane PRK pa 2.50 Din). Naslednji zvezek, ki bo obsegal dr. Bevkove »Zdravilne rastline*, je tudi že v tisku. Novo knjižnico vsem najtopleje priporočamo. Srce. To znamenito delo E. de Atnicisa je izšlo sedaj v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Prevod je oskrbela s pisateljevim dovoljenjem Janja Miklavčičeva. Mladina bo čitala to knjigo z največjim zanimanjem, a tudi roditelji in zlasti učiteljstvo bodo črpali iz te knjige vse polno zdravih in jedrovitih napotkov za pravilno vzgojo otrok k čistemu rodoljubju. Knjigo priporočamo posebno sedaj za praznike. Cena vezanemu in ilustriranemu izvodu 54 Din. Jos. Kostanjcvec: Iz nekdanjih dni (Dalje) Opoldne po obedu, ki so ga zavžili v senci košate, že orumenele češnje, je Ivan preskočil potoček v dolini ter krenil v Repičev vinograd Tudi tam so sedeli vsi pod drevesom, edinim mandeljnom, ki se je košati! v tej okolici. Prinesel ga ie bil še Repičev praded odnekod iz Istre in ga zasadil, in drevesu se ni prav nič tožilo po starem domu, zadovoljno se je solnčilo v novi rebri, rastlo, cvetelo ter rodilo obilen sad v veselje vseh onih. ki so hodiii tam mimo, in v ponos Repičeve rodovine. ' Ivan se je po prvem pozdravu zlekhil k sosedom v senco. «Kako kaj pri vas, je kaj prida?« je vprašal Andrej Ivana. «11vala Bogu, kar pod rokami se množi, nismo pričakovali toliko*, ie odgovoril Ivan. «ln kakšni grozdi so to! Prej jih nisem zapazil. skrivali so se med listi. Ni jim bilo treba biti tako sramežljivim, lahko bi se bili pokazali. Pa mastno je vse, da se kar oprijemlie roke.* «Tudi pri nas enako, lahko smo zadovoljni in hvaležni*, je dejal Andrej. «Kai oa vi. gospodična Tilka? trotovo ste danes že trudni. Od rane zore na do sedaj se sklanjati in počepati med dolgimi vrstami ni nobena šala», se je obrnil Ivan proti Andrejevi sestri. «5ala ni, pa je veselje in zadoščenje*, mu je odgovorila. «I)al Bog, da bi tudi drugo leto bil naš trud tako poplačan kakor letos.» «Kdor obdeluje tako kakor Repičevi in. ne zamerite, ako pohvalim tudi lastno hišo, kakor obdelujejo Mavriče.vi, se ni bati prevelike izgube, ako nam prizanesejo nevihte in uime. Tisti škodljivci in zajedalci na trtah in listih se že dajo za silo ukrotiti in iztrebiti.® Repič je bil malce zadremal, nri zadnjih Ivanovih besedah je dvignil glavo. «Za silo. to je že res,» ie dejal, «kakor vsaka reč. Kolikor boljša, toliko prej izgine, kolikor slabša, toliko je trpežneiša. Ne mislim pri tem na blago za obleke in enake stvari.» Nasmehnil se je in se obrnil proti Ivanu. Povabil ga je bliže sebe. «Oče mi je po poti pravil, da mu ie bilo nekam čudno okoli srca. ko je snoči legel v postelj. Dolgo ni mogel zasoati, neprijetne misli so ga mučile." Pa res ni bil danes zjutraj tako svež kakor po navadi. Paziti ie treba, leta prihajajo in ne prizanašajo. Nočem Te s tem niti najmanj vznemirjati. Ivan, toda vplivati moraš nanj, da se bo nekoliko manj telesno trudil, dovolj je spravil skupaj, sedaj si Ti na vrsti, da delaŠ.» ' Govoril mu je tiho. da niso slišali drugi, zlasti ne Prelčevi. Ivan se ie zdrznil. Na očetu ni do sedaj opazil nobene posebne izpremem be, bi! je vedno enak, vedno resen, a hkratu dobro razpoložen. Vse ie opravljal kakor vedno, pazil, da je šlo gladko povsod izpod rok. njegova vnanjščina tudi ni bila izpremenjena. In sedaj mu pripoveduje Repič takšne novice! «Kakor povedano, Ivan, nočem Te vznemirjati. hotel sem Te samo opozoriti za vsak slučaj. Vem, da si skrben in da se izkušaš vživeti popolnoma v razmere, v katere si prišel. Toda delati moraš po gotovih, iasnih načrtih, kdor se lovi od slučaja do slučaja, je izgubljen. Kadar potrebuješ kakršnegakoli sveta, veš kje sem. vrata so Ti vedno odprta.* «Hva!a Vam za poučne in dobrohotne besede. gospod sosed! Ne bil bi vreden Vašega zanimanja, ako jih ne bi hotel vpoštevati.* «Prav! Zdaj pa treba, da zopet začnemo z delom, ker solnce gre svo.io not in nas ne vpraša, kaj in koliko smo izvršili. Hei, fantje, kvišku! Dekleta, na noge! Tako!» Poslovili so se. «Pa pridi o priliki zopet k nam. Ivan!* je dejal Repič in odšel po svoji "TOti s treači. Ivan je pristopil mimogrede k Tilki. «Oče me je povabil, da naj nridem še kedaj. k Vam. Kaj pravite Vi, ali Vam je prav?* je vprašal skoro tiho. Tilka je zardela. Ni Spregovorila besede, toda njene oči so ga povabile in govorile več kakor najzgovornejša u^a - • • Ko se je Ivan vračal. Te razmišljal o vsem, kar sta danes govorila z Repičem. Vsaka njegova beseda je bila Tehtna in vredna uvaže-vanja. Ne bo se lovil od slu do slučaia, njegova pot ie že sedi"' začrtana in bo-vedno jasnejša. Delo se samo ponuja, vsak Velikonočni pozdravi "*"•• Ljubljana. Vesele velikbho&ne praznike želimo fgptrf'rojakom, braltfeitf in bralkam' pfeljube *Tfo-m6'vine», zlasti fantom in dekletom, slovettski 'fantje vojaki, služeči pri dravski pekarski četi v -'Ljubljani: kaplarji: Franjo Višič (ZEelovo), Frabjo Ferkovič (Sv. Mohor), Alojzij Rcškar (Gorenjski vrh)- redovi: Josip Polak (Velicane). Martin Milo-šič (Gradišče), Anton Matjašič (Dragovič). Friderik Luči (Sv. Tomaž). Stanislav KolariČ (Vodran-'el). Anton Kregar (Sv. Katarina/, • Jakob Horvat '(Placar), Avgust Furman (Konjice). Franc Frumen (NiVskovo), Ludovik Černec"(L6žc). Franc Car (Po-znr^^vci). Avgust Sorman (Konjice). Josip Žličko (Buče), Henrik Zatler (Ponikva),' Josip Sedovšek (Lepa njiva).' Ivan Garmuš (Dravograd), Ivan Kre-jačič (Kapele). Maribor.' Bolničarji v 'službi v vojni bolnici v Mariboru ' želimo : Vsem Slovencem in Slovenkam "obilo pirhov in vesele velikonočne praznike? redovi 'Vinko Kuralt (Žabnica pri Škofji Loki). Franc Žerko (Klek, Trbovlje), Franc Ambrož (Devica M arij a v Polju")' Ivan "Oblak tŠt.'3ošt'ptt Vrhniki), Ivan Rozman (Bfezniea pri Žirovnici). Anton Regliia 'tfPod turnom" pri Trebeljnem), Štefan ' Razbornik TCirkdvei pri Velenju). Jernej KoSevaf fškocjan pri Mokrbnogu); Lojze JešenoVec ^Vrzd^ri^C pri Vrhniki), Anton" Sadar, (Št. Vid pri Stični). Maks Stanič '(Kbpriviiik pri Kočevju). ' ■'- Zagreb. Vesele ' velikonočne praznike 'žfciiirn Všehi slovenskim fantom iii dekletom, bf:alčem in bralkam »DomoVine* slovenski fantje iz 7."čfete 2." bataljona 53. pešpolka v Zagrebu: Anton Kan--' žfe (Lukavci), Josip Žnidarčič (Maribor), Ignacij Vrabie (Štoparce), Anton Muhič (Polenšak). ,[•£' Sarajevo. Slovenski fantje, podčastniki, služi či \ [Soli rezervnih oficirjev v Sarajevu, pošiljamo starcem, sestram in bratom, sorodnikom, prijateljem, .znancem, čitateljem «I)bmovine'». posebno pa vsem slovenskim dekletom na-jlepše pozdrave ter jim želimo vesele velikonočne .praznike: Rudolf1 Favle-:tič.(Trst), JakobForjštnerie in Anton Furk (Ptujska gora).. • ,.. . . .. . : l, . »v/: 11; - ;■ „. Rajlovac pri Sarajevu. Slovenski fantje avijati carji, služeči svoj rok v .Rajloycu -pri Sarajevu, pošiljamo mnogo srčnih pozdravov in želimo vesele velikonočne praznike ter mnogo pirhov vsem slovenskim dekletom, fantom, bratom, sestram, staršem, znancem in prijateljem: Rudolf Ramuta (Metlika). Alojzij Kompare (Metlika). Stanko Eržen Cerklje)'. Peter Šterk (('Stari trg), Jožef Horvat Tanča goraj, Jožef Mušič (Črnomelj), Franc Ukmar Maribor). Zeirun. Tudi mi iz konjiške šole se malo javljamo; da ne bi mislili, da smo zmrznili v tej hudi zimi. No, res je bilo hudo, ali vsi smo jo zdravi prestali. Mnogo nas je mislilo priti na dopust za veliko noč, pa menda ne bo nič. Posebno dijaki ne morejo dobiti dopusta zaradi polaganja izpita, Pri iz. iJh se dobro pokažejo Slovenci. Pri kaplar-skern izpitu je bil prvi naš domačin brat Jurica Za-dfavec. Mislimo, da bo tudi sedaj pri glavnem izpitu prvi. Ker so blizu velikonočni prazniki, želimo vsem veselim dekletom, fantom in vsem domaČim prav lepe pirhe: narednik Oton Zajec (Ljubljana); podnareclriiki: Anton Brodnik (Mirna), Rudolf Škvorc (Velika- Nedelja), Hubert Lužnik (Muta); kaplarji-dijaki: Jurica Zadravec (Središče ob Dravi), julij Lapajne (Moste), Ivan Loc (Maribor), Miro Trampus (MetlH-a)-, redovi: Franjo Iršič ("u-"ta);. Albert Čas, Jurij Ilojnik (Meža ob Dravi), Aloj-■ij Jager (Dramlje). Leon šket, (Šmarje pri Jel?ah), Ivan Grad in Jurij Špchar. Urošovac (Srb"-). Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov žele vsem cenjenim čitatefjen in čitateljicam priljubljene »Domovine*, posebno, fantom i-i dekletom slovenski fantje-vojaki. služeči v 1 bataljonu 31. pešpolka v UroševcU; Zdravko Bohinc (Goriče pri Kranju). Mihael Skuber (Jezersko), Anton Keber (Podmoln.ik)*, Jože Fink (LjubPana). JoSko' Setrnk ar (Vič), Jože Kadunc (Šmarj:). Ignacij Prestor (Zgornja Bela), Ignacij Rupnik (Lo-gati^), Prage Skcrjaw/7^afLe«. pri Žalni). An' n Ko^j (SoVedenj). Andrejištebe (Ljubljana). Adolf Si^iil (Krajnjska goriij).'.Ivan Orle (Gora pri So-dražici), Ludovik furk (Gora pri Sodražici). Djakovica. Sloveli fantje, ki služimo pri 39. -pešpolku v Djakovici. pošiljamo veliken čne nnZflrrtve fantom in dekletom ter vseiri bralcem «Domt)vine»:'Martin Težak (Braj&mlia. vas). Alžjjzij Nemanič (Želbej). Janez Šavorn (Hrast). Jakob Lvanetif. (Vin j i- vrh), Jožef Kramarič (Črnomelj); Franc Plut (TVagomlja vas). ■ Split. Vesele velikonočne praznike želimo vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine» posebno dekletom. slovenski fantje, služeči pri 54. pešpolku v Splitu: Franjo Likovnik (Zidani most), Karlo Pe-terriel (Dobrava pri Radečah). Anton Jazbingek (Jesenik pri Laškem), Jožko Škorja (Laško), Anton •Lenarčič (Brusnice), Karlo Štfšter (Hrastnik); Anton Petrič (Ribnica), Janez Mandelj (Št. Jurij pv'd Kumom), Janez Meglič (Spuhfji-Ptuj), Janko Pmen (Radovljica), Franc Povše (Boštanj), Franc Vje-rant (Lašče), Medard Pire (Boštanj), JakoV lurgel (Brodnice pri Laškem), Anton Deželak (Brodnice pri Laškem), Karel Šantaj (Podgoriea pri Laškem), Anton Sudija (Bohinjska Bistrica), Vinko in Karlo Horjak (Lokavec pri Zidanem mostu). Montceau Les Mineš (Francija). »Domovina», kako si nam draga, kako te vsak:krat težKO pričakujemo in tudi kaj z veseljem čitamo. ka[ i ti si nam najbolj- naklonjena, zaradi tega bomo vedno tebi zvesti. Žal, da nam ni dana prilika, da bi te smeli čitiiti v naši rodni zemlji, ljubi Slovenk Spoštovani gospod urednik in vsi »Domovinami* ter »Domovinarice*. kakor sem že poročal, se nahajamo tukaj v Franciji v premogokopu Montceau, kjer smo imeli letošnjo zimo precej mrzlo, čeprav brez snega. Razmere so se tu nekoliko -e-menile Cene živilom so se malo dvignile, zaslužek pa se škoro vedno isti. Priselilo se je sem v naš kraj silno mnego Poljakov. Slovenci pa voči-notha odšli; Trije so se vrnili nazaj v ddmovino, ostali pa so se podali v druge rudnike'.' Vreme imamo nekaj dni že precej toplo. Naravnih krasot pa pomladi tukaj ne bomo imeli toliko kakor tam v naši ljubi Sloveniji. Skoro bo prišel čaš: ko bodo delili pirhi. Spoštovani gospod UTednik ter vsi čitatelji in'čitateljice »Domovine*, tudi mi; bi' Vam vsem radi dali kakšen pirh, toda žal, m^d:nftmi je taka razdalja, da si ne moremo seči v roke. PoSilja-m-o Vam pa pirhe. ki Vas bodo gotovo to so najprisrčnejši pozdravi na-naše starša o'-'.i vsak trs v vinogradu ga prosi: ustavi se pri njeni, da se nekoliko pogovoriva! Med takšnimi mislimi se je najrazločneie pojavila misel na Tilko. Do sedaj se, ni mnogo pečal z njo, dela ie bilo preveč na vseh koncih In krajih, dolžnost ga je klicala drugam. Samo ob nedeljah in nraznikih. ob ippjh prostih urah, ko je pohajal k Repičevim in je bil v nje bližini, še je bavil z vprašanjem, ali bi ne bilo prav, ako bi se Mavričeva in Reoičcva hiša združili tesneje, ako bi med njima nastala trdna vez. ki bi je ne mogla zrahljati najhujša nesreča. Danes Da je bi'a vsaka njegova misel pri Tilki. Hodila ie zraven njega, roko v roki sta se držala, sktmno da se sklanjala k cveticam ob potu in iih trgala. Postajala sta in se razgovarjala, poslušala, kaj jima pripoveduje od tam doli razločno šumenje re,ke. kaj in""kakšne novice jima prinaša in šepeče rahla sapa, prihajajoča od častitljeve-ga očaka Nanosa. Ivan se je zbudil iz svojih misli šele takrat, ko je stal pred očetom. Stresel se ,je, spomnil se je razgovora z Repičem.' Pogledal le natančneje očetu v obraz. Ta je bil miren kakor navadno, nič na njem ni kazalo, da bi glodala katerakoli bolezen v očetovi notranjosti. Ivan se je pomiril, motil se ie Repič kakor se lahko moti- vsak, zlasti oni; ki ljubi in spoštuje svojega tovariša soseda in mu želi vedno vse najboljše. Oče bo živet še dolgo, mora živeti in mora videti vso srečo njegovo sredi družinice. ki bo vzrastla V domači hiši. kjer bosta delala in se trudila on. Ivan in njegova žena Tilka. Visoko na vrhu vinograda sta stala. Soln-ce ju je obsevalo, nista se branila njegovih še vedno vročih žarkov, vsa srečna sta se v duhu klanjala njih oživljajoči dobroti. «Iz sosedovega vinograda prihajaš. Kako se počutijo tamkaj ?» «Hvala, oče. vse gre prav v vsakem oziru. Vsi so zadovoljni.® Za hipec je nastal molk. Ivana ie tiščalo v prsih, moralo je takoj na dan. Vse ie bilo odvisno od tega trenutka. Dasi je vedel, da bo vse prav. je vendar komaj čakal, da sliši očetovo pritrdilo. - •. • • «Čujte, oče». je dejal hitro in s tresočim glasom. «Ne bom vas mučil dolgo, samo nekoliko besed. Spoznal sem sosedovo Tilko do dna. Pri naši hiši bo tudi potrebna še ena —» «Dobro», ga je prekinil oče. «Vem. kaj te teži, kaj hočeš še povedati. Nimam nič proti temu, vidi se mL da si prav izbral. Tilka bo dobra in modra gospodinja, z materjo se bosta razumeli. Kedaj da vse to opravimo, se pomenimo doma vsi skupaj.» «Hvala vam, oče!» Krenila sta med trgače in pomagala zdaj tu zdaj tam, do poznega večera. Na nebu je plul že sanjavi mesec, ko so ropotale in škripale polne brente na vozu, ko so ukali trgači po poti domov in prepevala dekleta za njimi. Med Mavričevimi'in Repičevimi ie bilo glede Tilkine poroke krralu vse dogovorieno. Ker ie jeseni preobilo dela in ker ie bilo le še malo časa do adventa. so sklenili, d n bodo obhajali ta slovesni in za vse živl.ieme odloči.ni dan v januarju prihodnjega leta Do tistikrat se lahko še vse dobro premisli in se lahko ukrene vse potrebno, da se bo izvršil ta prevrat v oboiestransko zadovolinost in ne bo imel nobeden drugemu očitati, da se je prenaglil. V tej dobi ie postal Tilkin brat Andrei nenadoma zelo molčeč. Tudi prej ni mnogo govoril. bil je za svoia leta zelo resen r-tade-nič. a večkrat se ie glasila njegova pesem nri najtežjem delu. da ie bodrila fudi dru^e delavce k vztrainejšemu in veseleišemu-eib^nju. Sedai je pa hodil zamišljen po svojih opravilih in se ie čestokrat zamaknil v samega sebe. da drugih niti ni opazil. Kai ie bilo vzrok tej nenadni in nenavadni izpremembi? «Kaj ti je. da si zadnje čase tako otožen?« ga je nekega dne nenadoma vprašal oče. Andrej se je zdrznil. Ako bi ga bil ^'asa! to kdo drugi, bodisi kdorkoli, bi mu bi' nbrnil hrbet in odšel. Toda vprašal ga ie oče. katerega ie spoštoval in ljubil. Njemu ie bilo treba nekaj odgovoriti. «Prav za prav mi ni nič. oče». ie deial. «Pa me vendar marsikaj skrbi. Tilka poide od hiše. mati ostane sama. Preveč dela' bo imela in ne bilo bi prav, ako bi jo delo dobesedno ubilo K hiši mora priti tore? nova ženska moč, ako hočemo, da pojde še hadalje govorimo, ker se nismo za vedno ločili. Kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, se povrnemo. 7atorej glejte, da nam bo?te tudi ve ostale z v,« te, kakor smo mi Vam. Alojzij in Avgust Levovnik (Št. Janž pri Dravogradu), Alojzij in Julija Centa (Turjak na Dolenjskem), Franc in Marija Vezovišek (ltajbenburg), Ivan Mikuš (Godovič na Notranja skero), Josip Zvone (Turjak na Dolenjskem), Fi-»eher (Legen pri Slovenjgradeu). St. Tbomas (Francia). Tu nas je zaposlenih nekaj SI-»vencev, deloma v lesni industriji, deloma v gozdovih. Ker se bliža velika noč, se tudi mi spominjamo svoje domovine ter želimo vesele velikonočne praznike g. uredniku, pisateljem Lepih povesti, ženam, otrokom in sorodnikom ter vsem bralcem in bralkam »Domovine*: Ivan Oražein, Joško in Marija Troha (Babno polje), Ivan in Pavlinka Lavrič (pri Sodražici), Ivan Oblak (Zapotok), Anton Logrr (Zapotok), Ivan Mlakar (Babno polje), Ivan IJalnar (Trstje pri Čabru). ■''../' Aisne (Francija). Dajte nam zopet malo prt>-štora v ljubi »Domovini*, ki nam prinaša novice ir. domačih krajev, da sporočimo prisrčne pozdrave i« želimo vesele velikonočne praznike vsem bralcem in bralkam »Domovine* Slovenci, zaposleni v tukajšnjih gozdovih: Edvard Turk (Novi kot), Frane Tnrk, Anton Vetoer (Babno polje)j Anton Mo-dic (Sodražica). .-, ^ " ' * > Belgija. Vesele velikonočne praznike želijo »o pošiljajo pozdrave iz Belgije vsem znancem In prijateljem v domovini: Anton Smukovič, Tone Taks (Sladka gora, p.Sraarje pri Jelšah), Rudolf Orač, Stanko Orač (Šmarje), Ivan Metličar (Ponikve), Valentin Kresnik (Šmarje) in Ivan Ivačič. Lorain (Ohio, Zedinjene države). Tukaj so zelo slabe delavske razmere. Zime nismo imeli prehude, dafi je podnebje zelo spremenljivo. Želimo vesele velikonočne praznike vsem slovenskim fantom in dekletom, možem in ženam, prijateljem in znancem, posebno Poljanski dolini pri Črnomlju: Josip Štau-dobar (Čeplje), Josip Mavrih (Čeplje), Ivan -kr-janc (Litija). Zaposleni smo v železarni, kjer se zgodi dosti nesreč. Pred kratkim je ubilo slovenskega rojaka Antona Simoniča, doma ix Drašič pri Metliki. Pokojnik zapušča tukaj ženo in pet otrok, v starem kraju pa mater in eno sestro. Priljubljenemu pokojniku blag spomin! Creighton (Ontario, Kanada). Tukaj nas je precejšnje število Slovencev. Zaposleni smo v rudniku. Ker smo morali iti od doma s trebuhom za kruhom, smo šli iskat srečo v daljno Kanado, kjer smo že ▼ kratkem čaau izgubili precejšnje število ovojih rojakov in jih zagrnili v tujo zemljo. Koncem meseca februarja 1.1 smo spremljali na zadnji jf^ .i Lojza Severja, rodom iz Stične na Dolenjskem. Pokojnik zapušča doma žalujočo ženo in štiri otroke. Lahka mu bodi zerulja! Dragi čitabelji in čitateljice »Domovine*, bliža se velika noč in želimo Vam vesele praznike z obilnimi pirhi. Pozdravljamo naše žene, otroke, očete, matere, brate in sestre: Toni Slakv Josip Kttkman, Ivan S mrke, Alojz Brezar, Alojz Bukovec, Toni Novak, Jakob Kramar, Fran Gognavec, Viktor Bukove®. Toronto (Ontario, Kanada). Dovolite malo prostora v priljubljeni nam »Domovini* iz naše naselbine Toronto. Naj omenim samo par besed o razmerah med nami Jugosloveni v tem mestu. Kakor splošno po vsej Kanadi, tako je tudi v naši naselbini bilo posebno v zimskem času težko za delo in mnogo.jo bilo naših ljudi tukaj po tri, štiri in več mesecev brez dela. Tovarn je malo, pa "e te so slabo obratovale pozimi. Slovenci, smo si ustanovili dve podporni društvi v našem mestu iu se večkrat sestanemo ter pokratkočasimo. Težko nam je po naši stari domovini in po svojcih. Pozdravljamo, vse čitatelje »Domovine* ter vam, g. urednik, in vsem našim r.fv-V-om v stari ^(»norini Selimo vesele, velikonoc , ■ M H. Niko Novak. . : Montreal (Kanada). Bližajo, $,<• velikonočni prazniki in spominjamo se prv.tr.KH h velikonočnih praznikov, ki smo jih preživeli v; svoji domovini. Upamo, da jih bomo tudi tukaj praznovali prav veselo. Tu nas je dosti Jugoslovenov. Največ je Hrvatov. Slovenca* nas je le mala skupina. Do« mače novosti zvemo iz domačih časopisov, posebno iz priljubljene »Domovine*. Tudi v Kanadi gre glas: »Le .Domovina' je za nas!* Želimo vsem bralcem in bralkam »Domovine*, posebno fantom in dekletom, vesele velikonočne praznike ter mnogo zabave: Ivan Jakolič, Martin Hudoklin, Kudol( Učjak, Ž. Zaveoiik, Franjo Prešeren, Toni Zupan, Albert Turenšek, Martin Cvelbar, Pepi Pire, Ž. Tavčar, Viktor Marinšek ter Stanko in Lojze Sevar. Buenos Aires (Argentina). Tudi mi slovenski fantje in možje v Argentini Vas prosimo za malo prostora. Delamo tukaj na progL Plačo imamo skromno, toliko da imamo za hrano in tobak. V, štirih tednih so nam dvakrat znižali plačo, h to zato, ker se bliža tukaj zima in velika brezposelnost. Prihodnjo pomlad bo dela zopet več. Tukaj je tako: kdor hoče delo dobiti, si ga mora kupiti. Sedaj so začeli v Buenos Airesu kopati predor in kdor hoče tam dobiti delo, mora plačati 65 petov. Zato svetujemo: kdor hoče priti sem, naj prines« s seboj precej denarja, da si bo delo kupil, potem bo pa delal kakih 14 dni ali en mesec. Tudi hrano si naj prinese od doma, zakaj ceneje je pri nas kakor tukaj, čeprav je Argentina bogata na žitu. Naš nasvet je: ne hodite v Argentino! Pošiljamo pozdrave vsem slovenskim možem, ženam, fantom iu dekletom, posebno pa Belokranjicam. Anton Zu-gejj (Dobravice), Alojzij Žugelj, Matija Muc ,Pri-mostek), Jožko Mežnaršič (Veliki Lipovec), Albin Bobnar (Veliki Lipovec), Jožko Mehla.(Dešeč:i vas) in Anton Strajnar (Dvor). Vsem želimo vesele velikonočne praznike in obilo pirhov! DOMAČE NOVOSTI * Kraljevo bivanje v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da se bo kraljevska dvojica, ki pride za dalje časa v Zagreb, nastanila v nadškofijskem dvorcu v Brezovici, ki je oddaljena 10 km od Zagreba. Dvorec se za prihod kraljevske rodbine že preureja. * Jesenice proglašene za mesto. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so proglašene Jesenice na Gorenjskem s Fužinami in Savo za mesto. * Pomočnik ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Vatikansko službeno glasilo »Osservatore Romano* javlja, da je papež imenoval vseučiliškega profesorja dr. Gregorja Rožmana za pomočnika ljubljanskemu škofu s pravico nasledstva ter mu je istočasno podelil naslov titularnega škofa iz Semta. Cim bo dr. Rožman prevzel svoje mesto, bo dr. Jeglič ostal škof le še po dostojanstvu. dočim preidejo vse njegove dolžnosti in pravicj glede duhovne uprave škofije in uprave cerkvenega premoženja na škofa-pomočnika. Z nastopom škofa Rožmana bi bilo torej smatrati škofovsko dobo dr. Jegliča za zaključeno. * Velika slovenska naselbina v Ameriki bo dobila ime Bela Ljubljana. Mesto Enclid v državi tako. kakor je slo do zdaj. Kako tukaj pomagati? Razmišljal sem na vse strani, pa nisem prišel do nobenega zaključka. Šele pred nekoliko dnevi me je spravil naš hlapec na novo misel, ki mi do tistikrat še ni rojila po glavi. Oženiti se bo treba. Andrej, mi ie dejal, ne pojde drugače. Mati se stara, tudi oče je že potreben počitka, treba je gledati, da ostane hiša, kakršna je bila in je še zdaj. Poglej se malce naokoli, nikjer se ti ni bati. da te odženejo. Od tistikrat sem nemiren in počasi sem uvidel, da mi je hlapec prav svetoval. Kaj pravite k temu. oče?» »Pravim, da bi ti bil tudi jaz tako svetoval kakor hlapec, ako bi me bil vprašal*, ie odgovoril oče. »Sedaj vem torej, kakšne so tvoje skrbi. Dostikrat sem ti hotel že o tem govoriti, pa sem odlašal. Sedaj, ko me vprašaš sam, izjavljam, da ti ne bom delal nobenih ovir. Samo pošteno žensko pripelji k hiši. da se ohrani mir in red. Ali si že kaj mislil o tem. kje bi povprašal?* Andrej je zardel. «Sem.» je dejal, »in mislim, da nc boste imeli ničesar proti temu. Gostilničar Muhič iz Sežane ima hčer Milko, ki bi se morda ne branila preseliti semkaj. Spominjate se Mu-hiča gotovo, ko je bil zadnjič tukaj zaradi vina in ste ga vi peljali k Mavriču. ker mu niste mogli postreči z lastnim pridelkom. Pa tudi dom njegov poznate, saj ste hodili tam mimo v Trst, in poznam ga tudi jaz. ker sem hodil večkrat z vami. Takrat sem Milko spoznal in videl sem, da je Izobražena in delav- na. Kolikor sem govoril z njo do sedaj, mislim, da bi me ne zavrnila.* Repič je nekoliko razmišljal, a izraz njegovega obraza je pričal, da odobruje sklep svojega sina. «Dobro.» je dejal. «konec tedna pojdi tja gor, da se prepričaš, česa se ti ie nadejati. Ako pojde prav, se odpraviva začetkom drugega tedna skupaj tja.* Pustil je sina samega in odšel po svojih opravilih. V soboto zvečer se je Andrej odpravil v Sežano. Dodobra ie osnažil koleselj, očistil konja ter vprege!. Kmalu je bil na glavni cesti, ki se je hitro odlegala pod čilimi konjskimi kopiti. Že v nedeljo pozno zvečer se je vrnil. «No?» je vprašal oče. ki ga ie čakal. »Vse prav. oče. kakor sem vam pravil.* Repič je pokimal. «Dobro, v sredo pojdeva tia. da se stvar preveč ne zavleče. Edino prav bi bilo. ako bi se dalo urediti tako, da bi bili Tilkina in tvoja poroka na en dan.* V sredo sta se oče in sin skupaj odpeljala v Sežano. Bil je lep zimski dan. Ob cesti so bile mlake vse zamrzle. po ledu so plesali solnčni žarki, vse se ie svetilo kakor bi bilo obdano od samih brušenih zrcal. Na svetlo-rnodrem nebu je sijalo solnce kakor ob največjem poletnem dnevu. Konja sta veselo prhala, obcestni kamni so ostajali drug za drugim za vozom, ki se je udobno zibal na novih zmeteh. «Lep dan sva zajela, hvala Bogu*, je dejal Repič, ko sta zavila vkreber med ovinke. «Dobro znamenje. Ako se ne motim, se bo ta dan prav tako lepo končal kakor se je začel.» Opoldne sta bila že na Muhičevem dvorišču. Hlapec je spravil konja v hlev in porinil voz pod široko lopo. Nasproti jima je prišel Muhič vedrega obraza in s smehljajem okoli usten. »Dobrodošla v naši hiši.* je pozdravil, «naj ji prinese srečo vajin prihodi* Na hišnem pragu ie že čakala tudi Muhi-čevka in jima podala roko, neprisiljeno In prisrčno. »Milka je v kuhinji, stopite v sobo. prosim,* je dejala prijazno. «takoj bo obed gotov. vem, da ste že potrebni, pot je dolga ltt mraz vzbuja še poseben tek.* Lep je bil tisti popoldan pri Muhičevih, lep je bil večer in prehitro ie nastopila noč. Repič je silil na odhod, toda Muhič je odločno izjavil: . ( «Nocoj ne pojde nihče od nas.* In res ni šel. Šele drugo jutro po skrbno pripravljenem zajtrku je zopet oddrdral Re-pičev voz z dvorišča. Muhič. njegova žena in Milka so mahali z robci za njim. dokler ni izginil za prvim ovinkom. Ločili so se bili in poslovili zadovoljni in z veselimi obrazi. Vse so biti dogovorili. Andrej in Mi"ovesti «Mar(ln Brhek», ki jo je pravkar izdala založba Luč v Ljubljani. 1 njiga stane 20 dinarjev in se naroča: Založba Luč, Ljubljana, Poštni predal V. Martin Brbek je bežal iz cerkve naravnost s' ozi vas. ki je bila še tiha in mirna kakor vsako j; ro, ko je prihajal vanjo po veliki cesti. Tudi črni dolgodlakec je že sedel pred gospo-, sko hišo, ki so ji rekli grofija, ker je stala nekoč na tistem mestu hiša trgovca z lesom Janeza Birse, čigar oče se je bil preselil v vas in so ga domačini nazvali za grofa. Ko mu je pogorela hiša, si je sezidal Janez Birsa novo, toda zunaj vasi, staro posestvo pa je prodal vdovi po pokojnem cesarskem svetniku Rudolfu Gatschniggu, ki je umrl na Dunaju in čigar brat Miroslav Gačnik, tudi domačin, je bil duša narodnega življenja v Podgorju, kjer je služboval kot šumarski uradnik. Vse to je vedel po svoje tudi Martin, kar je bil zvedel, ko je še služil za hlapca pri županu. In vselej ko je šel mimo grofije, si je zaželel take hiše in takega črnega dolgocilakca, ki so mu rekli Miško, čeprav je bil psica. Tudi danes, ko ni bilo v njegovi glavi niti .sence kake misli in se je .spominjal dogodka v cerk\ i kakor zgodbe, ki jo je bil slišal že davno v otroških letih, tudi danes si je zak lel take hiše ir. takega psa. In še nikoli tako kak >r danes! Ta njegova želja je bila take v t lika in tako močna, da ni slišal niti postiljon.., Li je vpregal konje v poštno kočijo, s katero je vozil vsako jutro pošto in ljudi v mesto. — Kaj pa ti Martin, tako zgodaj? In na to stran? ga je vprašal postiljon in motovilil dalje okoli konj. Martin ga nI slišal, kajti vsega je prevzela čudna želja po posesti take gosposke hiše in takega črnega psa. Ustavil se je pred leseno ograjo in njegove oči so kar požirale. — Martin, ali si gluh? se je zadri postiljon in udaril z bičem po plotu, da je odmevalo v tihem hladnem jutru. Martinu so se upognila kolena kakor malo prej v cerkvi. Stresel je glavo in ko da bi hotel odmakniti ograjo pred seboj, je segel po njej z obema rokama. V tem trenutku je zalajal črni dolgodlakec in se pognal čez vrt pred hišo proti ograji. Postiljon je zapokal z bičem in hitel proti Martinu. Potegnil ga je od ograje in zavpil: — Ali si znorel, ali pa še spiš! Martin ga ie topo pogledal in sram ga je bilo. — Pa vendar nisi pijan? ga je vprašal postiljon, ko je bil opazil, kako se mu tresejo kolena. Martin se je ozrl po hiši, segel z rokama v žep, se vzravnal in rekel; — Dobro jutro! Jaka! — Boga zahvali, da sem te rešil pred to zverino! — Tako všeč mi je, je pristavil Martin in se ponovno ozrl proti hiši. — Saj si mlad. kar primi jo, če ti je všeč! je odgovoril stari Jaka, misleč, da meni Martin mlado služkinjo, ki jo je bilo privabilo pasje lajanje na prag. — Kaj pa misliš, Jaka! ga je malomarno zavrnil Martin. Jaka se je zasmejal: — Nemara si ji všeč tudi ti. saj te gleda kakor poštar novo dekle, ki sem jo pripeljal včeraj! Martin se je obrnil: — Pusti te norčije, Jaka! Tako sem zdelan, da je jo j! — Saj sem mislil, da spiš kar na cesti in stoje! Kaj si pa delal? Dobro se boš vozil. Mislim, da boš sam, je dejal postiljon in obračal konje. — Kam se bom vozil? je vpraša! Martin. — Kam? I, v mesto, kaj boš delal tam, me pa ne briga. In Martin se je spomnil, kaj sta govorila z Lizo in kako lepo bo v mestu za oba. — Kdaj pa odpelješ? je vprašal postiljona. •— Precej. Samo pošto vzamem, pa gremo! — Kdaj pa nazaj? — Jaz opoldne, ti pa kadar češ, se je zasmejal Jaka, odprl vrata starinske kočije in rekel prijazno : — Kar sedi, pa gremo! Martin si je potegnil klobuk na oči in zlezel v Voz. — Hijo, hij! je pognal Jaka. skočil na kozla in voz je oddrdral pred pošto in se ustavil. Jaka je bil že vzel poštno vrečo in jo zaklenil zadaj v prostor za sedežem, ko je Martin zdajci zaslišal glas cerkovnika, ki je od daleč klical po-stiljonu, naj malo počaka. Martin se je stisnil v kot in poslušal. šole v Ivlosterneuburgu, je rodom iz Žužemberka na Dolenjskem. V Argentini mu je bila obljubljena služba poslovodje na nekem velikem posestvu. Podal se je v Južno Ameriko, a obljubljene službe otroki in starši v Toplicah, je pred dobrim mesecem obolela in je morala iskati zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici. Predzadnjo nedeljo zjutraj pa je nenadoma prišla domov in vsi otroci ni dobil. Kaj naj bi storil. Odločil se je za pešpot j so jo sprejeli z največjim veseljem. Ko je zvečer v Severno Ameriko, ker ni imel sredstev za; legla k počitku, ie tožila, da ji ni dobro. Dobro ugodnejše potovanje. Skoro v vseh državah v ' so jo pokrili, lOletni sinček je zvesto ostal pri ma-Južni in Srednji Ameriki so mu šli na roke. teri in se vlegel k njej v posteljo. Ker sta mati "" Porodnišnica v celjski javni bolnici. Celjska in sinko ležala zjutraj preko običajne ure, ju je javna bolnica bo menda dobila v kratkem svoj šel eden izmed domačih klicat. Oglasil se je sin-posebni porodniški oddelek, v katerem bo pro- ček. češ, da mamica tako trdno spi. Ko so jo štora za 40 porodnic. Pozneje bo zgradbi prizidan hoteli zbuditi, so opazili, da je uboga žena mrtva, še prostor ki bo opremljen z nadaljnjimi 40 po- j * Tovonji ayio zgore, Te dnj . na cesti b,jzu stebami. Z zgradbo kater stroški so proracu-|Tr(>jan zgorel tovornj avto trgovca Antona B,at. njeni jia okrog 2 miljona dinarjev, se bo pričelo ika iz Lukuvice. Kakor pravi šofer, se je avto i; s" . ,. ,.. , . ... 'užgal zato, ker je moral zaradi slabega stanja - Propaganda za Ljubljansk, velesejem. Mi-,ceste vozjti s poIno paro in ie pri tem padla iskra j v zalogo bencina, ki se je takoj vnel. Splošno se nistrstvo zunanjih zadev v Beogradu je potom konzulatov objavilo v vseh važnejših svetovnih časopisih notice o letošnjem ljubljanskem vele-sejmu. To dejstvo kaže, kakšno Važnost polaga vlada na to ustanovo, ki dela nesebično v korist našega celokupnega narodnega gospodarstva. * Visoka starost. V Slovenski Bistrici je te dni obhajala g. Jerica Jelenova, rojena Kušarjeva, stoletnico svojega rojstva. Za slavnost je poskrbela Stiglerjeva rodbina, ki je jubilaritko tudi bogato obdarila. Starka živi v mestni ubožnici ter še vedno opravlja lažja dela. * Smrt prilji-bijenega obratovodje. Umrl je v Hrastniku v lepi moški dobi 52 let g. Matija Slo-kan, obratovodja rudnika Mursko središče. Pokopali so ga v soboto popoldne na pokopališču čujejo pritožbe," da je ta cesta v zelo slabem stanju. Primerilo se je že, da so ljudje morali po klancu porivati neki avto, da so ga spravili iz blata. * Mešanje bočnega o!.:a z drugimi jedilnimi clj' zabranjeno. Zaradi velike razlike med cenami bučnega in drugih olj, je občinstvo začelo sumiti, da bučno olje, ki pride na tržišče, ni več čisto, temveč že zmešano s cenejšimi namiznimi olji. Zato je bilo oblastvo naprošeno, da na podlagi zakona za živila strogo kontrolira tovarnarje kakor tudi trgovče. Mešanje bučnega z drugimi jedilnimi olji je strogo kaznivo. * Mcla železniška nesreča. Pri naselju Otavcu Črnomlja se je te dni iztirila lokomotiva pot- na Dolu pri Hrastniku. Kako priljubljen in spošto-' niškega vlaka, ki prihaja v Črnomelj ob 1130. van je bil blagopokojni pri Htastničanih iri1 Strojevodja je takoj, ko je opazil nesrečo, stroj posebno pri rudarjih, čeprav že ni bil nekaj let j zavrl in ustavil vlak. Potniki so se sprva začu-v Hrastniku je pokazala mnogobrdjna udeležba: dano spogledovali, zakaj je vlak na prosti progi pri pogrebu. Za blagopokojnim plaka neutolažljiva I nepričakovano obstal, a so kmalu doznaii za soproga s sedmimi nepreskrbljenimi otroki. Go-j vzrok. Potiiiki, ki so bili namenjeni v Črnomelj spoda Šlokana bodo ohranili Hrastničani in ,in bližnje vasi, so odšli peš proti Črnomlju, dočim Murskosrediščani v najlepšem spominu! I so ostali čakali, da se je zapreka odstranila. Na * Zai lopne znamke za pisma v slovenskem.! kraj nesreče so prišli železniški delavci s po-srbskem, hrvatskem, češkem, nemškem, franco- j moz"° lokomotivo ki je iztirjeni stroj spravila skem in italijanskem jeziku je izdala uprava 1 *01!ct naza) ,na tir- Vla!^e jmel dve l,n zamude, velesejma v Ljubljani. Znamke so interesentom Vcč'a n2srcca se P" tera ni Pnmerila. brezplačno na razpolago. I3, n. t,vrdke so napro-; * Maček povzročil kratek stik. Nedavno okrog šene, da se jih v največji meri poslužujejo ter polnoči je naenkrat odpovedala električna raz-tako sodelujejo v propagandi za to našo važno svetljava v Zagorju. Električni uslužbenci so gospodarsko ustanovo. iskali napako pri vseh oddajah toka in jo končno " Pri mrtvi materi spal. Marija Leskovškcva, našli. V baraki rudarske žage so našli povzro-40!etna vdova po rudarju, stanujoča s svojimi čitelja kratkega stika vsega sežganega. Bil je to — Kaj pa je danes? se jc čudil Jaka, kdo bo pa' zvonil, če se bo vsa mežnarija odpeljala? " — To je dobro, da nimaš nobenega. Jaz sem pa tekel., da me kar bode, je potoži! cerkovnik. — Zakaj si pa tekel, če ostaneš doma? se je poša'il Jaka. — Uh. kako me bode! — Zakaj naj pa čakam, če ne greš nikamor? je reke! postil.ion in se spravljal na kozla. — Tak, boš vendar počakal, če ti pravim". Saj veš, kakšne so babe! Preden se spravi od doma ... je tarnal cerkovnik in pogledal v voz. — Kdo se bo pa peljal? Tvoja stara? je vprašal Jaka. Martin, ki je slišal vse in v čudnem strahu oprezno pogledoval izpod klobuka zdaj na to zdaj na ono stran in se stiskal v kot, da ga he vidi cerkovnik, je zdaici zagledal njegove majhne sive oči in je videl, kako jih je cerkovnik povesil, ko ga je bil zagledal. — Kdo se bo peljal, pravim? je ponovil nestrpno Jaka spredaj na vozu. Martinu je bilo popolnoma jas'no. kdo se bo peljal. Kdo drugi nego župnik? In če je tako, mora ostati on v Šmartnem. Da bi sc peljala skupaj? Čbto nemogoče. In tudi če bi se župnik odločil, da se relje na vsak način, je čisto nemogoče, da bi se peljal tudi on. Tudi če bi ne bilo tega, kar. se je zgodilo davi v cerkvi, on ne bi prenesel njegove bližine, kaj šele da bi poslušal vso pot njegove pridige! In tako je nagloma sklenil, da se ne odpelje. Skočil ie iz voza. pcg!e£al proti cerkvi in ko je bii viuel, da župnika še ni, je rekel postiljonu: — Jaka, premisli! sem se! Jutri! in je stekel v vežo Miheeve hiše, ki je stala nekoliko naprej cd pošte. Začuden je gledal za njim Jaka in se smejal. Cerkovnik je stopil k postiljonu, ppmežiknil in dejal: — Veš, nekaj smo se sporekli. zato se ne mara voziti ž njo. Ti kar molči, Jaka, veš? — To že, saj sem navajen, ampak kd#~Se bo pa peljal? je vprašal Jaka. Čez cesto cd župnišča je hitela kuharica. — Zdaj pa že razumem, je zamrmral* Jaka, pognal konje in jih ustavil pred Mihcevo hišo, da je mogla vstopiti župnikova kuharica'. Ko je bil Martin videl skozi priprte duri, da hfci kuharica, se je zopet nagloma odfcčil, da se popelje tudi on v mesto. In ko je ona lezia v voz. je skočil iz veže na kozla poleg postiljona in mu pokazal s prstom na ustih, naj ne govori. Posti-Ijon jc udaril z bičem po konjih in voz se je odpeljal. Cerkovnik, ki je stal začuden sredi ceste, se je ozrl in ko je videl, da je sam, je pogledal za vozom in vzdihnil: Prst božji... V šoli. Učitelj: «Ivica, če boš nemarna, te bom zaprl v kurnik.» Ivica (jokajoča): »Samo jaz vam ne bom nesla jajc...» domač m^ček, ki je zašel neznano kako do visoke napetosti v višini 2. m. * Huda nesreča s konji. Izpred jevniškega kolodvora vodi proti Štangi slaba kolovozna pot, ki se boči nad jevniškim potokom. Že več primerov je znanih, da je zdrsnil s poti voz s konji, ki so se ali ubili ali v vodi zadušili Takšna nezgoda se je primerila tudi na predvečer Jože-fovega štangarskemu posestniku Antonu Zgaj-narju. Mož je pripeljal proti večeru v Jevnico kostanjeve hlode, za povratek pa je naložil voz umetnih gnojil. V Godčevi gostilni se je hotel Zgajnar pokrepčati, konja pa je privezal pred hišo. A konjiča sta se odvezala in kar sama krenila na pot.P-išedši do ozke poti nad potokom sta zašla z volom preveč na kraj brega. Voz je zdrknil s poti in je potegnil za seboj še obe ži-vali.Na robu korakajočega konja je" potegnila vo-zovna teža z viška v strugo. Vse je zdrvelo s silno naglico in silo v vodni žleb in se nista mogla konja niti premakniti, ker ju je jermenje držalo ob d.-cgu kakor v okovih. Drugega konja je pri padcu, v loku zavrtelo, da je priletel na svojega nesrečnega tovariša. Spodnji konj je bil ves v potoku. ,Ker je zajezil s svojim trupom vso strugo, je začela voda naraščati, prestopila je strugo in šumela preko nasipa. Ko je gospodar pozneje iskal voz s konjema, je odkril nesrečo. Spodnji konj se je že zadušil, dočim'je drugega s tlijo pomočjo komaj rešil. * Gozdni pežar. Nad zemljiščem, ki ga je ku-p:la Vincencijeva družba in kjer namerava zgraditi dečje zavetišče, se razprostira mlad borov gozdič. Zaradi trajnega lepega vremena je trava popolnoma suha. Lep pomladanski dan je izvabil otroke na ta grič, kjer so se igrali in zažigali travo. Od goreče trave p\ se je vnelo tudi suho dračje in ogenj se je začel širiti po mladem gozdiču. Ko so otroci videli, da se je začel požar Širiti, so zbežali. Goreči gozdič so opaziii brivski pomočniki, ki so začeli takoj gasiti. S pomočjo še nekaterih ljudi se jim je po daljšem času posrečilo, pežar popolnoma zadušiti. Ogenj je napravil na mladih borovcih precej škode, bila bi pa lahko večja, ako bi ne bila pomoč takoj na mestu. Starši, ne dajajte otrokom žvepienk. * Po nefreči cbstrellen. Te dni se je pripetila v Trnovskem pristanu v Ljubljani težja nesreča, pri kateri je postal 20!etni dimnikarski pomočnik Viljem Kocjan žrtev otroške neprevidnosti. Kocjan je ometal na podstrešju vile dimnik. Kmalu sta prišla za njim na podstrešje dva dečka, ki sta se jela sukati. okoli njega in mu kazati flo-bertovko. Jedva ju jc Kocjan opozori! k previdnosti, je že počilo, Flovbertovko je bila nabasana in je drobni izstrelek udaril Kocjanu naravnost v glavo ter mu obtičal poti desnim očesom. Otroka sta pobegnila. Kocjanu pa je priskočil na pomoč dimnikarski pomočnik, ki ga je odvedel s podsrešja. Rešilni avto je kmalu odpeljal ra-njcnca v splošno bolnico in je bila izvršena! operacija. Ker ie ranjencu krogla obtičala v glavi, se je bati, da bodo nastale komplikacije in da bo mladi dimnikar ostal brez enega očesa. " Huda nesreča pri t'eiu. Te dni proti polnoči se je v valjarni Kranjske industrijske družbe na Javorniku pripetila huda nesreča.Preddelavec g. Andrej Globočnik je dobil nalog, da s pomočjo delavcev g. Urbana Rozmana in g. Karla Ger-deja izmenja težke železne valje, na katerih se je poprej valjalo okroglo železo. Pri izmenjavi valjev je bilo treba najprej odstraniti kakih 200 kg težko železno mizo. Globočnik, ki je vsa dela vodil, je velel vodji dvigala Bezniku, naj spusti z dvigalom mizo nekoliko doli ter takoj nato zepet nekoliko kvišku. Pri dviganju navzgor se je miza zataknila ob ogromnem železnem stojalu, kar je povzročilo, da se je pretrgala močna železna veriga ter je miza padla na Giobočnika. Vrglo ga je v nad en meter globok kanal, za njim pa se je prekotalila tudi miza ter pokopala nesrečnika pod seboj. Globočnik je bil v nezavestnem stanju prepeljan v bolnico Bra-tovske skladnice na Javorniku ter je poklicani zdravnik g. dr. Viljem Schwab ugotovil prelom nekaterih reber, dolgo rano na levem stopalu ter večje število težkih udrtiii na desni strani telesa. Stanje ranjenca je sicer kritično, Vendar pa ob- stoja upanje, da bo ostal pri življenju. Naravnost čudež je bil, da ga miza ni popolnoma zmečkala. Krivde na nezgodi ni pripisovati nikomur, bilo jc le nesrečno naključje. * Težak divji prašič. Iz Laškega pišejo: Dne 7. t. m. jc lovila majhna lovska družba v Nemškem in Petrovem grabnu divje prašiče, ter je učitelj g. Jože Jerše podrl 148 kg težkega merjasca. * Ponesrečena delavka. V Kornovi delavnici na Poljanski cesti v Ljubljani se je težje ponesrečila 201etna delavka Marija Vidmarjeva, doma iz Črne vasi na Barju. Vidmarjeva je bila zaposlena pri stroju za striženje pločevine. Med pogovorom z neko tovarišico se je po neprevidnosti okrenila od stroja proč in jo je rezilo pograbilo za obe roki. Nož ji jc prerezal prste na obeh rokah, tako da ji je pričela kri brizgati kar v curkih. Vidmarjcvo so morali spraviti v največji naglici v splošno bolnico. u Gozdni požari se vrste, čim se je stajal sneg. V okolici Ljubljane je bilo že več požarov v gozdovih. V ponedeljek jc gorel gozd na Qr-madi. Ogenj ni uničeval lc suhega dračja, marveč tudi lepe smreke. Gorelo je pozno v noč. Ogenj je bil videti tudi v ljubljanskega Grada. Nekateri kmetje bližnjih vasi so pohiteli na Grmado in začeli omejevati požar. Škoda je znatna. * Po nesreči ustrelil prijatelja. V Mirni peči sta sc sestala Janez Murn iz Globodola ter Janez Smrke iz Dolnjega Globodola, oba posestnlkova sinova. Smrketov hlapec Fran Tomažič jima je hotel prodati neko staro lovsko puško, ki jo je hranil v hlevu. Puško so vsi trije preizkušali, nakar se je odločil Tomažič, da odda en strel, da uvidita ovariša, da je res uporabna. Tomažič je bil pri tej manipulaciji tako nepreviden in neroden, da je zadel v trebuh gospodarjevega sina Janeza Smrketa, ki je v strašnih mukah izdihnil. Frana Tomažiča so orožniki aretirali m odvedli v zapor. * Požar zaradi strele. Dne 22. t. m. popoldne je v vasi Brezje pri Brusnicah udarila strela v oreh posestnice vdove Frančiške Volčjakove. Strela je po veji preskočila na kozolec in ga užgala. Ako ne bi bilo dežja, bi gotovo pogorela vsa vas, ker je sapa odnesla goreč snop slame na sosedov, s slamo kriti hlev. — Isto noč jc pogorela tudi kovačnica Teksorja na Selih pri Rabežu. Kako je ogenj nastal, ni znano. * V vodi si je hotela končati mlado življenje. 14letna Tončka, hčerka hišnega posestnika na Savi pri Jesenicah, je brez vednosti staršev napravila v neki prodajalni dolg za slaščice ter za različne potrebne in nepotrebne reči. Te dni je trgovec poslal staršem opomin, naj plačajo dolg. Opomin je dobila v roke mačeh.a, ki jc rekla pastorki, da bo že dobila svoje, ko se bo vrnil oče iz službe domov. V strahu pred kaznijo se je Tončka ponoči potihoma odstranila iz hiše ter je pod savskim jezom skočila v Savo. Deroča Sava jo je zanesla v globočino tik nad jezom, toda tu je deklica zopet dobila veselje do življenja. Z vso silo se je oprijela nekega trama ter skušala zlesti iz vode, kar pa ni šlo. Na njeno obupno klicanje ji je prihitela na pomoč družina Mlakarjeva ter potegnila mladenko iz vode. * Poskusen samomor slovenskega orožnika v Skoplju. Iz Skoplia poročajo, da je hotel izvršiti samomor orožniški kaplar Josip Tckar. rodom iz Slovenije. S samokresom se jc ustrelil v prsa, tako da mu je šla krogla tik pod srcem. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je bil operiran. Zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. " Rodbinska žaloigra v Orehku pri Cerknem. V Orehku je gospodaril na majhni kmetiji Matevž Kranjec, ki je štel letos 61 let. Noge je imel slabe in zvite, pa je vendar moral proti koncu vojne k vojakom. Končno se je vrnil in pričel zopet kmetovati. Ali težko mu jc šlo delo izpod rok. Bil je izčrpan in noge so mu odpovedale. Invalid, ki mu je vojaška komisija po dolgih prošnjah priznala mesečninc 278 lir. Žena mu je kmalu po vojni umrla. Ostal je na domu s sedmimi otroki, 5 fanti in dvema deklicama v starosti od 12 do 25 let. Izmed otrok je imel najrajši sedai 24 let starega Justina in njemu ie izročil gospodarstvo. Izgoyoril si je stanovanje in prehrano v domači hiši do smrti. Novi gospodar Justin se je oprijel dela z vsa vnemo, ali kmalu se je naveličal in potem je neki dan odšel, ne da bi povedal, kam. Precej časa ga ni bilo od nikoder. Tačas se je zopet stari Kranjec ubijal z gospodarstvom. Justin se je vrnil in povedal je, da se bo oženil. Izbral si je bil za nevesto Jero Krivčevo, ki je devet let starejša od njega. V tem času je dobil stari Kranjec okoli tri tisoč lir zaostale invalidnine. Od teh je menda posodil dva tisoč lir sinu Justinu, da se poroči. Ko je prišla k hiši nova gospodinja, so se razmere iz-prevrgle za očeta na slabše. Od sina je zahteval čez čas, da mu vrne onih dva tisoč lir, ali sin in njegova žena nista hotela ničesar slišati o tem. Predzadnjo nedeljo pa jc prišlo do katastrofe. Okrog 11. jjonoči jc nenadoma prihitela iz hiše hčerka Kristina in klicala na pomoč, češ, da so k njim vdrli roparji. Ko so ljudje prišli v hišo so našli starega Kranjca poloblečenega mrtvega na tleh v luži krvi. Sin. Justin je ponočir izginil, a zjutraj se je zopet vrnil. Orožniki so • aretirali njega in njegovo ženo, s seboj pa so j vzeli tudi 121ctnega Francka, da bi povedal kaj' podrobnejšega o zločinu. Justin in njegova žena' nista odgovorila na nobeno vprašanje. Francck/ je prvotno, trdil, da je spal trdno in da ne. ve nič. | Potem je povedal, da je videl dva maskiranaj moža, ki sta ečeta ubila. Čez Čas je Francek! orožniškemu častniku Ficocclliju povedal, da so se v hiši kregali. Oče je ležal na peči in zahteval od sina Justina, da mu vrne posojeni denar. Justin pa je pograbil očeta, potegnil ga s peči, i vrgel na tla in segel po revolverju ter sprožil; štirikrat. S sekiro je razbil hranilnik v zidu in< ga izpraznil. Vrši se preiskava, ki kaže, da bo izpoved malega sina Francka najbržc resnična. * Tatvina v cerkvi. Nedavno se je pojavila v Ljubljani neznana žeparica, ki se je specializirala na tatvine po cerkvah. V nunski cerkvi je predrzna žcparica odnesla pred tedni dvema ženskama okrog 2000 Din gotovine, te dni pa je postala bržkone žrtev iste ženske v stolni cer- jkvi posestnica Uršula Tonijeva iz Lanišča. To-jnijeva je šla k obhajilu in je medtem pustila torbico v klopi, kjer se je nahajala majhna, jkmetsko oblečena ženica. Preden se je Tonijeva 'vrnila, je ta torbico odprla in ukradla iz nje vso gotovino v znesku 1350 Din. Tatica je izginila j in je policija še ni izsledila. I * Z nožem. V Trbovljah se je te dni spri 24Ietni rudar Alojzij Pire s tovarišema Ivanom j Kraljem in Alojzijem Voglarjein. V gostilni je nastal silen hrušč in naenkrat se je opotekel v kot Pire z veliko rano v hrbtu, prizadeto z nožem, i Težko ranjenega Pirca so takoj odpravili na vlak in ga odposlali v Ljubljano v splošno bolnico, j * Zbal sc je. V Ljudskem domu v Kranju so i vprizorili «Pasijon». Igralcu g. Trcfaltu, ki je igral 'vlogo Kristusa, je neznani tat izmaknil med igro iz garderobe nove čevlje. Toda naslednjega dne jih je tat skrivoma prinesel nazaj na staro mesto, ker se jc najbrž ustrašil, da ne bi bilo dobro ukrasti »Kristusu® čevlje. * Trije sumljivi ptiči pod ključem. V višnje-gorske sodne zapore so privedli triperesno tatinsko dctcijico: Ignaca J., njegovega brata Janeza, doma iz Potoka pri Št. Vidu, ter njiju prijatelja K. Vsi trije so osumljeni, da so izvršili zadnje čase več vlomov in tatvin, zlasti tudi tatvine, ki je bila izvršena nekaj dni prej v šmarski okolici. Šmarska tatvina je bila izvršena na naslednji način. Ob bogenšperski cesti na odcepu poti v črnopotoški grad stoji na samem Rozinova hiša. G. Rozina je imel v pritlični shrambi spravljeno svinjino. Neznani zlikovci so zavohali velikonočni žegen in so se ga prav na zvit način polastili. Ponoči, ko so bili vsi Rozinovi pri počitku, so prišli z dolgo preklo, ki je imela na koncu močan kavelj. Tiho so odprli okno, izvlekli meso s kavljem z lat ter ga pod oknom spravili na varno. Litijski orožniki so temeljito preiskali vso okolico, pa ni bilo za storilci prav nikakih sledov, Upcrab*jalfe KCLINS40 CIKORIJ® in prepričali se boste, da je to v resnici izvrsten pridatek za kavo. 156 Vsem našim cenienim odjemalcem želimo prav vesele velikonočne praznike. — Kolinska tovarna hranil, d. d. - Ljubljani. kakor da so se vdrli v zemljo. Medtem pa je prišlo poročilo, da je bilo vlomljeno tudi v neki mlin v Temeljški dolini. Preiskava je ugotovila le to, da so nekatere stopinje na obeh krajih enake. Po petdnevnem preiskovanju se je domislil eden litijskih orožnikov, da je videl nedavno v vasi Potoku tri sumljive mladeniče. Orožniki so poizkusili še to pot in našli v neki koči tri mladeniče, ki so si kuhali svinjino. Fantje niso znali povedati, kako so prišli do mesa. Sumljivega kosa, ki je ležal na mizi, se je držalo še igličevje in brinje, najbrž zato, ker so nakradeno meso zakopali v zemljo in so ga jemali od tam le, kadar so ga potrebovali. Orožniki so vse tri sumljive mladeniče, ki so živeli v potoški okolici brez pravega poklica, aretirali in oddali v višnje-gorske zapore. * Aretacija dveh beračev. V Celju.je bil aretiran star policijski znanec, delamržni in nasilni berač 471etni Anton Korošec, ker je v raznih javnih lokalih •beračil in vsakogar, ki mu ni hotel česa darovati, pošteno ozmerjal. Dan nato pa so aretirali 271etnega brezposelnega delavca Ivana Rožmana iz Bučečovcev v ljutomerskem okraju, ker se preživlja z beračenjem, za pošteno delo pa kljub svoji moči in mladosti noče prijeti. * Vlom v Laškem. Zadnji petek zjutraj je razburila prebivalce Laškega vest, da je bilo tekom noči vlomljeno v prodajalno pekovskega mojstra in trgovca g. Vivoda in da so vlomilci odnesli obilen plen. Vest je bila resnična. Ko je prišel g. Vivod zjutraj v trgovinski,lokal, je takoj postal pozoren na,tam vladajoči.nered in ugotovil, da so ga obiskali tatovi. Pri nadaljnjem pregledovanju se je izkazalo, da je storilec na strehi izžagal luknjo, skozi katero jc prišel na podstrešje. Tam je počakal, da se je g. Vivod s pomočniki podal k počitku, nato pa vlomil v trgovino, kjer je dobil preko 3000 Din gotovine, pobral veliko množino tobaka in raznega špecerijskega blaga ter nemoteno izginil skozi glavna vrata na trg in v temo. Škode ima g. Vivod nad 10.000 Din. Storilec mora biti domačin, kateremu so razmere v hiši natančno znane, ker bi ga sicer peki slišali ponoči. Orožniki so pridno na delu. - * Smrtna nesreča slovenskega rudam pri Mostarju. Te dni se je v premogovniku po desetih letih pripetila težja nesreča. Porušil se je rov, pri čemer so bili trije delavci dobesedno zmečkani, med njimi tudi neki Luka Jelen, doma iz Trbovelj. * Žaloigra dveh zapeljanih sester. Blizu obmejnega mesteca Lešice na Poljskem se je odigrala neobičajna drama dveh lahkovernih in neizkušenih deklet, sester Marije in Josipine Skardiske. Iz inozemstva je bil na Poljsko pozvan neki inženjer. Poverjeno mu je bilo montiranje elektrarne. Župan jc moral inženjerju odkazati stanovanje. Storil je to v hiši Skardiskih, ki sta bili vojni siroti in obe niti 20 let stari. Zapuščeni deklici, ki nista imeli nobene življenske izkušnje, sta kmalu nasedli sladkim besedam in vabam izprijenega sostanovalca. Najprej je inženjer zapeljal 20Ietno Marijo, potem pa še lSletno Josipino. Nekaj časa nista vedeli druga za drugo, v kakšnem stanju se nahajata. Šele, ko je postalo njuno materinstvo očitno, sta si razodeli skrivnost in sta vprašali inženjerja, katero izmed obeh namerava vzeti za ženo. Nesramnik jc odvrnil, naj to odločita sami. Obljubil je zakon tisti, ki premaga drugo. Sestri, ki sta se poprej ljubili, sta se zdaj zasovražili. Starejša je vzela sekiro in začela mahati po mlajši. Vendar je bila ta močnejša in spretnejša. Odsekala je Mariji levico pri ramenu. Sestra, ki jc začela krvaveti, da ji ni bilo mogoče pomagati, pa je imela še toliko sile, da se je vrgla na Josipino. Zdrobila ji je lobanjo. Konec je bil ta, da sta obe obležali mrtvi. Podli ljubimec je gledal dramo ves čas in ko sta bili sestri v zadnjih izdihljajih. jc poklical ljudi. Hoteli so ga linčati, a mu niso, mogli do živega, ker se je branil z revolverjem. * Le mirno spite, ker «Ženska hva!a» raztaplja nesnago čez nop, zjutraj pa .io odpravi Schichtovo terpentinovo milo. Poglejte naš današnji oglasi «DOMOVINA» št. 13 Zadnji snubci Danielova Urška in Lenka sta bili najlepši deklicM v vasi. Vedno in povsod sta kazali, da sta si sestri, ker sta hodili vedno enako oblečeni. Obe sta imeli tudi iste lastnosti. Ko sta potem malo odrasli, so začeli škiliti za njima fantje in ju obiskovati sriubači. Ker sta bili bogatih staršev, se je marsikateremu f<::ntu zahotelo. da bi si zasnubil katero obeh za ženo. Pa m imel nihče sreče. Od blizu in daleč so bili že. snubači pri njima, pa vsakemu sta obesili pa.Ijrbet spominek, ki ga je pomnil vse svoje življenje. Eden ni bil zadosti lep, drugi je bil siromak in tako, naprej. S tem so jima minula leta; blizu trideset Sta jih že -.šteli. . ■'-. 1 Le Gregov Martin in Domitarjev Tone sta še vedno čakala trenutka, da ?i zasnubita vsak svojo. Ko sla prevzeta vsak "svoje gospodarstvo, sta pač' morala malo'- pogledati Za nevestama: Tudi njima se je pripetila enaka kakor poprej vsem drugim. Oba sta bila Za ženski prerevna in prenerodna. * ' • Bilo je sredi najhujše poletne vročine. Fanta, ki sta bila že samca, sta šla; v nedeljo- od maše proti domači vasi; Pred njima šta b udili Urška in Lenka. Vedno sta se ogledovali in se. neprestano, smejali. Fanta, ki sta od zadaj njun smeh poslušala, je to močfto raz cačilo. Začela sta tuhtati, *kaj bi storila, da bi jima nakopala malo sramote za njuno prevzetno obnašanje.: > «Tako lepo,* je rekel nadalje, «še ta naš prebivalec doli v' grmovjii fti pei nikoli^kakor'n: coj. Le pridi ga pošliišatti ' - 1 v .' Na te besede je tudi Urša vstala in šla k oknu. k svojemu na roke oprtemu možu ter poslušala čarobnega pevca. BlTžtfja se je enajsta ura. Naenk at pa se je' zaslišal na zadnjem delu hiše neki ropot, kakor bi, se kaj podrlo. Marko in Urša sta pošlUjintfa,' kaj se je zgodilo. Zdajci se je zaslišalo neko ječanje, kak|g;l tedni. Mož, ravnaj vsaj tako tudi z K. Preležanfe Križ je z vsakim bolnikom. Prav posebno je pa hudo s starimi ljudmi, ki jih priklene starostna onemoglost za mcsece, pogosto celo za leta na bolniško posteljo. Telo hujša dan za dnem, tako ostane le še kostenjak, prevlečen s kožo. Na grobih rjuhah se drgne zaradi ležanja koža in začne rdeti. Po par dnevih se koža zaradi neprestanega draženja vname, kar povzroča bolniku si'ne bolečine. Nastanejo male ranice, ki se vedno bolj večajo. Naravnost strašen je pogled na križ in ledja takega bednika, ko postane ves spodnji hrbet ena sama rana, iz katere gledajo gole kosti. Rjuha se oprijemlje ran in vsak gib širi rane. Bolniki tožijo: Kakor bi ležal na žerjavici, tako žge in peče. Kako pa preprečimo preležanie? Čisto enostavno tako, da negujemo in utrdimo kožo. Vsak dan oteri ležečega bolnika z mokro mehko brisačo po vsem telesu. Videl boš, kako dobro bo dejalo to bolniku, ki kar oživi po takem ravnanju. Hrbet pa nadrgni zjutraj in zvečer s čistim špiritom, ki utrdi kožo, da ni več tako občutljiva. Seveda moramo pričeti z nego hrbta, še preden nastanejo rane. Če so pa rane že nastale, moramo predvsem gledati na to, da preprečimo draženje kože. Ljudje polagajo takim bolnikom navadno s prosom napolnjene blazinice. Če se to zgodi še pravočasno, se po navadi prepreči preležanje, pozneje pa malo hasne. Če moreš, kupi takemu revežu pri bandažistu, v lekarni ali v drogeriji gumijast kolač in ga podloži bolniku tako, da je ranjeno mesto V kolačevi luknji. Na rano devaj obkladke occtno kisle gline in jo leči, kakor sem opisal že pri odprtih nogah. Ne pustite trpeti starih ljudi in jim lajšajte kolikor mogoče njihovo betežno starost, saj ne bo dolgo, ko pridete tudi na njihovo mesto. K. Hrabra žena Štefan je imel veliko in debelo ženo. Spoznal jo je na nekem plesu, ko se je valila med vitkimi plesalci obojega spola. Vedno je hrepenel po močni ženi, zakaj Štefan ie bi šibak in majhen človek. «Močna ženska me bo branila v življenskih nevarnosti«, si je mislil in dogovorila sta se ter vzela ... Poleg telesnih vrlin pa je kmalu spoznal tudi njene duševne dobrote, zlasti silen govorniški talent in močan glas sta povzdignila njeno slavo preko mej nežnega spola. Štefan, uradnik za zaščito bedne dece. pripoveduje: «Pred leti, ko mi je na žalost umrl stric v Ameriki in mi v veselje zapusti! nekaj premoženja, tedaj sem bil galanten človek. Imel sem dosti prijateljev in tudi dosti prijateljic. Kot človek, ki nosi v prsih vrečo socialnega čuta in v žepu vrečo denaria. setn šel, pa sem se zavezal, da bom skrbel za dva nezakonska otroka. Njuni materi sta bili kratkokrili gospodični, ki sta me po vrhu vsega še radi imeli. No, pa kaj bi bil človek potem tako trd! Že moj poklic zahteva, da dajem drugim vzgled, pa sem napisal črno na belo, da se dne tega in tega z r vžatim podpisom zavezujem skrbeti za mala nepridiprava mesečno po 300 dinarjev. Plačeval sem leto dni. imeli smo se radi. plačeval sem dve leti, imeli smo se radi. A danes? Žen ie prazen, minul me je socialni čut. nn vodi je splavala tudi ljubezen... Pa sem šel in sem se s praznim žepom, hvala Bogu, oženil.« Potem je Štefan umolknil in se zamislil. Kaj naj stori? Žena je močna za dva, ima glas za dva in poje za dva, on pa preiema mesečno zanjo 150 dinarjev, to je baš za brivca, ki jo hodi brit na dom. «Molčal bom,» je zatnrmral sam sebi, «mo!čal bom, dokler bo pač šlo. Moja Tat- jana ne sme vedeti, da v obrokih preživljam nezakonsko deco. Kadar prideta Katarina in Kornelija terjat, takrat iu bom napodil, prav pošteno jima bom povedal, naj mi ne prideta več, ker nimam denarja. Ako ne bo šlo drugače pa povem svoji orjaški Tatjani. Vrgla se bo na babnici kakor medvedka, in ioj. joj, če zgrabi to ali ono z rokami za gosji vrat.» Neko jutro pred odhodom v pisarno se je Štefan stegnil k gospe Tatjani: «Veš. duša zlata, kmalu bo prvega. Ali si ti kaj hrabra?® Gospa Tatjana se ie nasmejala z nizkim bascm, se sklonila k možičku in ga potrep-ljala po rami: »Zakaj, o Štsfanček, si prišel na to misel? Mar misliš v boi z menfj? Glej, Štefanček; tako se postavi boksar Dempsev, kadar se misli boksati. To je najlepši šport!® Napela ie prsi. stopila z levo nogo nazaj, napihnila lice in stisnila nesti. »In potem?» se zanimal on. «Potem? Ha-ha ...» Štrbunk. .Štefan .ie pogledal okrog sebe in zapazil, da sedi pa tleh. «To ni lep sport», je momljal in se postavljal na noge. «Ako ee misliš boksati z mcnoi.» ie dejala zmagoslavno gospa Tatjana, «ti to iz vsega srca odsvetujem. Ali hočeš vedeti, kako se obuaša pri boksu Tunney?» «Ne. Hvala! Imela boš še priliko trenirati se, mene za enkrat ne zanima več.» Štefan je v teh trenutkih opazil, kako majhen ie, obenem pa je z zadovoljstvom ugotovil, da mu bo njegova Tatjana izvrstna pomoč. ako se prikažeta Katarina in Kornelija. Dve minute kesneie ie hitel v urad. «Kmalu bo prvega», jc ponavljal med potjo. »Samo še dva dni. pa bo moral Štefan zopet seči v žeD in plačati 6Q0 dinarjev. Ah. ako moja Tatjana zve za to. shujšala bo za pol centa. Ne. ne. Štefan ne bo več plačeval. Štefan nima več ("enarja. nima več socialnega čuta, ima pa močno, debelo in veliko ženo. ženo, ki se zna sijajno boksati in *e pn^g vsega še za ta šport si',no vneta. Dobro zna govoriti in izreden apetit ima. Ej, da bi hotela obe babnici pojesti namesto mene. ko meni.! revežu, zmeraj obeta, da me bo iz ljubezni I pojedla. Obe nai požre in naj mene pusti živeti. saj končno nisem zagrešil ničesar drugega kakor to. da sem jo poročil.» Po teh blodnjah ie Štefan butnil z nosom v vrata svoje pisarne. Gospa Tatjana ie posvetila zadnje dni v rresecu računstvu. Ko ie Štefan na večer gleda! dolge kolone ob straneh časopisa, mu Je tiiio priplavala poleg še številka 600. Prvi mesec srečnega zakona ie vzel slovo. Gospa Tatjana ie spravila moževo plačo v omaro in io skrbno zaklenila. «Veš kaj. draga Tatjana.® se ie obrnil drugo iutro k njej, «povej mi, ali si ti zares hrabra?® «Kaj ti je, Štefanček? Da, hrabra sem. Ne bojim se dveh in tudi treh ne. ako je sila.® V tem je mogočno dvignila svojo roko proti stropu, da so z njega zbežale vse zaspane muhe. «Prav. prav.® si ie mislil Štefan. «tudi treh se ne boji O. le čakaita. babnici! Moja junaška Tatjana vama bo dala 600, ne dinarjev, ampak...-» «Torej,» ie pristopil boječe k ženi, «ako si zares tako hrabra, vem. da me boš rešila pred pogubo. Potem boš,® ie dvignil v slovesnem tonu svoj glas. «v mojih očeh slavnejša kakor sam Dempsev. slavnejša kakor sam Napoleon boš. draga Tatjana. Že v nanrci ti kličem: večna ti čast in slava! Ne 600 dinarjev, ampak 600 zaušnic jima daj, vsaki 300!» «lia-ha-ha». se ie debelo nasmejala eospa Tatjana. «Ti si danes zelo dovtipen. Povej mi še kaj!® «Še kaj? O. zakaj pa ne!» je skomignil možiček z rameni. «Na primer: Mlad niož se poroči. Komaj.pa preteče mesec dni, dozna žena, da mora njen mož plačevati za dva nezakonska otroka ...» . «Kaj?» je gromko zategnila gospa Tatjana in se postavila v boksarsko pozo.' «Umiri se, draga Tatjana!® «Govori naprej!® ukaže gospa. «No, mož se, seveda, brani, da otroci niso njegovi, pač pa jih hrani iz socialnega čuta «Čuj me, draga Tatjana, zgodi se, da pridrvita materi nezakonskih otrok na možev dom in zahtevata denar ... Recimo, da stojiš ti pred njima in pred možem, kaj bi storila ti. draga žena, v usodnem trenutku in na kakšen način bi izkazala svoje junaštvo?® «Jaz? He-he-he ... Jaz na moževa zavijanja ne bi prav nič dala, ker je jasno, da se vsak mož brani nezakonske dece. No, in kar se tiče mojega junaštva, prijela bi najprej moža, zlasti še, ako bi bi! tako maihen kakor si ti. potem še obe babnici, pa bi vso to so-drgo treščila oo stopnicah ...» Štefanu so skočili ldsie v navpično lego in so v tei legi tudi ostali. «Kaj. tudi mene boš? Bodi. draga Tatiana. malo manj hrabra, pa izpusti eno teli treh oseb, in to naj bom jaz!® Na vrata v predsobi je nekdo trdovratno trkal. «Kroiač je zopet tu», ie zamrmra! Štefan. «Pojdi, draga Tatjana, in reci mul naj že enkrat miruje, naj pride drugi mescc. M?ne ni doma!® v lahkih čeveljčkih ie stopila eospa Tatjana skozi predsobo in odprla vrata na ste-žaj. Dve drobni kratkokrili figuri sta stali pred vratnii. Vsaka izmed njih je držala za roko majhnega otroka. • »Že"ite, prosim?® «Gospoda Štefana bi želeli videti.® «Tako? O, to pa že! Trenutek, prosim!® Potem se ie ok>enila. «Štefanček, le pojdi bliže, saj ni krojač!® Štefan ie stal za kuhinjskimi vratmi s pokončnimi lasmi. «Sto krojačev bi rajši®, si ie mislil. «Vsi svetniki, kar vas je v nebesih. sedajte mi pomagajte!® ie mrmral. «Moja Tatjana ie dobra ženska. Jaz vem, meni ne bo skrivila lasu, svoje junaštvo pa bo pokazala onim babni-catn. Naj jih poje! Vpričo mene naj jih! O. jaz iih ne bom branil... «Štefanček!» «Kar bo. t« bo». je zamrmral končno in z nasmehom prestopil p^ag. «No, kaj pa bi imeli radi? Kaj pa ie novega?« «Nič novega, nič! Vse ie že staro in vedno več poje», se je razhudila kakor purman rdeča gospodična. «Denar», je hitela druga. «Vi ste skrbnik cbeli otrok, zakai ne plačnici^ redno?® Gospa Tatiana ie bledela . «No, je dejal z nasmehom Štefan, »le pomirita se! Bosta kmalu dobili, obe iih bosta dobi.i, vsaka 300. Tu ie namreč moia žena Vidita, že čaka. da vaju bo, babnici sitni! Ona je hrabra, zelo hrabra ...» «Denar hočeva!® sta olanili obe k možaku. <-Denar, ali na imate tu otroke Takrat ste nas imeli radi danes oa se branite nas in otrok » Gospa ie počasi zavzemala boksarsko pozo. Molk. «Kako?» je zatulila potem kakor sirena in se pripravila za boi. «Nič. nič, nič...® je hitel Š.efan. «saj ni tako hudo ...» «Denar sem, ali pa imate tu otroka®, ie vpila prva. «Lačni so®, je trdila druga. «Ka-a-ai?» se ie napihnila ^ocisa Tatiana stoječa razkoračeno, kakor se puč stoji pii boksu. «Ta-a-ko? Ti, Štefan? Tvoji otroci?. Cigan! Marš! Fuj!» Štefan je zatisnil oči. Občutil ie udarec mogočne roke. ki jo ie že tolikokrat poljubo-val. V naslednjem hipu je letel po zraku in se brezplačno vozil z neznansko hitrostjo po stopnicah. Ko je odrrl oči. sta drsali za njim tudi Katarina in Kornelija ter z vso težo teles štrbunknili nanj. Visoko eori ie zmagoslavno stala gospa Tatjana z izbočenimi orsi in so-pihala: «Cakaj. dedec, prevaril si me! E, Tatjana ie hrabra in se ne boji nikogar!® «Sedaj mislim, da bosta mirovali®, ie dejal Štefan vsiljivkama. ko sta kobacali in se postavljali na noge. Katarina in Kornelija sta pograbili vsaka svojega otroka, ki sta ori-jckala po stopnicah, in se izgubi'i na ulici med hitečimi. ljudmi. Potem iu ni bilo nikoli več. Štefan je dopovedal svoji junaški ženi, da ie bil čisto po nedolžnem deležen boksa m brezplačne vožnje. Kadarkoli ie odslei govoril o svol< ženi. Jo je vedno imenoval: moia hraorfl Tatiana. Adam M i i k o v i č. Sala Titieia Mrkuzia Svetovna v.oj>ia nas je priklica'a v prijazne Petrovče. Od vseh vetruv smo ff natepli tako zvani enoletniki. Večina je imela vsakdanje obraze z odkrito željo, postati čimp-ej vsaj ka-detni aspirant. Najboljši zastopnik te vrste je bil mlad učitelj z nenavadno dolgim cb.azom in visoko ekstra-kapo. Rekli smo mu Lavdon in je bil, kakor smo videli, prav p.imsen na to ime. Pa mu ni teknilo. Umrl je za grižo, preden je dosegel kano zvezdo. Bilo je tud. par klavrnih figur. Najklavrnejsj je bil František. bledo praško dete, ki je prosil k 87. regimenta zato, da bi videl na državne stroške morie. Cital ie namreč, da ima ta regiment kader v Pulju. Ker ni znal razen češčine nobenega jezika, je vedno vpraševal: «C'opak?» in pos al je za nas Copak. Bil je tehnik in je vlačil s seboj obširni kniigo o elektriki in je vedno listal po njej. Bn je superarbi-triran ter je čuval pri Lebnngu rus1' , ujetnike. Morja pa ni videl,-cepiav je vzdihoval vsak dan za njim. Veudnr pa vsi ti zaščitniki monarhije niso bili nič kaj zanimivi. Izmed vseh sedemindvajset encletniko^, oziroma črnovojnikov z enoletni-škim znakom, je bii zanimiv edino Tine Mrkun. Mi ga nismo poznal i, kdo in kaj je Tovariš odvetnik, ki je preganjal dolgčas pri «Lecnu» s črno kavo in prepeval venomer .Do'.ginom je .dal krati.e hlače iu male suknjiče. Takiat smo rekli vafenrok tistemu suknjiču, ki je imei priirjen na vsaki rami zelen kifelček in so ga krasili svetli gumbi. Tako se je pošalil tudi s Tinet' m. ki je bil majhen, in mu je odkazal obleko za orjal-a. Tine, ki ni nikoli gndel in mrmral, je brez besede oblekel liste mastne cape. Zavihal je samo rakave dvakrat, hlače trikrat. Kapa mu je sedla preko ušes. Tine se je le nasmehnil. In kako se .2 nasmehnil! Nihče se ne nasmehne tako, kvečjemu novorojenček. «Me vsaj v uše-a ne bo zeblo!» Četudi je bilo Ze sredi marca, je bil še vedno občuten mraz. J\o so nas tako več ali manj okusno oblekli, so nr.m uvažali, da ir.iraaic ob dveh pnn v šolo, da nas bo medel gi spod stotnik v tajnosti vojaške umetnosti. Stotnik je bil aktivni častnik in se je zval Ilammelseh iiger Rilter von Unter-hosen. Gate so bile sirovina, ki je pustila isto zimo dva vojaka zmrzniti uklenjena v snegu. Stojimo take ob določeni uri v strahu in trepetu na hodniku v šoli. Tine je stal na stopnicah v svoji nazaj zavihani obleki iu škilil izpod ogromne kape na nas. RaJi bi se bi'i smejali, a smo se bali. "Gate primahajo va^no obranega dulia in Ime se spoštljivo stiiii^ ob zid. Lmiu- joč pogled šine iz Gat, da je Tine zlezel v tri gube. ■• i. •■ . •. «Kaj pa ti delaš tukaj, capin? Mar si tudi ti euoletnik?> se norčujejo visoko vzravnane Gate. «Prosim, naj ne zamerijo.. .> se skuša opravičevati Tine. «Marš tja, kamor spadaš!> Tine jo seveda krene h gruči enoletnikov. vpijejo v»e zardele Gate. cKakor so me oblekli!> tolmrči Tine. «Študent>, se odre/.e Tine. '■ ' S .' ' , se odreže Tine samozavestno; . . se hočejo postaviti Gate - ■ \ Prišedši v sobo poki-tejo Gate Tineta pred tablo. cGovorili ste o indijskem... Znate tudi indijsko abecedo?> ~ ukazujejo vedo/eljne Gate. Tine piše, piše. Mi gledmio v tla in komaj zadržujemo smeh, saj vendar piše Tine staro-slovansko abecedo na tablo. Gate sijejo od radosti: cCudovito! In s takimi neumnostmi se ljudje pečajo ?> " Mi prasnemo iz zadržanega -meha in Gate so nas inilosfljivo pogledale. Tine se je pa le ne dol/,no smehljal in sedel v prvo klop. B.: «Prav nnjogo ljudi je spremljalo na zadnji poti našega prijatelja.> A.: «Kaj so ga res pokopali brez duhova?! B.: «To se razume.> A.: «No, ne razume se baš ne.> B.: «Če so mrtveca zasuli, pač duhovnik menda ni tako neumen, da bi se dal z njim pokopati.* V razburjenju. Mož in žena se peljeta s kolesi na izprehod. Ko prideta na skrajno slabo in ozko cesto, pravi mož, ki je vozil spredaj: cNevihta nama prihaja nasproti.> Žena nejevoljno: «Moj Bog, prav tukaj, ko se človek tako težko izogne. > Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! 'CV J ~ J Vstajenje Vigrrd spet tajno okno odpira ter se v prirodo nežno ozira. Zopet skrivnostno drami in kliče drobne krilatce, cvetje, grmiče. 1 zlatom obroblja zarja planine, solnce ogreva hribe, doline; spet bodo kmalu širne poljane bujno zelene, s cvetjem pretkane. Težki okovi zime so strti, zemlja oživlja, vstaja od smrti. Kamor pogledam — čudež stvarjenja. Duša praznuje praznik vstajenja. S o t e 5 č a n. Velikonočni spomini I. Kropnica Sekanje jabolk in pomaranč je bila nekdaj nedorasli mladini najljubša zabava. Trajalo je od pepdnice do binkošti — dokler je imel kdo kako jabolko ali pomarančo. Zbirali smo sc navadno na trgu pred cerkvijo, dokler nam niso tega prepovedali, češ, da skrunimo vzvišenost posvečenega kraja. Pregnali so nas za farovško znamenje. Tam je postavil redno vsako nedeljo svoj »štant« naš dobri znanec »Kranjski Janez», obkrožen od mladih radovednežev. Njegova zaloga je obsegala v glavnem dva zaboja: prvi je- bil napolnjen s figami, iz drugega so sc smehljale pomaranče. Druga polovica «štanta» je bila prazna. Tu jc ležala vrečica s številkami za igro »tri pod sto» in škatlica s koščeno kocko, katero smo imenovali «špi!marjanco». Kdor je plačal krajcar, je potegnil iz vrečice tri številke, ako so znašale skupaj manj kot sto, je zadel pomarančo. Pri »špilmarjanci« je bilo treba položiti krajcar na številko, ki je bila na deski zapisana s kredo in potresti škatlo s kocko ter jo povezniti na desko. Ako se je ujemala številka pod krajcarjem z gornjo številko na kocki, tedaj je bila stava dobljena in fant je dobil venec fig ali pomarančo. Jaz in «špilmarjanca« nisva bila nikdar prijatelja. Opeharila me je za vsak krajcar, ki sem ga tako težko izprosil od varčnega očeta. Razumela pa sva se z igro «tri pod sto»; prav na cvetno nedeljo mi je naklonila krasno pomarančo. Vsak, kdor me je videl, me je zavidal. Doma sem jo bahavo pokazal hlapcu, ki je takoj pričel ugibati, kako bi me še bolj osrečil. «Sekati jo daj, a ne več ko ,enkrat za skrito'«, me je poučil. »Tako boš ujel kak krajcar. Ta pomaranča ima trdo kožo.» «Dal bi jo. ako bi vedel, da je nihče ne vseka«, sem pomišljal. »Čakaj, to pa lahko napravim. Pridi, kadar bom paril rezanico za živino.« Vzel mi je pomarančo, katero je za hip vtaknil v krop, na kar mi jo je vrnil z besedami: «Zdaj je koža močno zatrdela. Vsak krajcar bo odskočil, nobeden je ne predere. Samo potipati jo ne smeš pustiti.« Pred mašo na veliko nedeljo je bilo na se-kališču jako živahno. Čim* sem pokazal pomarančo. so me obstopili, celo večji fantje so poskušali svojo srečo. Pogodil je ni nihče, «enkrat za skrito» je bilo očitno premalo. V pol ure sem imel v žepu več kot 20 krajcarjev — vsota, na katero je bil človek takrat lahko ponosen. Gorškov Stane ie bil med vsemi najbolj nejevoljen na svoje neuspehe. Tri leta je bil starejši od mene ter je dovršil že ponavljalno šolo. Ni mu bilo toliko za tisih osem krajcarjev, katere je izgubil, kolikor za čast, ker je veljal doslej za prvega sekača. Vsako drugo pomarančo je vsekal «enkrat za skrito«, ne da je pomeril, le moje se ni prijelo. «Čaj, da jo vidim«, je hotel potipati mojo pomarančo. «Prijeti je ne pustim«, sem svojeglavno odklonil. «Zakaj ne?» se je zdelo sumljivo tudi drugim ter so me nenadoma tesno obkrožili. Stane je bil močnejši od mene; iztrgal mi je pomarančo, četudi sem se z vso silo upiral. Na moj! strani ni bilo nikogar, dočim so njemu mnogi pomagali . - ' »Aha, kropnica!« je vzkliknil, čim se je dcf» taknil sadu. ' »Slepar!« so kričali soglasno. Vsak. kdor je izgubil pri sekanju kak krajcar, me je sumi, kamor je dosegel. Drugi pa so brcali pomarančo kakor žogo na igrišču. ~ < V ,- * Prizor je gledal od daleč naš hlapec, ki je končno posegel vmes in razgnal napadalce.' Mene pa je napodil v cerkev, kamor sem odšel z bolečimi ušesi. Tiste velikonočne nedelje ne bom nikoli pozabil. II. Raglja Kot otrok sem bil silno vsiljiv in poreden. Najrajši sem nagajal domačemu hlapcu, ki me je bil že do grla naveličan. Da se me je otresel, mi je včasih obljubil kako igračko, potem pa nisem odnehal prej, dokler je ni napravil. »Na ,veliki četrtek odidejo zvonovi v Rim«* smo modrovali na vasi. «Nadomesto\ale jih Podo 'raglje — pri večrnicah bomo ropotali«. Odslej je bila vsa moja skrb, kako bom prišel I uo raglje. Dolgo je bilo treba nadlegovati hlapca* da mi je . ustregel. • '. Težko smo dočakali popoldne velikega četrtka. Ljudje so si kar mašili ušesa, ko smo drvill po vasi v cerkev. Bolj ko na vse na svetu sem bil ponosen na svojo ragljo, prepričan, da ni prijetnejšega glasu, kakor je njeno ropotanje. Večernice so se pričele ob štirih in trajale do pete ure. Nestrpno smo opazovali župnika, kdaj bo udaril po oltarju s šibo v znak, naj zavrtimo raglje. Radi bi bili pospešili zaželjeni trenutek: naše »srake«, kakor smo jih imenovali, so se pričele oglašati in motiti duhovnika pred oltarjem. «Mir!» nam je zapovedal ter nas ošinil z mrkim pogledom: Kar nas je bilo prizadetih, smo zardeli do ušes. Kmalu pa smo pozabili župnikovo svarila in ragljanje se je ponovilo. «Ali res ne bo miru?« se je ponovno oglasil. Zopet smo nekaj časa mirovali, nenadoma pa je zadrdrala moja raglja, s katero sem v raztrese-nosti zamahnil. Zdaj pa župnik ni zinil nobene besedice. Po-mignil je cerkovniku, ki je planil izpred oltarja med nas ter nam odvzel ropotalke. Nič sc mu nismo upirali; marsikomu je padla iz roke še poprej, preden jo je bilo treba oddati. Strahoma smo jo popihali iz cerkve, naše veselje se je spremenilo v skrb in žalost. Doma. se seveda nismo upali povedati, kaj se nam je pripetilo. Pela bi bila šiba, ker smo motili cerkveno opravilo. Zagovarjal nas je celo cerkovnik: rekel je, da nam je shranil raglje za prihodnje leto. III. Najhujša bolečina Imeli smo staro teto, kateri smo ob vsakem večjem prazniku kaj poslali. Tudi za veliko noč so navezali mati v veliko pisano «jtržaško» ruto kolača, pirliov, mesa in klobas. Čakala me je prijetna naloga: pohiteti k teti, ki je vselej bogato poplačala moje opravilo. Takrat sem imel komaj 7 let, culica mi je bila težko brenie. Predeva! sem io iz roke v roko, z rame na ramo. Večkrat sem moral počivati, čeprav ie bila tetina hiša le četrt ure oddaljena ocf naše. Pri Trdinu v Soteski so Imeli hudega psa, ki je name gojil posebno piko, ker sem ga večkrat napodil s kamenjem. Za povračilni dan si je izbral velikonočno nedeljo. Molče se je zakadil pred mene izpred hleva in široko zazijal. Na ves glas sem zakričal in spustil culičo, s katero je skokoma oddirial. «Ponjagajte! Moji pirhi — kolač — klobase 1» sem se tresel po vsem telesu. To je bil najbrid-kejši- trenutek moje mladosti. ■ Teta je čula vpitje in prihitela iz veže. «Za boljo1 voljo!"Kaf pa'"je? Kaj'Se je zgodilo?® se -je plašila v skrbi za svojega vnuka. ' «Trdi-dinov Su-stiltan ...« sem jecljal in mešal z jokom nerazločne besede. «Ali te je ugriznil?« je sočutno poizvedovala. «Pirhe jc ukradel«, sem končno spravil iz grla. ^ «Čigave pirhe?« je strmela. «Vaše«, sem ponovno zajokal. «Pa kolač in klobase...« «0 ti mrcina ti, kosmata!« «Teta, ne morem pomagati. Hlastnil je in zagrabil.« «No, ta je pa lepa!» ie plosknila z rokama. Šele zdaj sem se opogumil ter ji razložil, kako ( me je oropal in kam je pobegnil z ugrabljenim plenom. fijh;. H J? «Za njim!» se je razkoracil Trdinov Slavko, ki jc poslušal moje pripovedovanje. JJrno sva jo nbrisala čez vrte v dolino, kj.er je raslo gosto grmovje. Tam sva našla Sultana, ki je obiral za grmom pleče, klobase je bil namreč že prej požrl, kolača pa sploh ni dotaknil. Tisto lepo pisano ruto ie zgrizel tako, da ni bila več za nobeno rabo. • «0, kaj bo, kaj bo!« sem stokal v strahu, kako se bo izteklo. Pirhi, kolač in klobase me niso tako skrbele, toda ruta. ruta! Brez nje nisem smel domov, ako sem hotel obraniti zdravo kožo. Teta ie razumela mojo bojazen. Stisnila mi je v roko dvajsetico ter me je spremila domov, kjer je govorila nanlesto mene. Mamica se je na tetino pripovedovanje presrčno nasmejala. Njen nasmeh mi je ozdravil bolečino. S o t e š č a n. Ob veliki r.o"i v deželi Gospe svete Ne le z Magdalenske' gore, ki se dviga južno od Gospe svete cb živi narodni meji, tudi z gore Sv. Urita nn žapadnerh robu Gosposvetskega polja in v nižjih legah celo s strmih in oguljenih rebri Karavank, z Obirja in Peče, je skopnela bela snežna odeja, da se razločno' vidijo temno-zeleni gozdovi, že zeleneči travniki in na novo: zorane njive, pa tudi sive skale, gole strmine in pečine. Z vrhov nad Spodnjim Rožcm, z Grlovca. Mama in Žingarice v bližini slavnoznanih Boro-velj je slišati od časa do časa, kako topli jug sili s prav posebno silo preko karavanških grebenov v Rož in ostali Korotan, zamolklo, domačinom dobro znano bobnenje: zdaj tu zdaj tam se utrga plaz, drči z vso naglico preko strmega skalovja navzdol, dokler sc ne razprši, ko je' že opravil svoje nesrečno delo, med redkim bukovjem in in meccsnovjein. V sto in sto potočkih, pa tudi po nevarno naraslih hudournikih, po Suhah in Borovnicah, po Belah in Bistricah, hite včasih mogočno bobneče, včasih zoret milo in ubrano žuboreče mrzle vode v mogočno Dravo, ki, zimskih spon oproščena, dere skozi deželo koroško, skozi Rož in Podjuno naprej v svobodno državo jugoslovenskih bra-,tov. V solnčnih gajih okoli Vrbskega jezera, na Otoku, blizu Ribnice in Sakire, pa tudi blizu prisojnih Zihpolj že prepevajo na vrheh najvišjih smrek drozgi; v grmevju, ki rase pod Humper-škim gradom nad Rožem, se oglašajo kosi in taščice zjutraj in zvečer, dišeče vijolice pa čakajo, kdaj se povrnejo druge stare znanke v njihovo družbo. Tedaj prihaja ljuba pomlad v deželo koroško in napoči veliki dan prebujenja in novega življenja. Tedaj zazveni, ko je. skozi pet dni žalovanja molčal v sivem, starodavnem zvoniku, gosposvetski zvon in za njim po vseh dolinah in brdih zvon za zvonom, zvonček za zvončkom, žek. Ta je imel vse žepe natlačene s priigranimi pirhi. Nobene igre ni izgubil, naj je igral, s komur je hotel. Naposled je prišla tudi domača Zitr.erlova Micika med igralce in tudi ona začela sekati pirhe. Imela je nov bel predpasnik, ki ga je da morajo slišati veselo sporočilo o veliki noči dobila kot darilo od svoje tete za veliko noč. vsi pni, ki kot svobodnjaki spijo v starih grobo- j Med drugimi se ji je ponudil Andražek, češ, vih'na ponosni Ostravici; zazvone veselo in naj tudi z njim poskusi svojo srečo. In res, glasno, da čujeio radostni glas oni ob Zilji, da prvo igro je dobila rdečelična Micika. zapojo velikonočno pesem veseli Rcžani, da bo; «Poskusiva v drugič!« je pripomnil Andra-vojska kralja Matjaža zbudila novo veselje do žek, ki je že držal v roki nov lepo-pobarvan lepšega, svobodnejšega življenja vsem'onim. ki piruh in ga ponudil Miciki, češ, naj ga ona prime, orjejo in kopljejo zemljo blizu Pece in visokega da bo on sekal z dinarjem. Ojst.rca pa gori do Šenturške gorg in do Dobrača Vsi okrog so gledali' in bili radovedni, kdo nad Ziljo. " bo dobil igro. Že, ko je še bila huda zima, so P#m%lh, Micjka je-prijela piruh v roke in Andražek ga mladeniči plamenice, večje in manjše, iz srednje- je začel z dinarjem. V hipu je piruh, ki je bil lepo djbelih borovih debel, na koncu precepljenih in pobarvan zaprtek, eksplodiral, s smolo prepojenih, da so se na solncu in prepihu Naenkrat je bil Micikin. predpasnik ves za-do velikonočnega tedna docela osušile. Blizu vasi, mazan s smrdljivim jajcem. Vsa osramočena se in kakem holmcu, 'kjerrna veliko soboto zvečer h Micika odstranila. Tudi. Andražek jo je od-vaški duhovnik pri kapelici blagoslovi «žegen», kuril in pobrisal; da nihče ni vedel kam. zanetijo, kakor hitro se začne mračiti, veli®- Micika; t mu pokali, da se je tresla vsa vas. žive slike vstajenja in ljubezni. Ko zagrmijo Micika jejtuhtaia, kako bo Andražkovo eks-velikonočni streli in zadoniio velikonočni zvo- plczijo 'izplačala. Delala se je,-kakor da bi bila novi, da odmeva hrib in dol, tžtfaj so srca vseh Andražkova največn prijatelji« in kakor da je polna veselja. ' zgodbo o srnrdfliv&n piraih Že pozabila. Bližala se je ura, ko bi imel priti župnik blagoslavljat, pa je nagovorila gospodarja kapelice, naj pokliče Andražka k južini. Gospodar je res poklical strelca, češ, da naj Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče deželo koroško veliko noč, Po polju koraka resen kljub veselim utripom v srcu slovenski oratar.; z njim njegov sin, I^rižce, napravljene iz blagoslovljenih vrhovih vejic, in prej malo pojužina, preden pride župnik, blagoslovljeno vodo v vrčih nosita s seboj. Na Ko je Andražek sedel pri jedi, je Micika na vsakem oglu njive zasadita po en križec, ga za- tihem v vsak možnar vlila malo vode. Ko je vse Ujeta z blagoslovljeno vodo in se pri tem pri- delo dovršila, je izginila od kapelice na svoj dom. križata: sedaj ne bodo mogli ne toča ne nevihta Pred odhodom pa je še nekemu fantu naročila, niti hudi duh škodbvati zavarovanemu polju. naj pove Andražku, da bi bilo dobro dati na Tudi hišo in gospodarska poslopja je treba vsak možnar po en, smrdljiv pirh, ki bi gotovo ubraniti vsega zla. Jajca, na obeh koncih preluk- eksplodiral, njnna in skozi obe luknjici izpraznjena, potem pa z blagoslovljeno vodo napolnjena, mečejo, ko zazvoni poldne na veliko noč," črez strehe hiš5 in drugih poslopji, da jih tako blagoslovijo in obvarujejo nesreče. Velikonočno stflnce se Začne za tirolskimi go- Takrat so opravili blagoslovitev brez stre-Andra|ka j,e bilo silno sram, ko je tekel od enega možnaria do drugega z razbeljenim železom, pa ga nobeden ni hotel ubogati. Andražek je potem, vse možnar je. ^pometal na kup in odšel. Ko je župnik odšel, si je prinesel sveder ,. , . t t, 1 - • , ter začel po vrsti izvrtavati naboje iz možnar- rami nag bati k zatonu. Hladne večerne sapice r1 " K, * . „ ■ . . dercee jev- Pa joj! e pri prvem ga )e cakala vellka se podijo od zapada proti vzhodu v smeri Drave. Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo zasnežene robove gorskih grebenov in nastane ono znamenito večerno žarenje gora, ki ga nihče ne more popisati. Tečaj zadoni, ujemajoč nesreča. Bil je vendar še tako previden, da ni t držal glave nad možnarjem, ko je vrtal, sicer | bi mu jo eksplozija odtrgala. Ko je namreč prišel sveder do smodnika, se se z mogočnim in vendar milim zvonenjem, ki se | je ta vžgal in z groznim pokom iztrgal Andraž-razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; tedaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu, žal, komaj še znana, domača velikonočna pesem «Prišla je Velika noč ...» Sivi očaki, z bogatimi izkušnjami oblagodarjeni, modrujejo o burnih časih, ki so že šli mimo njih, o kratkotrajni, zlati svobodi, pa tudi o časih, ki čakajo, če že ne njih samih, pa gotovo njihove vnuke in njihovih vnukov vnuke. Pa postanejo veseli in dobre volje, ker so vsi prepričani, da bo napočil kdaj veliki don nr,rodnega vstajenja in velika noč osvobo-jenja, ki ju oni sami niso mogli dočakati. Dr. Fr. M. PirSa Je eksplodiral Kdo bi kalil mladini nedolžno veselje, ki ga ima baš zdaj ob veliki noči z lepimi rdečimi pirhi. Tu vidiš gručo malih otrok, ki pridno sekajo rdeče pirhe, tam zopet pred hišo zbrano celo krdelo že odraslih fantov in deklet, ki si dele pirhe. Na veliko soboto bo tri leta, ko je bila pred Zirnerlovo hišo zbrana vsa vaška mladina in se igrala z lepo pobarvanimi pirhi. Najspret-nejši sekalcc med njimi je bil Organčev Andra- ku sveder iz rok. Strelec pa je padel po tleh, osmojen po obrazu. Ni dosti manjkalo, da ni zgubil pogleda. Drugega dne so ga peljali v bolnico, kjer je bil dolgo časa, preden je ozdravel. Miciki je bilo žal. da je s takim maščevanjem izplačala Andražkov smrdljivi piruh. Pač ni pomislila, da se bo stvar tako iztekla. Andražek ie potem izjavil, da takih smrdljivih zaprtkov ne bo več barval. Matija Belec-Bolfanski. Kako je Marko itgnal strah Marko Korenjak je bii v resnici lep in čvrst dečko, pravi junak od nog do glave Bil ie nenavadno pogumen in ta!;o močan, da ' i premagal samega vraga. Ko je dop lnil dvajseto leto, so g^ vzeli k vojakom. Prišel je v Ljubljano in mestne gospodične so .se rade ozirale za njim. V vojaški službi je pa moral naš Marko mnogo prestati, čeprav je bil izmed vseh najbolj okreten. Vojaki so ga radi imeli, a ne iako stotnik. Ta se je pisal Seraf.n in j" bil trd Nemec. Grozno so se ga vojaki bali, kajti bil je nenavadno strog in neusmiljen z njimi. Mučil jih je na razae na- «D0M0V1NA» št. 13 Stran 17 čine ter dostikrat tega ali onega slovenskega fanja kruto kaznoval za prazen nič. Zlasti na našega Marka je imel stotnik Serafin strašno piko. Vsa težja dela je moral opravljati Marko in za vsako malenkost je bil strašno kaznovan. Sploh je bila stotnik« Serafinu najljubša zabava, mučiti vojake. Zato je neprestano oprezoval, koga bi zasačil pri kakšni nerodnosti. Sicer ga je naš Marko nekoč zatožil polkovniku kot mučitelja vojakov, a polkovnik se ni niti najmanj zavzel za trpinčene slovenske fante. Tako Marko ni dosegel svojega namena. Nakopal si je na glavo še večje sovraštvo krutega stotnika, | ki mu iz maščevanja od tedaj ni dal pokoja ne; podnevi ne ponoči. Nekega večera je zapovedal stotnik Marku, da mora on iti na stražo, čeprav ni bil na vrsti. Marko se je moral pokoriti, vzel je puš.vo in odšel na določeno mesto. Stražili so tedaj staro smodnišnico na Gradu. Marko je imel ukaz, stati j na tem mestu do polnoči, do konca ure duhov in | strahov. Bil je prvič postavljen na stražo k stari j smodnišnici. Sicer njegovo srce ni poznalo strahu, j vendar je z nekim nemirom korakal ob smod-; nišnici, kajti v tistem času je a Gradu vsako ■ noč strašilu, kakor so pravili. Vsak vojak, ki je j zadnje mesece stražil tu je ob enajsti uri jadrno ; zbežal pred tajinstvenim strahom. Drugi dan je j pa vsak begunec bil osramočen in težko kazno- j van. Stotnik je namreč vsakogar videl, če je po- i begnil, čeprav je bila noč še tako temna. To se je, kajpada, vsem vojakom videle čudno. Vse strašne kazni pa niso nič koristile. No- j bena straža ni do polnoči ostala na svojem mestu, i vsako je prepodil «strah» takoj, ko ;e pričel ro- j goviliti. O tem so vojaki sicer mnogo j groznega pripovedovali, a kakšen je, ni vedel nihče povedati. Strah je še hujše zarenčal in se vedno hitreje pomikal proti njemu. Marko je še dvakrat zaklicali «Stoj!» Ker se pa pošast ni ustavila, je pritisnil na petelina. Zabliskalo se je in počilo. Strah je dal od sebe čuden glas, nato omahnil in se zvalil po tleh. Strel je alarmiral vojake. Mlad poročnik je prihitel z, desetimi možmi. Marko je poročal, da je čudna zverina šla proti njemu, katero je ustrelil, ker se na trikratni poziv ni hotela ustaviti. Vsi hitijo gledat, kakšno zver je pogodil Marko. In kaj so našli? Na tleh je v mlaki kivi ležal stotnik Serafin, zavit v kosmate ovčje kože. Bil je mrtev, kajti strel-mu je šel skozi srce. Splošno Cačudenje je nastalo med vojaki. Bliskoma se je po vsem mestu raznesla novica, da so tisti grozni strah, ki je toliko rogovilil pc Gradu, razkrili v osebi stotnika Serafina. Vse se je zgražalo nad stotnikom in hvalilo pogumnega stražnika. Marko Korenjak ni bil nič kaznovan, saj je ravnal, kakor zahteva vojaški pravilnik. Kruti stotnik Serafin je pa prejel plačilo, kakršnega je iskaL Star slovenski običaj na Koroškem: velikonočni kres s plamenicami Kako je šivankarski mojster pulil zobe Grilova Barba po volji mačehe usode najstarejše dekle v fari, je imela v svojih čeljustih škr-bino, ki jo je bolela prav nekristjansko. Ko ni mogla bolečin več prenašati jo je mahnila do krojača Janeza, ki je bil znan širom devetih far kot imeniten in vešč zoboderec. Torej h temu umetniku dospe naša devica ter mu v milih besedah potoži svoje križe in težave. « O, to bo kmalu dobro,» jo tolaži krojaček, «kar na tale stol se vrzi, pa mi pokaži svojo škrbino!» Ko je Barba sedla in pokazala svoj zadnji zob, je vzel krojač močno nit in privezal prvi konec za zob, drugi konec pa za kljuko hišnih vrat. «Ali te boli?» vpraša Barbo. «0, boli, boli!» «Le počakaj, bo takoj zunaj.« Po teh besedah se je krojaček sklonil in izpod stola zbodel s šivanko Barbo v oni del telesa, ki v dostojni družbi nima imena. Devica je zacvilila in poskočila, pa tudi zob je skočil iz čeljusti ter obvisel na dreti. Ko se je vračala domov, je Barba mislila na zbodljaj ter si dejala: «0, devet zelenih! Da bo bolelo, sem vedela, ampak da ima ta zlodej tako globoko svoje korenine, si nisem mislila ... M u 1 j a v s k i. Obseden maček Grof Bertold je med vsemi živalmi, ki jih je imel v gradu, najbolj ljubil mačke. Imel jih je včasih po deset in še več. Maček mu ie moral biti spremljevalec na sprehodu peš ali na vozu. Tudi pri vsakem kosilu je moral biti pri mizi. da mu ie delil jedila. Nekateri ljudje so smatrali to grofovo početje celo za greh. Najbolj pa je jezilo to grofoves:a streža.ia. ki mu je pri mizi stregel. Na vse načine ie ugibal strežaj, kako bi napravil med grofom in mačko sovraštvo in da bi odpravil tega. sebi nadležnega gosta od mize. Nekoč mu je padla dobra misel v glavo Bila sta baš sama z mačkom x obednici. Strežaj se je vsedel pravkar k obedu, ko se j mu je pridružil tudi maček. Ko je maček tako mirno sedel pri mizi in čakal na svoi delež, je vstal strežaj, vzel raz stene križ in začel udrihati po živali, ki mu ie komaj ušla. Strežaj ie po tej hudi bitki zopet obesil križ na svoje mesto. Čez nekaj dni je grof povabil razne go»! spode na obed. Kakor vsakikrat, ie bil tudi seda.i maček pri kosilu in ničesar hudega sluteč sedel pri skledi na mizi. Ko je bila vsa gospoda zbrana pri mizi,' je začel streža.i grajati prijateljstvo med grofom in mačkom. «Slišal sem,» je meni! stre* žaj, «da je mačka obsedena od hudega duha.»: «Grof Bertold, njegov gospodar, se ie tem strežajevim besedam prav porogljivo na-, smejal: «Tega vam, gospod strežaj. nikakor ner , verjamem. Hudič pač ni tako nespameten, da; bi se celo mačke polastil.« Ker je ta govorica šla krog mize kot res->j nična, je zahteval grof, naj strežaj dokaže to svojo trditev. «Dovoiite!» je pripomnil strežaj, «poterrt: boste uvedeni, da sem govoril resnico.® «No, pa poskusite!® je odvrnil grof. Strežaj je na grofovo dovoljenje mirno stopil k steni, vzel križ raz nje in šel proti j mizi, kjer je sedel maček. > Ko je maček zagledal, da ima strežaj V l rokah križ, s katerim je bil prejšnjega dne j tepen, je v hipu poskočil, prevrnil na mizi j juho ter se pognal proti zaprtemu oknu, po- : bil šipe in planil na dvorišče. Grofa je pri tem prizoru pograbila taka jeza. da je vzel puško, hitel za mačkom na dvorišče in ga ustrelil. Ko se ie zopet vrnil, je menil: «Hudič ne bo nikoli več z menoj pri kosilu.® Domačemu lovcu pa ie zaukazal, naj po-streli še tistega dne vse mačke, ki jih dobi v graščini. Streža.i si je oddahnil, ko ie videl, da se' mu ie načrt tako dobro obnesel in da ne bej imel več sitnosti z mačkami. Matija Belec-Bolfanski.. Jajce v juhi Drobnikov Anza ni bil samo izvrsten mizar, temveč tudi velik Šajjivec. Zato so ea Ijudie imeli prav radi. Najrajši ie mizaril pri kmetih: hodil je vedno od hiše do hiše. Zgodilo se je, ko je nekoč mizaril pri kmetu Gobčniku v Setiški vasi; di.je izvil šalo, za katero mu je bilo žal' vse življenje. Ni se nadejal, da bi po njegovi šali Drišlo skoro do tepeža. Bilo ie poleti. Anza je imel svoj strojalnik na skednju, kjer ie izvrševal svoia mojstrska dela, ki mu jjh je dal delati gospodar Gobčnik. Bilo je oa tako. da je moral iti vselej skozi kuhinjo, kadar je šel k zajtrku, kosilu ali večerji. Na skednju, kjer ie delal, je staja v nekem kotu stara veternica — vetrni mlin. kakor pravimo mi. V tem mlinu ie bilo kurje gnezdo. Na mizi v kuhinii je bilo navadno vselej, ko je šel h kosilu.,skleda iulie. ki. io ie ootem prinesla gospodinja med drugimi -iodjli^ na mizo. . * ■ y : \ ■ - ** V to juho je v.rgel mizar 'Anz« ia.iec. ki ga je vzel iz gnezda v veterpici. Mislil ie. da bo napravil s tem le "šalo. Ko so ^.obedovali, je prinesla gospodinja np mizo?,juha. ■ Mirno so se pQgovarialWned 'ieajŽfKmet Gobčnik je imel šestero. žč ..doraslih. otrok: dva sina tn štiri hčereykKsd':bili;'vsi pri mizi in se udeleževali razgovora. ...» i Naenkrat se je pa nabasalo shrnemu gospodarju v žlico jajce, ki so ga vsi začudeno gledali. - • • ./■■ «Kai ie pa to?» ie zagrmel na vse grlo. «Poglej, Anza, tako se pri nas gospodari! Kolikor jajc nam ne požrejo dihurii. jih pojedo te sladkosnedne babe v kuhinj}.» Mati ie gledala prf terti prizoru svoje hčerke, hčere pa so gledale- mater. Nobena ni vedela, kako se ie to zgodilo. Vse so vneto zatrjevale svojo nedolžnost. Nobena ni hotela biti kriva, da bi si kuhala jajca. Gospodar pa se ni dal- potolažiti. «Salament!» ie zarohnel. «Kdo je gospodar pri hiši? Rad bi vedel, kdo skrbi davek in sploh za vsa plačila, ki zadenejo hišo.» Udaril ie s tako silo po mizi. da ie odsko-čilo vse, kar je bilo na njej. «Saj vcm!» je reke!, «saj vedno stikate za jajci po podstrešju, po senu in v parmi po slami: Kolikor jih ne požrete v kuhinji, jih pa prodaste in denar obdržite. Vsak dan mora imeti ena ali druga nOv robec na glavi ali pa nov predpasnik.* Gospodar Gobčnik sc ni mo^f o^^čiti od prevelike jeze. Vse, žena in hčere so tolažile razjarjenega očeta, pa bilo je vse zastonj. Celo mizar ga ie začel tolažiti, češ, da samo za eno jajce ni vredno, da bi se tako jezil in kregal. «Seveda ni vredno!» mu je odvrnil. «Pa to ni samo eno, več kakor sto so mi jih že požrle ali pa prodale, o čemer sem trdno prepričan. Kolikokrat sem že našel lupine v kuhinji, na gnoju ali pa v kakem drugem kotu. Pa do danes sem molčal in vse trpel. Danes pa mora biti tega konec. Celo v juhah so si te vražje prikazni kuhale jajca.» Mizar Anza se je potem naveličal te gospodarjeve pridige: pokrižal se je in odšel na delo. Še dolgo potem ie poslušal, kako ie treskal gospodar z durmi po hramu, zdaj z enimi in zopet z drugimi. , Mati in hčere so se druga za drugo prikazovale okrog hiše in se jokale. Nobena ni hotela priznati krivde. Vse so se potem zbrale na skednju pri mizarju in na elas jokale. Mati je rekla z razprostrtimi rokam! proti mizarju, da se kaj takega, odkar je' na svetu, pri hiši še ni nikdar zgodilo. «Pet in dvajset let sva že v zakonu, pa takšen še moj mož ni bil nikoli. Skoro bi rekla, da je to iajce sam vrag vrgel v juho Ni dosti manjkalo, da nismo bile vse po vrsti iepene.». Šele drugega dne se ie polegla: gospodarjeva jeza. Gobčnik ie prišel naravnost k mizarju ter ga poprosil, naj ne razlaga te zgodbe nikomur. «Zal mi je!» mu ie rekel, «da sem se tako-jezil. Čeprav bi res kradle in prodajale jaica pa saj niso denarja zapravljale. Ce si kupujejo šatne obleko, ua ni treba skrbeti meni za to. Prosim te torej-še enkrat,. ohrani to zgodjbo zase!» Mizar, ki ie imel težko vest. ie kai ršid obljubil, da bo molčal. Takih šal pa Anza potem baje ni več uganjal. Matija B e 1 e c-Bo 1 f a hs k i. Preprosta lirasia, snaga iti enostavna obleka so a - i- . Med, raznovrstnimi poklici je brez. .dvoma kme.tfrki eden najbolj- zdravih. Delo, dasi naporna, v prosti na-avi, na svežem, zdravem zraku keepi telo in ga dela odpornega proti raznim boleznim in pomehkuženju. Nekaterih bolezni do nedavna kmetje sploh poznali niso, tako da jih lahko imenujemo mestne. ... . Drug važen finitelj knie.tsk?ga zdravja je 1 preprosta, zato pa tem bolj zdrava hrana* Dognano je namreč, da preprosta kmetska hrana, telesu najbolj; prija m,-da je.,eden glavnih virov kmetskega zdravja.' < -. ..; Kljub vsemu telim pa moramo, žal, ugotoviti, da se v zadnjem, eapu,; udomačujejo na kmetih, bolezni, ki prej niso bile tako zelo. razširjene. Taka bolezen je na primer jetika. Da je ta .bolezen razširjena, po industrijskih- krajih, kjer jo pospešujejo- slabša .prehrana,- po.nanjkanje sobica, pokvarjen zrak in drugo,; se ne .bomo čudili; kar se nam zdi. na prvi pogled nerazumljivo, jc dejstvo, da se, siri jetika tudi tam, kjer. ni industrije. Tudi umrljivost je v. marsikaterem kmetskem okraju večja kot v mestih.; Vprašati se moramo po vzrokih ?ega žalostnega in za narodno zdravje poraznega dejstva. Kje je torej vzrok, da je zašla ta bolezen med oni sloj, čigar poklic smo označili zgoraj za najbolj zdrav in proti boleznim najbolj odporen. Če bomo našli pravi vzrok* bomo ka* laže ,našli sredstvo, da ozdravimo tam,, kje; je zdravje najpotrebnejše. ... Zakaj torej zapadajo boleznini kmetje, ki imajo najbolj zdrav zrak, v katerem preži ve večino dneva? - Sled glavne svoražnike ljudskega zdravja spadajo slaba stanovanja in nesnaga. Morda tiči torej vzrok v teiii. Če si stvar malo natančneje .ogledamo, moramo reči, da ne, kajti nesnaga je bila včasih Ha kmetih veliko večja, pa tudi stanovanja so danes na kmetih boljša kakor so bila prejšnje čase. Morda je kriva zadnja vojna, da je začelo zdravje tudi na kmetih pešati. P>rez dvoma je tudi vojna nekaj pripomogla, pravi vzrok pa le ne more biti, saj je bila prehrana med vojno ua kmetih, dovolj dobra in se prehranjevalne razmere na kmetih v onem času nikakor ne morejo primerjati z razmerami po mestih. Eden velikih vzrokov pešanja kmečkega zdravja je tudi ta, da ie za.-clo kmetsko prebivalstvo preveč posnema'i meščane v prehrani, obleki, navadah in tako dalje. Kar že "za meščane ni dob-o. more v drugih razmerah kmetu še manj koristiti, največkrat pa l^&odovati. Včasih ^tj-dajali .na kmetih plačo yecinoma v naravi, v "|iVe|u* pbjeki; pgrjlu. Posli in ktnetski delavci so ;se' liranili' z, zdravo hrano in so bili dobro oblečeni. £daj pa delajo posli tudi na kmetih za .denar.. Denar pa se, žal, potrosi večkrat za pijačo. -"< .. . .' ' , - Kaj pii vblt-ka? Zlasti -renske 'rade' posnemajo me&fcr.- Svilene nogavice, čevlji, ki ne prenesejo b'ata, že za mesto niso kaj prida, za na kmete'pa se manj. Ni vse za vsakega in nrestftg -navade se ne dado brez škode prenesti na kmete. Meščan, ti sedi v pisarni, že prebije' s skodelico kave za zajutrek, vsak pameten Človek pa bo' Vedel, da je to premalo za človeka, ki nrrra vse dopoldne naporno delati. So sicer na kmetih še hiše, kjer se zajtrkiijejo žganci, sok ali podobno, a so že redke. 0 kavi smo govorili že zadnjič, ko smo ,, rekli, da kava sploh ne niore biti hrana y pravem pomenu be ede.; Kar je pri kavi dobrega, je mleko; ali bi torej ne bilo boljše samo mleko? Kaj pa meso? • ..... .. . • . -Meso ni prav zdrava hrana, je kvečjemu pripravno za človeka, ki mnogo sedi in zato ne prenese obilne hrane. Za kmeta, ki naporno dela in potrebuje obilne hrane, meso za vsak dan ni priporočljivo. Danes kmetje vse prodajo: mleko, krompir, fižol. To je sicer prav, ker rabi kmet denar, a zgodi se večkrat, da gre predaleč in proda čez mero, tako da mora potem nazaj kupovati dražje in slabše blago, radi cesar tudi trpi zdravje. Še nekaj o obleki. Meda zahteva tudi na kmetih, zlasti med žensko mladino veliko žrtev. Namesto zdrave domače obleke se kupuje obleka po mestnem krojit, ki za kmečke razmere ni prikladna, poleg tega pa draga in nezdrava. Vzrok propadanju zdravja na kmetih je torej predvsem v nespametnem in kvarnem posnemanju mesta, tako v hrani in obleki kakor v raznih drugih navadah. «Kako si človek oddahne v prosti naravi, daleč proč od avtomobilskega sinradu.» Ob pričakovanju žegna * Z naporom res neseva težki kola?, saj par poleg nJega ie č v/stih te krni , Me dve iz dežele obljubljene sva,, kjer mamica naša ves dan rOpoiu in kuha in peče, se nama smeji, ker ličke nama ko solnče žari. Kako sem šel prvič po pirhe Ko mi jc boter zavezal birmo, tedaj sem dobil pravico do njegove poznejše naklonjenosti. Tako sem mu smel ob godu voščiti srečo, pri čemer me je vedno obogatil s kakim darilom. Najbolj pa me, je veselilo, ko mi je mati omenila: »Ako boš priden, pojdeš ob veliki noči po pirhc ixi takrat se bo zopet kaj dobilo.«' Z nedopovedljivo nestrpnostjo sem čakal prazničnega ponedeljka. Ta dan je določen za nabiranje pirhov, prej namreč ne dozorijo. Venomer sem stikal za materjo ter jo nadlegoval z različnimi vprašanji. «Zdaj se pa le obleci!« mi je velela po kosilu na»praznični ponedeljek. Tudi sama si je nadela boljšo obleko, da me povede do botra, zaka nikamor se nisem smel ganiti brez njenega varstva. Pred odhodom mi ie podala culico s pirh in naročila, naj pazim, da se kaj ne ubije. Zunaj vasi se nama je pridružil Jelarjev Na-cek s svoio mamico. Tudi njemu je moj bote; zavezal birmo ter je imel do njega isto pravico Mamici sta se naglo zapletli v pogovor, midva pa sva stopicala zadaj in predevala culico iz desnice v levico. «AIi je težko?« me je vprašal Nacck. «Težje kot tvoje!« sem mu zabrusil v otroškem ponosu. «Poskusiva», je dvomljivo predlagal. Zamenjala sva culici ter ju potehtala. Osramočen sem začutil, da je Nackova težja od moje. «Ali si videl?« se mi je posmehnil. «Videl», sem potihoma priznal in vprašal: «Kaj pa imaš vse notri, da so te tako obložili?« «Poglejva», jc bil pripravljen pokazati. Zaostala sva za ovinkom, sedla na mejo in raz vezala culici. Vsaka je vsebovala: kos kolača, tri pomaranče, nekaj barvanih jajc in dve klobasi. Nacek je imel razen tega še kos potice, iz katere so se vsipale rozine. Zato je bila njegova culica težja od moje. Mamici so naju kmalu pogrešili ter začeli klicati. Brž sva povezala ruti ter jo ubrala za njima. «Kaj sta pa delala, paglavca?« sta naiu pokarali, ko sva ju dohitela. «Počivala», sva se izgovorila. » Čim ie Nacek aošel mater, ji je potihoma povedal, da je moja culica lažja, ker nimam potice. Najrajši bi ga bil udaril, tako se mi je zameril.. Do Kopača — tako so rekli pri botrov i hiši — nisva spregovorila nobene besedčj Sprijaznila sva se šele za mizo. obloženo z velikonočnimi jedili. Hitela sva kakor za stavo, kdo bo več pojedel. Matere, ki je sedela zraven mene, je bilo sram moje požrešnosti ter me je svarilno sunila pod nogo. Isto je storila tudi .lelarica, češ. da ne bo kdo rekel: »Prej bi ga-bila napasla.T. Skrivne opomine pa sva oba napačno- tolmačila: namesto z eno sva grabila po krožnikih kar z obema rokama. : ■ > ■ . ••■:;<.■■: Naložila sva se, da nama je pokal želodec dočim jc bilo mamici treba siliti in priganjati k jedi. Ob odhodu je boter stisnil vsakemu svetlo kronico, botra — tako sva klicala njegovo ženo — pa naju je osrečila s culico skoro iste oblike kakor sva jo prej oddala. Domov grede sva zopet zaostala in tehtala culici, radovedna, kaj so nama naložili. Za ovinkom sva se ustavila ter ju razvezala. Njena vsebina je bila prccej enaka; boter se ni hotel nikomur "zameriti, vedoč, da se bova'o vsem po-razgovorila. Toliko razsodnosti pa mladima navihancema gotovo ni zaupal: Po skrbnem pregledovanji; sva namreč dognala, da je boter obdaril Načeta z mojimi pirhi, mene pa z Jelarjevimi pomarančami, pisankami in kolačem. S o t e š č a n. Metuljčki Metuljčki v zraku plavajo, se s cvetjem poigravajo, "u d travico se skrivajo rvti t M in/limA se ni oglasil. zopet slišimo ljubke ptice peti in vidimo Peter, nehaj! Ali slišiš?® ga je Jože sunil! cvetke cveteti. Za veliko noč podajam tu , rwr*r\A\-\i tlOI A T O tTl Hl-ICTI "»ifO — s komolcem. Kakor ob viharju so završali vrhovi borov dve starodavni zgodbi, ki naj vam. dragi čita-telji in čitateliice «Domovine», krajšajo čas .primanjkuje.« . t , .. , ... ... » «Na Dolenjskem ga imajo polne hrame. Z; 3e zamajalo pred njima drevo, nekaj je z votlim mano pojdi, napili se bova kakor mavra,« «Ali se ti meša? Na Dolenjsko — tako daleč — in ob takf vročini!® < «NiČ ne de. Ali greš, ali ne greš? Hitro se odloči.® «Kaj bo pa z otrokom?« je pornišljala Be- ;Kinil ur/fif/? a¥i «Tukai bo spal, dokler se ne povrneva.® <roti vratom v znamenje, da bo treba oditi, ."udi Bečajka se je spustila s sod^, a je obsedela spodaj na pipi in vzdihnila: «Razpočila se bom, tako sem se ga navlekla.® Čim je spregovorila, se je spremenila v •žensko. Strahcir.a je zrla skozi ključavnico za odhajajočo sosedo. Kako se bo opravičila, ka-d.ir jo najdejo v vinskem hramu? Obdolžjli io bolo tavine in zaprli. Kaj bo z njenim otrokom? Kmalu je zabrnel kiju*, gospodar ie prišel po viiiO. Bečajka se j« stisnila k zidu tako, ca so jo zakrila vrata, ko so se ocipda. Možak je sto-pred in natočil vina; medtem pa se je .ženica neopažeiio izmuznila :z hrama. Prenočila ■je pri nekem kmetu. Drugi d,;n se je odpravila d uiiov, kamor je dospela šele čez teden dni po si.rbnem popraševanju, V Doma jc našla otroka, katerega je privedla Mažgonka, češ. da se je materi nekaj zapoznilo.'! Ker je le Ki bilo, so jo začeli domači iskati in j poizvedo\ ati, kje je zaostala. «Jaz ne grem nikamor.® «Moraš, za kazen! Tvoj žvižg me je priklical« «Pojdi, zdaj si opravil.® «Nisem.» Prikazen je zrasla do line. že-je% iztegnila roko — preden pa ga je dosegla, je v zvoniku udarilo dvanajst. Zastokala je ter se pričela manjšati, na kar je mahoma izginila. Potekla je ura duhov, Peter je bil rešen maščevanja grozeče prikazni. Drugi dan so našli Mažgona obešenega v podstrešju. S o t e š č a n. Prišla je kraljičica Prišla je r.aša kraljiika pomlad in odklenila svoj biserni grad. Zvončke razsula v dol je in breg, ljubke ko zajčke bele ko s;wg. Okna srebrna odprla je spet, ptičke poslala v zeleni je svet... Albin Čebula r. ni mogel izgofoviti obleke. Začel se ie ozirati okrog, kje bi si dobil namestnico pokojne žene, a kier ie povprašal, vsaka ga ie zavrnila: «Bi te že vzela, če bi imei več zemlje, a nič oirok.» V takih slabih časih se ie bližala velika noč. Oj, kako se je veselil teh praznikov druga leta! Imel ie vselei dosti dela in dobra ženica mu je vselej pomagala pri delu ter ga z dobrimi iedili razveselila ob praznikih. To leto pa ie postajal Florjanček tem boli žalosten. čim bolj so se bližali prazniki. Zaslužil je malo ker so ga zadrževali drugi opravki, a iz prejšnjih let prihranjeni denar mu ie tudi kar kopnel izpod prstov kakor sneg v topli pomladi. Nekega veJera v cvetnem tednu, ko ie spravil svoja dva otroka v Dosteljo. se ie Florjanček odpravil v Podgrič: nesel ie iz-gotovljeno obleko kmetu Lukcu. Dokaj časa se ie zamudil pri svojem prijatelju. ki mu je postregel tudi z dobrim sadnim žganjem. Še.e okrog polnoči se je vračal domov: prav dobre volje ie bil in si krajšal pot z žvižganjem neke vojaške koračnice, kajti Florjanček ie bil tudi vojak in pod samim slavnim generalom Lavdonom se ie udeležil bitke pri Beogradu. Žvižgati je šele prenehal, , ko se ie bližal češnevškim grajskim razva-incun. Nehote je pomislil na pripovedko, da v teh starih razvalinah straši v teh poznih urah. Prav tesno je postalo Florjančku pri srcu, a kaj je hotel, moral je nadalievati pot. Še nekaj minut bo hodil skozi gozdič in že bo treba iti po poti čisto mimo gradu, ki stoji na griču. Prišel ie iz gozdička, se ozrl proti gradu in zapazil v enem številnih grajskih oken rdečkast svit. Florjanček je kar obstal; najprej je mislil obrniti se nazaj in se vrniti k prijatebu Lukcu, a čez čas se je premislil: Ne, tega ne storim! Saj sem star vojak, ki sem že dostikrat zrl smrti v oči. Tako ie prišel vštric gradu. Vse okrog ie bilo tiho in mirno; tudi on se je čisto umiril, šc pogum se ga ie loteval, da se ie kakor svoie čase na vojaških stražah čisto po mačje bližal oknu z rdečkastim svitom. Z vso previdnostjo ie malo odgrnil rdečo zaveso in videl troje bradatih možakov, ki so sedeli okroe oenja. pekli ianca. poleg pa pili in preštevali kup denarja. Bili šo trije tolovaii. Krojaček ni dosti premišljal in že ie-imel storjen sklep. Potegni! je iz malhe dvocevno pištolo, ki io ie jemal ponoči vedno s sebo.i. ustrelil med bradače in zavpii: «Hej, le po n.iili! Smo že skupaj!» Tolovaji so se prestrašili in jo vsi skupai ubrali na nasprotni strani iz grada, pustivši vse na mestu, tudi denar. Z vso naglico ie Florjančeknobasal denar, pol pečenega ianca ie vzel s seboj in io hitro, kar se ie dalo^ brisal proti domu. kamor je srečno dospel že tekom četrt ure. Prav prijazne praznike ie imel Florian-ček. Tudi oženil se je potem prav lahko. Nekateri so mu zavidali denar, drugi na so reWi: «Saj ga ie bil potreben, na tudi zaslužil ga je. ker je bil tako pogumen!» ZAKLETEV IN REŠITEV. Na strmih pečinah ie bil zgrajen mogočni koprivški grad. V podnožju tega gradu v dolinici je bilo čvetero vasi. kjer so trneli in zdiliovali ubogi tlačani ter skrivaj stiskali pesti. Samo ob nedeljah i'n praznikih so se ubogi tlačani nekoliko oddahnili, ko so počivali v svojih bornih kočah. Stari graščak ie umrl in zagocpodaril je niegov sin, ki je v krutosti še prekašal svoje prednike. Odslej naprej so morali tlačani hoditi na tlako tudi ob nedeljah in praznikih. Ob navadnih dnevih so tlačani dobivali iz grada najslabšo hrano, a v postnih dnevih jih je silil z mesom. Oorje tistemu, ki ni hotel igsti mesa: tega je dal pretepsti, da se je zvijal od bolečin. Na neko cvetno nedeljo ie po gospodarjevem naročilu obvestil valpet tlačane, da morajo priti na tlako prav vsi tudi na samo velikonočno nedeljo. Pri tem krutem ukazu je zavrela kri tudi v potrpežljivih in ubornih tlačanih. Vsi od kraja so sklenili, da na velikonočno nedeljo ne pridejo na delo. V velikem tednu se je podalo par tlača-nov k staremu puščavniku. ki je prebival sredi velikega gozda, in mu potožilo svoje gorje. Stari puščavnik ie zmajal s sivo glavo, tolažil nesrečne trpine in jim obljubil svojo pomoč. Proti večeru na velikonočno soboto se ie oglasil stari puščavnik v koprivškem gradu. Dvignil je palico v desni roki in trdo govoril okrutnežu: «Tudi ti si pod božjo oblastjo! Ako hočeš biti srečen, prekliči svoj ukaz in pusti uboge trpine na jutrišnji veliki dan v miru!» Oraščak je od togote zaškripal z zobmi in začel besneti. Izpustil je iz verige svoja dva psa in zakričal: «Poberi se proč, stari lenuh!« Vedno tako huda psa se nista niti dotaknila starega puščavnika, ki je tiho odšel iz grada. V dolini je eden grajskih hlapcev vpraša! puščavnika. kaj neki se bo zgodilo. Puščavnik se je obrnil, in mirno izpregovoril: «Še nocojšnjo noč bo ta grad v razvalinah. Vaš gospodar ne bo dajal več ukazov•!» Hlapec je hitel na grad in. vsem povedal puščavnikovo zakletev. Večina grajskih prebivalcev z graščakinjo vred se je odločila, da zapusti še tisto noč grad. Le valpet in še par drugih je ostalo v gradu, ki so v družbi graščakovi jedli in praznili kupice, vmes pa zbijali neslane šale. Tako je napočila polnočna ura. Takrat pa se je stresel ves hrib. nastal ie grozen vihar, grad se je zmajal kakor bilka v vetru se razsul in pokopal pod seboj vse. kar je bilo živega v gradu. . • J « i. . .._ Sleherno noč ob polnočni uri se ie v teh razvalinah prikazoval graščak in milo zdiho-val. Bolestno kričanje ie bilo tako glasno da so ga s trepetom in grozo poslušali vsi tlačani. Ob svetlem dnevu pa ie ta ali oni videl, kako Se je okrog gradu plazila velika. ostudna kačd. ' Tlačani so zvedeli od starega puščavnika, da bo umrlo popre.i devet rodov, preden bo brezbožni graščak rešen zakletve in se kot ostudna kača nehal plaziti po razvalinah. Od tiste velike noči ie preteklo že nad tri sto let. a ostudna kača se ie še vedno plazila po grajskih razvalinah. Pri kmetu R.iavcu je slu/.il takrat pogumen mladenič, sin uboge vdove. Klicali so ga za Jančeta. Tudi ta ie dostikrat videl ostudno kačo in poslušal sitare možake, ki so se pogovarjali o te.i zakletvi in o graščaku, ki je izpreme-njen v kačo. V gozdu, kjer ie svoie čase bival stari puščavnik. ki je zaklel tega graščaka, je živel seda.i že drug puščavnik. JanČe se je napotil do njega in mu pove-. dal, da hoče s puščavnikovo pomočjo rešiti: zakletve tega graščaka. Stari mož si je pogladil sivo brado, obljubil mu pomoč in mu naročil, naj se oglasi pri njem na veliko soboto zvečer, da gresta skupaj h grajskim razvalinam. Ob enajsti uri ponoči sta prišla puščavnik in Janče h grajskim razvalinam. Čeprav je bil fant pogumen, ali to noč bi ne vsirajal, če bi ne bil pri njem tudi puščavnik. Nastal je tak vihar, da ie Jančeta izpre-letaval mraz po vsem telesu. Nazadnje pa se je pojavila še grozna kača; bila je vsa ognjena. da se ie videlo, kakor bi gorel ves grad. Kača se je plazila Droti njima. Ves v strahu se je prijel Janče puščavnika. a ta mu ie dal v roke svojo palico in izpregovoril: «Bodi miren! Ko pride do naju. udari s palico prikazen trikrat po glavi, a bati se je ne smeš!» Janče je udaril prvič in ves hrib se je po-majal, kakor bi se hotel pogrezniti. Nato ie udaril drugič; rdečkasti svit kače je postal belkast. Janče je udaril tretjič. Vse okrog in okrog se je zmajalo, kača se je spremenila in pred njima je stal zakleti graščak ter izpregovoril: «Rešen sem! Hvala vama, a plačilo vajino je v globoki kleti. Polovica je vajina, druga pa naj bo za svete maše!» Prikazen je izginila in postalo je vse tiho. Puščavnik in Janče sta dobila v kleti sodček denarja. «Polovica je tvoja, a polovico daj po naročilu za svete maše. Jaz ne potrebujem ni česar», je govoril puščavnik Jančetu. Janče je bil preskrbljen za vse življenje in živi še danes, če ni umrl. Anton Stražar. Mrazek. /e utonil Mrazek skače po planjavi, si v ročice diha, zdaj cepia z nožicami, zdaj ovratnik viha. Ko mu vsega je zadosti, gre do stare znanke, sivolase burjice, ■ ter izmakne. sanke. Pa popelje se do vode, in jo v led zakuje, sebi pa med vrbami škornjice oblije. To on vriska in sc drsa kot de gre za stavo! Nič mu ni, če se prckucm ši potolie glavo. Vctrček se je prizibal, rdu rcberca polomil. •'* ie reklo,'poškropilo: *e utonil... Albin Čebula r. Halo, tu gostilna z:a berače! Pripovedka. V tistem času, ko ja Božji sin učil po Judeji ter v družbi sv. Pelra ludil okrog ves ponižen in ubog, sta v neki vasi živeli dve sestri, Trdo srčnost in Dobrosrčnost. Bili s*? - " "ta se v vsem tako zelo razlikovali ka* kor noč in dan. Trdosrčnost je bila najbogatejša posestnica v fari. Jedla je dobro, obilna in nuiogo, zato je pa tudi nalikovala ogromnemu trebušastemu sodu. Stanovala je v veliki, lepi hiši ter se oblačila v žamet in svilo. Vozila se je v kočiji. Ako je videla ubožčka, je zaničljivo zavihala nos ter se obrnila v druge stran. Njena sestra Dobrosrčnost je bila revna kaj-žarica. Do sitega se je najedla malokdaj, niti vsake kvatre enkrat ne. Prebivala je v siromašni koči, a njena obleka je bila sešita iz samih krp. Hodila je bosa v svetek in petek. Toda še tisto malo, kar je pridelala v potu obraza, je razdala drugim, ki so bili še večji siromaki. Dogodilo se je, da sta prišla Kristus in Peter nekoč tudi v to vas, da se prepričata, ali tudi tukaj prebivajo samo sebični, hudobni ljudje. Reva Dobrosrčnost ju je videla in v srce sta se ji zasmilila siromašna popotnika. Prav rada bi jima kaj podarila, a baš tistega dne ni imela niti novčiča v žepu. Popotnika sta jo mahnila naravnost proti njeni koči in Dobrosrčnost jima je hitela odpret: cBodita pozdravljena, brata v revščini, Žal, vama nimam ničesar dati. Ako hočeta pri meni prenočiti, vaju rada sprejmem pod streho.* «Prav tega sva te nameravala prositi, d(bra žena!* odgovori Kristus. Pa je skopulja velela postaviti ogromno poslopje ob glavni cesti in ga opremiti z najsijaj-nejšim razkošjem. Zurtaj nad vbodom pa je obesila tablo, na kateri so velike zlate črke klicale: dlalo, tu gostilna za berače! Solidna postrežba. Popolnoma brezplačno. Berači le noter!> Skopa Trdosrčnost je zadovoljno hodila po krasnih sobanah, si mela roke in govorila sama sebi: V novi gostilni je kmalu mrgolelo vse polno ljudi, kajpada je bilo največ postopačev in lenuhov. Taki in enaki nepridipravi so trum >ma vreli gostilno, kjer se je dobilo vse zastonj. Tu so brezplačno jedli in pili, brezplačno ležali v mehkih posteljah. ^ Kmalu pa je Trdosrčnosti začel pohajati denar. Morala je delati dolgove. Pršla je oderuhom v pest, ki so jo stiskali tn skubili na vse načine. Zlati ptič pa le ni hotel prileteti ne od te ne od one strani. : , : ■ ' - , : / . ' Ko nekega dne sed' pred gostilni sa klavrna in v skrbeh, opazi zdajci dva popotnika v dolgih haljah, ki se počasi bližata po prašn* eesti. Bila sta Kristus in apostel Peter Trdosrčnost hitro vstane ter jima stopi nasproti, že od daleč ju pozdravlja in kliče: a nočeva ničesar zastonj.* ' Kristus in Peter sta nato nadaljevala pot. Trdosrčnost, ki je zapravila vse svoje premoženje, je prišla na beraško palico, 1 ajt. v«ako trdo srce dobi svoje plačilo. M u I j a v s k i. V prihodnjih milijonih let bo vedno topleje Ne bo še kmalu popolnoma zamrznila naša zemlja, čeprav nas je letošnjo zimo že jemal mraz. Angleški učenjak Brooks dokazuje, da bo na zemlji še dolgo toplo, in sicer skozi 250 milijonov let vedno topleje. Po njegovem mnenju je bilo na zemlji pretežno toplo v zadnjih 700 do 800 milijonov let, seveda s kratkimi, samo nekaj milijonov let trajajočimi in pravilno ponavljajočimi se presledki, ki jih nazivamo ledene dobe. Pred to veliko dobo toplote je bila prva ledena doba, ki je zapustila malo sledov. Približno čez 250 milijonov let je nastopila druga ledena doba. Tretja doba je bila v času, ko so nastajale debele plasti premoga. Ta doba je pustila največ »ledov v krajih okrog sedanjega ekvatorja. Zadnja in najpomembnejša ledena doba se je pričela približno pred milijonom let in traja deloma še sedaj, dasi se bliža polagoma svojemu vrhuncu. 3 Angleški učenjak pravi, da Evrope in Amerike v nekaj stoletjih ali tisočletjih ne more pokriti nova ledena skorja. Pač pa je prepričan, da bo nastala Čes približno en milijon let nova doba toplega vremena, ki bo trajela okrog 250 milijonov let V tej dobi ne bo večjih izbruhov ognjenikov m notranjost zemlje bo sploh mirna. Polagoma bodo začeli izginjati sledovi sledovi ledene dobe, sneg in ledeniki na gorah se bodo začeli tajati in tudi polarni led bo počasi izginjal. Ker bo vedno več vode, se bodo morja znatno dvignila in poplavila večino otokov, pa tudi del celine. Grenlandija se bo pomaknila bolj proti severu in končno bo počil tudi polarni led. Sčasoma bodo oslabeli polarni vetrovi, nad Atlantskim morjem bodo ponehali viharji, poletja bodo v Evropi zelo vroča, nebo večinoma jasno. Ker ognjeniki ne bodo bljuvali, ne bo v ozračju pepela in solnce bo pripekalo z vso silo. Viharjev in poletnih nalivov ne bo, pa tudi cikloni bodo ponehali, kajti gore bodo nižje in vetrovi bodo imeli manjši odpor. Cigan Muhki Pripovedka Nekoč je lam za morjem v črni deželi gospodoval kralj z inienom Mahumahuma. Sina ta kralj ni imel, pač pa prelepo hčerko z imenom Rimafindrafara. Bila pa je ta črna princesa nenavadno ponosna in ošabno je zavrnila vse kralje tujih dežel, ki so jo prišli snubit To pa nje.;emu očeta, staremu kralju Mahumahumi. ni bilo po godu, kajti njegova najsrčnejša želja je bila, da bi se Rimafindrafara oniožila in bi on dobil naslednika v njenem možu,.'ki bi vladal po njegovi smrti ogromno kraljestvo. Zato je tudi dan za dnem moledoval hčeiko, naj si izbere moža. Vodil je k njej velikaše, mlade, lepe in bogate, a princesa se ni odločila za nikogar. Končno se je kralj razjezil in vzrojil: , odvrne princesa. «Njega niti uočem ne!> «Hudika!> zarenči kralj. , odvrne kraljična. krikne kralj. cAli naj dam to razglasiti širom sveta?> «Le>, odgovori princesa malomarni. Kralj da še tisti dan oznaniti križem kražem sveta, da bo njegova hčerka poročila tistega moža, bodisi kralja ali potepuh*., ki ji bo znal nekaj takega natveziti, da mu poreče: cTo ni res!» Možje, ki so brihtnih glav in imajo dober jezik, naj se torej oglasijo in poskusijo srečo. Odslej so v palačo kralja Mahumahume dan za dnem trumoma prihajali najrazličnejši možje. Došli so cesarji, kralji, knezi, baroni, oravi vitezi in klahvitezi, cigani, rokomavhi, vagabundi, mladi in stari, berači in bogatini, grbavi, slepi, kljukasti, kruljavi. Bilo jih je . a tisoče. Vsi so prihajali z najlepšimi nadami, a odhajali pobiti in razočarani. Niti eden izmed njih ni zrni povedati tako čudovite stvari, da bi jo princesa Rimafindrafara ne verjela. . Tako je preteklo celo leto. a še vedno se oi našel tisti kajon, ki bi znal kraljični izvabiti besede: Kralj jo bil žp.losten; a lepa Rimafindrafara prav nič. Lepega dne pa dospe v glavn.. mesto kralja Mahumahume star cigan. Bil je doma iz naših krajev ter se imenoval Muhki. Mnogo je že izkusit po svetu, bil je zvit ko kozlov rog in je znal govoriti, kakor bi rožice sadil. K*> je čul razglas kralja Mahumahume, je skleni', da mora dobiti za žeoo princeso Rimafindrafiro, pa naj velja, kar hoče. Nemudoma se je podal na pot in prispel do kraljevega dvora: -Brž ga puste » sob«, kjer je bita princesa,- ia Rimalindrafara reče: «Kaj boš pa ti povedal, stara bajfa?> Muhki se prikloni in začne: vpraša princesa smeje. Stari cigan odgovori mirno: naprej napovedati? Oni. ki trdijo, da se vreme srečflo-doseči tudi na tem polju uspehe, ki se namesto da bi se pošteno nasičen vrnil domov. ne da napovedati, gotovo nimajo prav. Vremeno- nam zde danes še prazne sanje. Saj je bilo po- T-v M j... . , ., ., . , »v «a iia^vvuuvi, &wim»u nnuaju piav. iivhiuiu- nam uauv-o o*, yi aiut otriljc. oaj je unu jat- uanes se je moral šiloma odtrgati od svojega isj0Vje je v zadnjih desetletjih toliko napredovalo dobno tudi na vseh drugih področjih človeko- morvoza. da se poskusi z miško. se izpopolnilo, da je danes že činitelj, ki ga vega udejstvovanja. .Prvi ie hotel osel dvigniti mis. ta pa ni upoštevamo pri poljedelstvu, mornarstvu in tudi pristala na to. ' Idrugod «Vse po pravici, vlečiva šlamico,« je predlagala miš. '.' Res sta vlekla slamo in osel je potegnil krajši konec. Poredna miš je pač že prej pazila, katera slamica je daljša, in je pravo potegnila. Osel je legel v travo in čakal, da ga miška dvigne. Miš ga je takoj ugriznila za rep. Skočil je kvišku in miš je trdila, da ga je ona dvignila. Pa ji ni bilo še dovolj. Obvisela je na oslovem repu in ga še dalje grizla, da je siromak kar Skakal. Namesto, da bi mjška pustila osliča, da bi jo bil še on poskusil dvigniti, mu ..ie hotela pijana dokazati vso svojo nadrnoč. Ubogi osliček si ni vedel pomagati, drevel je z miško na repu po polju. Zagledal je star, zidan škedenj. Prihitel je do zida in zamahnil z repom z vso moč parkrat po kamniti steni. Miš je začutila silen udarec, onesvestila se je in padla na tla. Razljučeni osel zagleda miš pred seboj in krikne: «Pokaži še enkrat svojo moč,» in že jo potepta. Gustav Strniša. Narcise i Dne 5. maja 1919. ko so nemški'Korošci že v jutro zgodaj pri Lipici prekoračili Dravo ter se razlili po Podjunski dolini, je Slovenec poročnik Rajhman, poslal zadnjo četico šestnajst mož pod poveljem korporala Horvata proti Vogrčam z naročilom, .da zadržuje, sovražnika. Horvat je spretno uporabljal valo- Človek pa se nc mara zadovoljiti z dosedanjimi uspehi. Ko se je naučil vreme napovedati, skuša tudi vplivati nanj. Umetnost, kako vplivati na vreme, je gotovo najvažnejša za kmetijstvo. Vremenski pojavi pa, ki lahko kmetu mnogo škodujejo, so: nevihta, dež, megla in toča. Od teh človek ne bo liajbrže nikdar znal odvračati nevihte. Proti nevihti jc človek izumil strelovod, ki pa ne odvrača nevihte, temveč nam le varuje domove in gospodarska poslopja pred strelo. Dež pa, ki je poljedelstvu večkrat tako krvavo potreben, pa moremo do gotove meje že danes umetno proizvajati. Obstoji način, po katerem lahko zgoščamo vodno paro, ki se nahaja v zraku, in delamo tako oblake, iz katerih dobimo dež. V Kaliforniji v Ameriki so preizkusili pripravo, s katero spuščajo v zrak električno napetost 1 milijona voltov. S tem strojem so dosegli prav lepe uspehe. Na ta način se jim je. posrečilo proizvajati dež na umeten način. Toča je že tisočletja za človeka nekaj strašnega, nekaj, kar mu lahko na mah uniči sadove njegovega dela. Nastane pa toča na ta način, da vdre mrzel zrak v tople, vlažne plasti zraka. Topel-zrak se pri tem z velikansko brzino dvigne v zrak in napravi:večkrat one krasne oblake,-ki jili opazujemo poleti. Čim. više pridejo vjažne plasti, tem niže pade toplota. Pri ohlajenju vodne pare prav lahko zmrznejo in začne se delati toča. Na ledena zrna se usedajo še ne zmrzle vodne pare ter zmrznejo, zrna dobe lahko pri tem debelost pesti, Tako debela, toča uniči :;.vse, kamor pade, Pravilno likanje obleke Vsaka žeftska, ki zna varovati svojo obleko, bo pred vsem Skrbela za to, da se ji obleka ne zmečka, ker jo je sicer treba spet likati. Prepogosto likanje pa škoduje blagu, to ve tudi vsaka. £ -.-'. i' • r ■■"'.'- ■ : Obleka, je'draga stvar", in iz čim boljšega blaga je, tem bolj je treba nanjo paziti. Da se obleka ne pomečka, je najbolje, če jo takoj, ko si jo Slekla, osnažiš od prahu in jo Spraviš v omaro. Viseča obleka se ne "pomečkaV Obleko, kr ti 'jo je premočil dež'; moraš seveda zlikati, sicer ostane pomečkanaV Pri-likanjU pa moraš paziti, da ne delaš s prevročim lika-lom. ker se volneno' blago kaj rado prismodi. če imaš nagubano (plisirano) krilo, pa nisi vešča v likanju gub, daj rajši to zlikati kaki vešči roki, drugače si boš krilo samo pokazila. Ako je oblačilo le malo zmečkano, zadostuje prelikanje na ta način, da polagaš po blagu mokro krpo iz bolj tefike tkanine in likaš po njej z ne prevročim železom. Vedno pa likaj po levi (narobe-) strani, ker likanje po desni strani (na lice) naredi, da se blago sveti. In to svetlikanje je potem težko odpraviti', zlasti iz svilenih oblačil. Pri volnenem blagu je laže likat s podloženo prav mokro krpo po levi strani (narobe), samo je treba pri tem paziti, da se krpa ne posuši popolnoma. Bombaževinaste (pavolnate) stvor?, pa zmočimo na levi strani in. jih pr-elik"* . ; Ako rje v obleki:, kakšen .ui, preden zlikašj ker se madeži pri likanju ie šc bolj. vlez_. . biago in jih je potem teže ali pa sploh nemogoče odstraniti. Pri likanju plašča, če imaš našito kožuhovino, moraš posebno paziti, da je ne zasmodiš, zato ne likaj s preveč vročim železom. Kadar likaš, glej ■vedno tudi na to, da leži blago lepo gladko na mizi ali na likalni deski. Giadijole Giadijole pozna dandanes že vsaka vrtnarica. Po mestnih kakor po kmečkih vrtovih, povsod .vidimo te lepe, v najrazličnejših barvah žareče cvetlice, ki so posestrime belih lilij. Zelo hvaležna cvetlica je gladijola za vaze, tam sc ohranja sveža po dva do tri tedne. Isto svojstvo imajo samo še orhideje. Druga vrlina giadijole je ta, da je zelo skromna v svojih zahtevah, ona uspeva v vsaki zemlji, če je le količkaj primerna. Pred vsem pa ljubi solnce in prosto lego, najrajši v peščeni ilovnati zemlji. Toda tudi sicer prija gladijoli vsaka obdelana zemlja, da le 'ima v sebi zadosti apna. Sveže pognojena zemlja pa ni za giadijole. Najugodnejši čas za sajenje gladijol je v začetku aprila mescca. Čebulice posadimo na razdaljo kakih 15 cm in pa 10 cm globoko v sveže zrahljano zemljo. Posadimo pa lahko giadijole kar med druge svetlice, kakor astre, nageljne in druge, samo ne med cvetlice, ki zrastejo višje od gladijol. V začetku maja že pribodejo giadijole iz zemlje in ko doraščajo, je treba odstranjevati plevel okoli njih. Ko nastavljajo cvet, jih moramo dobro zalivati, da nam lepo bujno cveto, če hočemo imeti dalj časa giadijole v cvetju, jih sadimo zdaj pomladi v razdobjih po 14 dni, od začetka aprila do konca maja, tako da ko odvcetejo ene, začno cvetcti druge. Gladijola cvete več let, ker stara čebulica jeseni odmrje in pusti novo za prihodnje leto. Zato moramo čebulice jeseni pred nastopom mraza pobrati iz zemlje in jih shraniti na suhem in pred zimskim mrazom varnem kraju. Da se dajo giadijole tudi vedno dobro prodati na cvetličnem trgu, ker jih ljudje zaradi njih lepoto radi kupujejo, ni treba še posebej poudarjati. pecilni prašek. Vse narahlo zmešaj in stresi na pomazano in z moko potreseno pekačo, razmaži za prst na debelo in peci v srednje vroči pečici. Pečeno zreži na štirikotne rezine, ki jih pusti na pekači (plehu), in povrh pomaži s pomarančnim ledom. Pomarančni led ali glazura pa se tako napravi: Deni v lonček en beljak, 10 dek sladkorja, sok od pol pomaranče in par kapljic limoninega soka ter mešaj to 20 minut, da se popolma zgosti, kakor če tolčeš sneg. Nato pomaži s tem ledom rezine, deni na vsako, če imaš, še pol orehovega jedrca, nakar postavi r-ezine še par minut v pečico, do se led nekoliko posuši. Orehove rezine. V skledi mešaj 12 dek surovega masla, da dobro naraste, nakar primešaj štiri rumenjake, 15 dek sladkorja, nekaj drobno sesekljane limonine lupine, osminko litra mrzlega mleka, žlico ruma in 14 dek moke. Vse dobro zmešaj. Nato napravi sneg iz štirih beljakov in ga nalahko primešaj in dodaj še 14 dek moke, v katero si zamešala en pecilni prašek, nakar dobro premešaj. To testo stresi za prst na debelo na pomazano pekačo in ko si testo po pekači enakomerno razravnala, ga potresi z drobno zrezanimi orehi in nato peci počasi v srednje vroči pečici, da se zarumeni. Ko je pečeno in čisto ohlajeno, ga razreži na poljubno velike rezine. Praktični nasveti Kako spoznamo, če je gos stara. Starost gosi lahko doženemo, ako preiščemo njene perutnice. Na zunanjem robu tik ob največjem peresu se namreč nahaja dvoje majhnih ošpičenih peresc, ki sta zelo trdi. In r,a večjem lahko določimo sta-ros gosi, ker se na zunanji plati tega večjega pe-resca nahaja mala zareza, kakor bi jo zapilil s pilo. Vsako leto se pokaže ena več, In tako dolo-j čimo po številu teh zarez starost gosi. Kako zakrpamo otroške nogavice. Ako je nogavica strgana na kolenih, lahko tam vpleteš novo krpo. Če pa nosi otrok visoke čevlje, tedaj j odreži nogavico (ki je strgana na kolenu), tik nad peto in tam všij en del druge stare nogavice, v isti barvi, če imaš. S tem podaljškom nad peto pride potem krpa na kolenu veliko višje, tako da jo zakrije oblika, in se potem ne vidi, da je nogavica na kolenu zakrpana, oziroma je otrok tam tudi ne raztrga takoj spet. Ako se vrata ne zapirajo. Sčasoma se marsikatera vrata ne.dajo več dobro zapirati. Vzrok je navadno, da so se povesila, tako da se pri kljuki ne zapro. Popravimo to na ta način, da vrata privzdignemo v tečajih (pantih), okoli tečajev pa navijemo malo žice. Tako zadobijo vrata spet pravo lego. Enako je treba napraviti tudi z okni, ki se dobro ne zapirajo. Vložke proti znoju pod pazduhami (tako zvane Sclrvveissblatter) opereš najbolje takole: V plošč-nato posodo (lavčr) deni malo drobne sode in nanjo vlij liter tople vode. V tej vodi pusti vložke kakih pet minut, nakar jih vzemi ven. ne da iih ožmeš. Nato namili (nažajfaj) tisto plat, ki je iz blaga, z belim milom, izperi hitro in previdno, pa jih spet položi, ne da jih ožmeš, na suho čisto krpo. Pokrij jih z isto ali drugo suho krpo in z roko malo potlači, da se iztisne voda, nakar jih poravnaj na prvotno obliko in jih z bucikami napni na desko za likanje, tako da ležijo z blagom navzgor. Nato jih posuši na zraku. Likati jih ne smeš. Ako hočeš shraniti narezano limono, da bo še čez čas porabljiva, je pri uporabi nikar ne pre-reži na dvoje, temveč jo le na sredi malo zareži, toliko da moreš iztisniti sok, kolikor ga potrebuješ. Taka limona se potem ne posuši in ne splcsni tako brž. Če pa hočeš, da ti že prerezana limona ostane dalj časa sveža, vlij na krožniček malo vinskega kisa in položi nanj limono na prerezanem koncu in jo tako spravi na hladen kraj. Vodne mat'eže odpravimo s parketov, če jih dobro izsušimo. Položi na madež flanelasto ali volneno krpo in j>ostavi gor toplo likalo, a ne preveč vroče, da se krpa ne zasmodi. Vsakih pet minut menjaj krpo in likalo; krpo zato. da se posuši, likalo pa, da ga spet segreješ. Če imaš dva likalnika na razpolago, gre stvar hitreje. To je edini način, da odstranimo take madeže, ne da bi morali dati parketna tla ostrgati. Za kuhinj® Prašičja zarebrniea (kare). Potolči s kladivom zarebrnico o dinladega prašiča, potresi s Soljo in moko ter v masti rumenkasto zapeci. Prilij par žlic juhe, in ko je nekoliko povrelo, dodaj pol žličke gorčice (ženfa), in ko jc še dobro povrelo, daj na mizo z zmečkanim krompirjem, dušenim rižem ali makaronami. Ta jed je pripravna za večerjo. Kokoš v papriki. Piško očisti in operi, nato jo razreži na kose in osoli. V kozi razbeli žlico masti, zarumeni eno drobno zrezano čebulo in dodaj ščep paprike. Nato deni razrezano piško na mast in duši.(tenstaj) mešaje, da postane mehko, nakar posuj jx) mesu žlico moke. Ko se jc moka malo zaritmeniia, dodaj tri žlice smetane in zalij s četrt litra juhe ali na vode. Ko je še četrt ure vrelo, je jed gotova. Daj na mizo s krompirjem v oblicah in solato. Orehovi rogljički. Na desko deni 20 dek moke, 14 dek surovega masla, 7 dek §tolčenega sladkorja. 7 dek drobno zrezanih orehov in eno jajce. Iz vsega tega napravi testo. Ko si testo dobro tignetla, ga razreži na koščke oreš.ie velikosti, zvaljaj za prst dolge, na koncih nekoliko koničaste svalkc, ki jih pokladaj na pomazano pekačo za prst narazen in potem še vsakega na »ickači nekoliko zaokroži, da dobi obliko rogljička (ki-felčka). Daj jih peči v srednje vročo pečico 20 minut. Pečene povaljaj šc tople v vanilijinem sladkorju. Pomarančne medene rezine. V skledi mešaj deset minut 10 dek medu, 10 dek sladkorja. 5 dek surovega masla in 2 rumenjaka. Nato prilij osminko litra mrzlega mleka, daj malo cimta in stolčenih žbic. od pol pomaranče drobno zrezanih lupin, nakar dodaj sneg dveh beljakov, 35 dek ■m/iko 5 dek drobno sesekljanih orehov in en X Alala Slovenka v Ameriki rešila iz vode tri sveje tovarišice. Ameriški listi poročajo o junaškem činu 141etfte Slovenke Danijele Kakeš, ki je rešila življenje trem svojim tovarišicam. Nedavno so se namreč na reki Slieboygan drsale 141etna Danijela, njena sestra Selma, Nežika Dali-bos in Ženi Planinšek, vse štiri ljudskošolske učenke. Vreme je bilo južno in led, ki se je bil pričel tajati, se je nenadoma udri. Selma, Ženi in Nežika so se pogreznilc v vodo. Danijela, ki je ostala na površju, js opazila pretečo nevarnost in zaklicala deklicam, naj se primejo ledu in naj skušajo vztrajati, dokler jim ne pride na pomoč. Dasi sama v smrtni nevarnosti, je pogumno priskočila svojim tovarišicam na pomoč. Led je l>okal, vendar se je junaški mladenki posrečilo potegniti iz vode vse tri'svoje tovarišice. Še preden so prišli ljudje na pomoč, so bile deklice že na varnem. Ameriška oblastva so izrekla junaški mladenki vse priznanje in jo tudi primerno nagradila. X Polet nemškega zrakoplova po južni Evropi. V nedeljo zvečer je nemški zrakoplov «Groi Zep-pelin» nastopil svoj že dolgo napov edani polet po južni Evropi. Iz Friedrichshafna je krenil najprej proti južni Franciji, preko Francije v Rim. nato črez Sredozemsko morje v Palestino, dosegel Jeruzalem ter se vrača preko Male Azije, Carigrada in Beograda nazaj v Nemčijo. Nad Beogradom je letel včeraj. Imel bi leteti tudi preko Ljubljane v smeri proti Trstu. Ker pa so francoska oblastva dovolila polet preko francoskega ozemlja, je ta del poleta nad našim ozemljem odpadel. X Ameriški predsednik je baje Nemec. Po berlinskih poročilih je baje dokazano, da je predsednik Zedinjenih držav Hoover nemškega po-koljenja. «Deutsche Allgemeiiie Zcitung» poroča, da izhaja novi predsednik Zedinjenih držav od Andreja Huberja, ki sc je rodil v Badcn-Badnu, se izselil leta 1740. v Ameriko ter sc nastanil v Marylandu. X Od pisarja do miljonarja. Bivši trgovski pomočnik in potem pisar pri nekem londonskem odvetniku Ernest French se je pred leti naveličal vsega ter se preslil v Avstralijo. Godilo se mu je slabo in ko se jc po vojni raznesla vest, da so i našli na Novi Guineji ležišče zlata, se je preselil | tja. French se je dogovoril z avstralskim kapitanom Nealom. ki se jc bil baš vrnil s francosko-j nemškega bojišča. Vedela sta, da bo-naval na Novo Guinejo zelo velik, če so res odkrili ležišča j zlata. Zato sta sklenila prispeti v dotične kraje 'prej, preden navale tjakaj množice iskalcev zlata, j Ker so pa hiteli tudi drugi, jih nista mogla pre-j hiteti drugače nego po bližnjici. Sklenila sta na-! potiti sc naravnost skozi pragozd. Najela sta 40 nosačev in se napotila ob reki Ruma skozi pragozd. Pot ju je vodila po krajih, kamor še nikoli ni stopila noga prosvetljenega človeka. Prispela sta tudi do ljudožrcev, kicr se je uveljavila Fren-cheva vzgoja angleškega trgovskega pomočnika. Mož jc bil zelo prijazen in postrežljiv napram divjakom in tako ti niso delali ovir njegovi karavani. Če pa ni mogel ukrotiti divjakov French s svojo postrežljivostjo, ie nastopil kapitan Neal z orožjem. Čez šest mesecev sta prispela French in Neal v obljubljeno deželo. Hitro sta zasedla večje zemljišče" in French jc r.ašel nekega dne I kos kremena, v katerem je bilo zlato. Prijatelja jsta kmalu naletela na zlato žilo. Te dni.se je !French vrnil v London kot .večkratni miljonar. X Živo pišče v kokoši. V Podolšanih v C slovaški je zak'a! neki kmet staro kokoš. Ko jo je žena odprla, se je silno začudila. Droha ni mogla spraviti iz koša. ker je bil preobilen. Morala ga je Tazsekati z nožem. Ko je kvlekla čreva, je našla v njih živo pišče, zavito v tenko kožico. Kokoš in pisce so poslali v Prago, kjer so ju oddali v muzej, da se ohranita kot posebna redkost potomcem. X Kako bi se cigan rad otresel vojaščine. Cigan Ferko je služil v češkoslovaški armadi v Zilinu. Kič mu ni ro-*>;a!o življenje v vojašnici in nekega dne je pobegnil k svoji rodbini na koncu Malega Čepčina. Kaj stouiti. da bi se ne bilo treba»vrniti k vojakom? Najboljše bo, če umrem, si je mislil Ferko. Cigani so ga položili v krsto in šli po župana, da pregleda truplo in ugotovi, da je. mladi Ferko zapustil ta svet. To se je zgodilo po skrajno površnem pregledu. Ko je bil Ferko zopet sam med cigani, je skočil iz krste in se skril. V krsto so naložili kamnov in nato so nesli' vojaka Ferka k večnemu počitku ob velikem joku. Zvečer so imeli cigani pojedino, katere se je udeležil tudi mrtvi Ferko. Orožniki so poizvedovali po ubeglem vojaku F°rku in pri županu izvedeli, da je umrl. Morda bi bi! Ferdo osa ni dobila pri spovedi odveze, je začela fantazirati in je te dni postala žrtev Drave. Berač. Dobro kosilo. i Listnica uredništva Že tale. Bomo uredili! Braslovče. Kratki dopisi zelo dobro došli! Gospodinja: *Kajste že zopet tu? Saj sem vam včeraj celo dala kos torte.* . Berač: * Pri šel sem samo vprašat, kje se kupi tako dobra torta...* v, .•'» - . Beraška. .. Srečala'sta se berača. Med pogovorom je opazil prvi/da se tovariš neprestano praska. ~ Ti imaš pa uši!* se rriu jc posmčhnil. «Lažeš!» se je zadri. «Samo eno imam, ki pa ima danes obiske.* Slab prašek. «Kako ste zadovoljni z otroškim praškom?« «Še precej, toda teža se ne vjema. Otrok je ! povžil pet kilogramov praška, zredil se je pa samo za štiri.* Zablebetala se je. Obiskovalka: »Ali je mama doma?* Hčerkica: «Ne, je šla k sosedovim.* Obiskovalka: «Kdaj pa se vrne?» Hčerkica (v zadregi glasno zakliče v kuhinjo): »Mamica, kaj naj sedaj rečem ?» Iz starih časov. Poveljstvo nekega dragonskega regimenta je odredilo razprodajo starih, dosluženih jahalnih konjev. Še močnega konja je kupil kmet gorske vasice za domače delo. Čez dve leti so bile v dotičnem kraju velike vojaške vaje in nekega dne jc peljal dotični kmet voz gnoja na svojo njivo. «Ta-ta-ta-ta-ti-ta!» se je nenadoma oglasila v bližini vojaška tromba ter klicala dragonce k zboru. V tistem hipu se je tudi kmetovemu konju zbudil spomin na nekdanje dni. Kar v galopu je zdirjal konjič s polnim vozom gnoja za drugimi in se postavil lepo v vrsto med dragonce. Otroška usta. C Prijatelj (pri nedavno novoporoeenem prijatelju): »Kosilo je bilo res prav dobro. Že dolge nisem jedel tako dobro!* Mladi mož: »Tndi jaz ne.» Ne zahteva mnogo. »Torej Vas vzamem za domačega nči.e.^ za moja dva sina, ki pa sejnorata na vsak način nčiti toliko, da tio bo nihče opazil, kako malo sta se naučila.* ' Nikalne lastnosti. Snubec: «Ne kadim, ne igram, ne pijem, ne ponočujem...» Gospodična: »Potem pa imate samo nikalne lastnosti.* Po receptu. . , Mlada žena prvič napravi cmoke. Mož jih na vse pretege hvali, toda med jedjo mora pogosto pljuvati. «Kaj pa je?» vpraša skrbno žena. «0, nič, ženka, samo v cmokih je toliko jajčjih lupin.* k »Toda poglej v kuharsko knjigo, kjer je napisano: vzemi en kilogram moke in štiri cela jajca.* ' Vozni listek. , Neki potnik je na vlaku venomer menjaval prostore. Lazil je od voza do voza. a nikjer mil rii ug_ajalo. Sprevodnik mu ni posvečal nikake pozornosti ter je na vsakem prostoru zahteval,, naj mu pokaže vozni listek. »Saj bi me morali poznati že po obrazu*, se je končno vznjevoliil. »Obraza vam vendar ne morem preščipniti*. ga je zavrnil sprevodnik. Vzrok ljubosumnosti. Teta: «Mihec, štorklja ti je pravkar prinesla sestrico. Ali jo hočeš videti?» Mihec: 'Sestrice ne, pač pa štorklja.* Stric: «Ali imaš tudi vzrok, da si ljubosumna?» Odvetnlkova žena: «Včš, odkar ima novo stroje• pisko, je mo/ mož odstranil z vrat napis, da se lahko vstopi brez trkanja.» Lastna hvala. Mesar pošlje Gašperju meso in napiše na zavoj: »To meso samo sebe hvali.* Gašper vrne zavojček s pripisom: »Ne bom ga jedel, kajti lastna hvala se v blatu valja!* Kanalja. Gašper: »Ali Jera sedaj, ko je tvoja žena, š« vedno tako poje kakor kanarček.* Miha: «Ne več kakor kanarček, ampak kakor kanalja.' Ni mogoče. Koliko si star, fantek? Štiri leta. Nemogoče. V tako kratkem času se vendar nisi mogel tako umazati. Ni huda. iu pri lekarnarju Feiler, Stubica Donja, Eizatrg 360, Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej, se priloži še euo Fellerjevo milo zdravja in lepote «Elsa>. Jajca za valjenje čistokrvnih rumenih angleških Orpingthon-kokoši, pet dinarjev za komad, pošilja po povzetju R. Golob, gost., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. ... i53 Dve spalnici iz iaverievega lesa svetlo Rplitirani, znotraj pomarančno luženi, kompletni, prodam.'Vsaka;, posta vi jena ha kolodvor Ljubljana ali v bližini kolodvora, za ceno 5500 Din.. — Anton Stolfo. mizarstvo, Spodnje" Lčke. Krašnja pri Lukovici. :155 - Koncesija za avto-takse se proda. Poizve se v upravi «Domovine». 152 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. O. Piccoli, lekarnar v Ljubljani, 150 i Zastopnike |n organizatorje za novo vrsto zavarovanja sprejmemo v vsakem kraju »Centra»,7 Ljubljana, .pb š t n i predal 248. 147 Semena ."'"' Oblačilno blago vse vrste veliko izbiro "■' priporoča trgovina 122 FR. SENČAR, MALA NEDELJA in LJUTOMER Nakup jajc, masla, putra in y'seh"poljskih pridelkov. Naznanilo. Proda se v Leskovcu v Halozah lepo vinogradniško posestvo v izmeri 40 oralov. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo «Dotnovine» pod «Vinograd». 146 Sprejme se hlapec z dobrim spričevalom, ki ie vajen' pri konjih in pri poljskih delih. Plača po dogovoru. — Helena Stoka v h i k, sodavičarka, Rimske toplice. 145 Viničarja z več delavnimi močmi sprejme takoi oskroništva Novi klošter. Sv. Peter v Savinski dolini, 138 Češki semenski oves in vsa poljska in vrtna semena nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Gosposvetska C;5. Pozor! Pozor! Krznarstvo A, Lampič, Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, izdeluje po najnižjih ccnafi vsakovrstne čepice. Pohištvo vedno v veliki zalogi in po najugodnejših cenah pri MATIJA AND L O VIČ strojno mizarstvo, Komenskega ul. 34, Ljubljana. 99 Nepo boljši ji vos t. Župnik je ustavil soseda, ki je nesel iz prodajalne steklenico: žganja, «Ali že zopet? Pa toliko naenkrat!« se je nejevoljno začudil. «Pa ni vse zame«, se je opravičil. «Za polovico sem dal jaz, za polovico pa moj prijatelj.« -.. Župnik je nekoliko pomislil in rekel: ,«Soscd,. Žganje je strup Ako, si pameten, i-zlij svojo, polovico. .na. tla. ostalo pa. nesi prijatelju.« .. «Ne mprem, pa bi rad, gospod župnik«, mu je odvrnil. «Mo;a polovica je namreč spodaj.,.« Kdofzria. *; -a - \ •• ■ • "-''V- Janez vstopi: -v^ramvajški voz In drži. . mrzel vivček v ustih. Ker so Vsi sedeŽi .žaac&fSii:' stoji in se drži za nsina.to, zanko,., ki visi raz strop. Kondukter: «Oee, tu w ne snie kadiji!« Janez molči pok ima z glavo. * Kondukter pride drugič v voz: «Oče, rekel 4em Vam že. da se tu notri ne sme kaditi.« Janez molč' ♦"•'i 's^Aj?"'"' , Kondukter se Vrne. v voz .tretjič: «Qče, Iva-krat sem Vam že rekel, da-se tu notri ne sme,kaditi. pa nič ne po'":':ra,« > . Kmet: «Šaj no kadim.«, ., ■ Kondukter: «Kako da no, ko imate pipo v u «!>:> *•1 • " », .. . ' '."' . Potrudil se ie. «Slabo ste me zastopali v trgovini, gospod Zmrzlio. Obnašali ste se kakor osel.* - *Na vse načine sem si prizadeval, da bi vas pr&< vilno zastopal, gospod ravnatelja Zaključek prepira. Prvi prijatelj: Dolgo sva se prepirala z ženo, ali naj kupiva avto ali motorno kolo, končno pa gva se le zedinila.* Drugi prijatelj: «V čem?» Prvi prijatelj: »Za otroški voziček.» vsake vrste, žimo, cvilh, ssofe iu vse tapetniške izdelke kupite najboljše pri 96 RUDOLF SEVER ^ TAPETNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG ST. 2. kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo kraano osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej r malo tubo Chlorodont-pnste, ki stane Din. 8" . Chlorodont-Ičetka za otroke, za dame (mehke ščetine), 7.a gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelemm o u hi tu •/, napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Po-Pljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55, ^szr^cintfo. Kati Ovset »Držaj naznanja, da ie otvorila v svoji hiši Fiorianska ulica št. 25, trgovino z mešanim blagom ter se cenjenemu občinstvu priporoča. 151 DomaČo S) Ido« le*me.t, pšenico, proso kupuje po najvišjih cenah tvrdka M. %/ O L K V Mu&liemi Re*(Jeva cesta št. 24 Pre$err?owa _______________ utica 42 Dein.ke soiniinike in sprehosne palice dobite na.ceneje pri zgornji tvidki Kubinjsko posodo m vse gospotliujslie iu gospodarske potrebščin nudi najceueje tvrdka 81 BREZNIK & FRITSCH, treov na z železniRO.LJUBLJANA Klobuke v najrazličnejših najnovejših barvah irS jos.Pok nasl. M. Bogataj oblikah v Izbiri liredna ponudba Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno polen no za dež Č. 0. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribie kože Imm. Odlično se ie ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno z^ozljiva, kakor majhna žepna be-ležnica, ki se jo nosi vrdno lahko s tebo , ter je nadvse trpežna. Zelo priporočiliva za dame in gospode (tnoi za otroke) v dežjn in snegu, za izlete in šport. Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem same Din <0— lranko, zacarinjena, poslana po poštnem povzetju. Razpcšilja a. Kafik, esport. Prag-a XIt., Iioadynska 57. (Če ne bi ugajala, smeimo zameno). Naslov uataneno napisati. Ljubljana, Spreema:o klobučar Stari trg štev. 14. se tudi vsa popravila. Cene nizke. Trgovina ortopedič-nih aparatov, umetnih udov, vseh vrst batidaž, trebušnih in klinih pasov, obvez, vložkov za ploščnate noge in ravnodržalcev kakor tudi vse higi-jenične priprave za postrežbo ■ bolnikov. Vedno velika izbira vseh priprav za britje in v to svrho spada jočih predmetov. slabotnim, nervoznim, ki se hitro utrudijo in postarajo (Moškim, ženam in otrokom.) Zdravje človeškega organizma ostane in se povrača samo s pomočjo njegovih zdravih življenskih žlez. ki vlivajo v kri specialne fermente energije katere povzročajo razno sposobnost on celicah organizma, prenašajo na podiagi tega žara mladeniške moči in občutka polnega življenja. (Dr S. Voronov.) Sicer pa se nabira izmenjavanje snovi in organizem se spaja « sfrupi razrnene (mokračna kislina i. dr.), predčasno oslabi, vene in umre. Po nasičenju organizma s ferrnenti energije (KALFFUID D. Knleničen-kn), vzetih od žicz močnih živali, sc organizem hitro okrepi po vsaki boiezni in njegova delovna sposobnost se podaljša in celo prepreči smrt za mnogo let. (Doktor S. Voronov.) Gg. zdravnikom pošiljamo «KALEFLtJID» brezplačno in franko, da jim omogočimo poizkušnje pri bolnikih. Brezplačno pošljemo vsakomur tudi literaturo o «KALEFtUlI)U» z mnogoštevilnimi ocenami gg. profesorjev in zdravnikov. Obrnite se na naslOv: Beograd, Sumadijska ulica 33. Miloš Murkovič. Zahtevajte samo pravi «KALEELUID». D. Ka!e-liičerka. pazite na etiketo, na kateri šo označene nagrade (Grand prix. velike zlate kolajne), ki iili ie «KALEI"'LUID» dobil na razstavah v Parizu,"Londonu, Bruslju, Rimu i. dr. Varujte se ponaredb, ako hočete skrbeti za svoje zdravje in hraniti denar, ki ste si ga z delom pridobili. «KALEPLU1D» D. Kalentčenka se dobi v vseh več.iiii lekarnah in drogerijah vsega sveta; pošiljamo tudi po povzetju. Brušenje vseh vrst rezil, ponikljanje, popravila samo pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA STEV. 5 TELEFON STEV. 2439 E53148 P p i m a gonilna jermena u vse mlinsko-tehoične potrebščine vedno v za'ogi pri tvrdki CADEZ & ERCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 27. Ceneno češko perje! 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din. napol belo jO Din. beio 100 Din. boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din. boljša vrsta 275 Din, Pošiliatve carine proste, proti povzetju. — Vzorec zastonj, lilago se tudi zamenja in neugajaioie vzame nazaj. 101 Naročila samo na Benedikt Sachse!, Lobez št. 14 kod Plzna, Češkoslovaška Poštne pošiljke rabijo iz oeskosiovaške v Jugoslaviio DriOližno IO dni ms SILCII oiorne brizoalne prenosne, za 400 in G00 litrov in večje za 1000 litrov vode, na dveh kolesih, dobavlja najugodneje tvrdka in drug iu. Itorne iiarmonikr »u 85 lun lam-Duripe o« i)t> Mu." bmmoion imi i>4;; l>m n dal e. Živinorejcem priporočamo zanje iakp koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, obkladki, masiranje, drgnjen e, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali doI-nih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagie oboiesti. Kot pri poškodovanja rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišiu med parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčienjen-u, izpacu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape-n anju goved in Gvac, pri tujih pred-j j metih v požiralniku, pretresu možgan, soinčarici, ne-11 varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju j s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. j Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode j pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubi]ani Prešerrova ulica 54 (nasproti glavne poste) •Izdaji za K.uozufcij cDotnovintk Adoli Rib nikar. Urejuje Filip O mladič. Za Narodno tiskarno Pran Jezeršafc