30 LET ČEBELARSKE DRUŽINE POLJE Letos je minilo 30 let, odkar so se zbrali v gostilni pri Hlad-niku (sedaj pri pošti) v Polju čebelarji in iistanovili čebelarsko družino Polje, ki je bila vključena v čebelarsko zadrugo za Slo-venijo v Ljubljani. Pobudo za to so dali predvsem čebelarji že-lezničarji, člani železniške čebelarske zadruge v Ljubljani, ki se je po drugi svelovni vojni združila s slovenskim čebelarskim društvom v novo čebelarsko zadrugo za Slovenijo. Ob ustanovitvi se je vpisalo v čebe-larsko družino 19 čebelarjev. Ža predsednika so izvolili Antona Po-rento, za tajnico in blagajničarko Hildo Novak. Odbor se je v prvih letih delovanja trudil predvsem za dvig po vojnih grozotah znižanega števila čebelnih družin, z nabnvo plemenjakov iz Gorenjske in s pre-skrbo denaturiranega sladkorja. V novembru in decembru 1946 je odbor čebelarske družine po nalogu čebelarske zadruge v Ljubljani točno popisal čebelarje in zazimljene dru-ž\ne. V 18 vaseh jc bilo 49 čebelar-jev, kisozazimili484čebelnihdružin v AŽ panjih. 22 je bilo kranjičev in 25 eksportnih panjev čebel. Po po-klicu je b\lo 14 ie\ezničarjev, 13 kmetov, 9 obrtnikov, 4 umski delavci, 3 fizični delavci, 2 gospodinji, 2 ustanovi, učitelj v pokoju in zdrav-nik. Članstvo je naraščalo in leta 1948 je bilo vpisanih že 35 čebelarjev. Ker pa je članstvo v čebelarski organiza-ciji prostovoljno, je bilo zunaj orga-nizacije še večje število čebelarjev. ki so čebelarili z manjšim šte\ ilom pan-jev. Na občnem zboru 18 januarja 1948 so izvolili za predsednika zdravnika dr. Andreja Jenka^za taj-nika in blagajnika Antona Pojeta. Iz neznanih vzrokov je čebelarska dru-žina 18. aprila 1951 prenehala delo-vati. Dva meseca potem so se čebe-larji ponovno zbrali in 17. junija 1951 ustanovili novo čebelarsko družino pod vodstvom predsednika Franca Škofa, tajnika Antona Pojeta in blagajnika Ivana Praznika. Vsi trije so bili železničarji in dobri čebe- larji in organizatorji. Članarino je takrat plačalo le 25 čebelarjev. Na občnem zboru 1. februarja 1953, kateregase jeudcležilo 15čla-nov je bil na prcdlog tovariša Škofa izvoljen za predsednika Maks Avšič, železniški uslužbenec, ki se je preselil iz Postojne v rojstni kraj skupaj s svojimi čebelami. Tajnik in blagajnik pa sta ostala ista. V tem letu je bilo vpisanih samo 19 članov. Ker je novi predsednik skrbel, da so bili v zim-skem času redni mesečni sestanki, na katerih so predavali razni čebelarski strokovnjaki, se je število članov iz leta v leto dvigalo. Na sestanke v Polje so zaeeli hodili tudi čebelarji iz sosednje čebelarske družine Besnica, ki so svojo čebelarsko družino lcta 1956 ukinili in se pridružili čebelar- ski družini Polje. Število članstva sc je dvipnilo n;i 36. Po/nejc je število čianov variiraio, pač gledc na čebe-larske letine, v letu 1975 pa je nara-slo na 49 in isto število članov je tudi letos. Naslednji popis čebelarjev in za-zimljenih čebelnih družin je bil opravljen leta 1962. Tega leta je 34 članov in 12 nečlanov čebelarjev za-zimilo 66 čebelnih driižin v AŽ pa-njih, 5 kranjieev in 33 eksportnih pa-njev čebel. Naslednja leta se stanje ni veliko spremenilo. Povedati pa moramo razvesel jivo novico. da se je število čebelnih panjcv dvignilo in se prijavljajo še novi člani začetniki. V svojem delovanju je odbor skrbel predvsem za strokovno izo-braževanje svojih članov. V ta nacnen je odbor skrbel za dobre stro- kovnc predavatelje. V tem času je bilo 126 sestankov. na katerih jc imelo 17 predavateljev skupno 53 predavanj. Družina je priredila avtobusni izlet na Gorenjsko. Najprej srao obiskuli Begunje, se poklonili na grobovih talcev in položili venec pred spome-nik. tovariš Škof pa je imel prilož-nostni govor. Potem smo obiskali rojstno hišo Antona Janše na Brez-nici in si ogledali še dohro ohranjen čebelnjak, v katerem je čebelaril, preden je šel na Dunaj, kjer je postal prvi učitelj čebelarstva. Nalo smo obiskali še rojstno hišo Franccta Pie-šerna v Vrbi in rojstno hišo pisulclja Franca Ks. Finžgarja v Doslovičah. Domov grede smo se ustavili še pri čebelarju — vzgojitelju matic tova- rišu Bukovšku na Golcm brdu pri Medvodah. l/let je bil /clo poučcn in jc dobro uspol v /adovljstvo vsch udeležencev. Leta 1956 je večja skupina obi-skala čebelnjak bolnišnice za du-ševne bolt/ni rui Studencu. ki ga ima na svojcm posestvu na Razorih. Tam je bilo tudi kratko prcdavanje o pre-prcčevanju rojenja. Na pročeljn čc-belnjaka je pritrjena končnica kranj-skega panju s posvetilom: »Tle se špcglajte lenuhi pr tej majhni marni muhi.« Leta 1976 so se člani družinc udc-lcžili otvoritvc cdinstvcne pleme-nilne postaje za matice »Antona Janše« pod Zelenico v Karavankah (llOOm nadmorske višine). katoro zelo uspešno vodi Ciril Jalcn iz Ro-dinj. Leta 1971 smo v Dragomtju obiskali zelo naprednega čebclarja — prevaževalca Mirka Grada. ki nam jc v kratkcm prcdauinju sprc-govoril o načinu svojega čebeljarje-nja. Lcta 1973 smo si ogledali na Brdu pri l.ukovici do tretjc faze /gra-jeno stavbo eeb^larskega izohraže valnega centra. Žat pa zveza čcbclar-skih društev za Slovcnijo /aradi po-manjkanja finančnih srcdstev nc mn rc 7. dfli nadaljc\ati in stavbo dokon-čati. Na Brc/nici jo bil leta 1974 do-krit spomcnik ob 200-letnici smrti Antona Janšc. prvega čobclarskcga udtelja na Dunaju. Tadi tcga po-memhnega dogodka sc jc poleg čc-bclarjcv i/ vsc Jugosla\ijr in /amcj-stva udclc/ilo tudi vcčjc štcvilo naših članov. V juliju 1954 je bila v foljn obrtna razstava na kateri jc imcla čcbclarska družina Poljc svoj nddclck. Obisko-valci so si lahko oglcdali ra/nc panjc. točilo in drugc čebclarskc potrcbšči-nc. potrebnc za uspcšno čcbclarjcn-je. Razstavljcn jc bil tudi med v ko-zarcih in vosck v kolačih. Točili smo tudi pristno mcdico. Dokler smo dobivali dcnaturiran sladkor za dokrmljenjc Ocbclnih dru-žin za zimsko prchianu, smo skrbeli za njegovo dobavo in razdelitev med člane. Scdaj moramo že vcč let kupovati sladkor po normalni ceni. V prvih povojnih lclih jc bil organi/iran tudi železniški prevoz na akacijcvo pašo v Subotico. Pozneje so sc čcbe-larji prcusmcrili Ma ccstni prc\o/ s tovornimi avtomubili. Dancs iinajo nekater prevaževalci že svojc avto-buse. prcdclane v čcbclnjakc. To bi bil kratek opis dclovanja če-belarske družine Polje v trideselih letih. Vabimo vsc prijatelje čebclarjc\ in čebelnih proizvodov, da sc udcle-žijo proslave ob 30-lctnici ohstoja družine. ki bo \ nedeljo. 5. deccmbra ob 9. uri, v avli nove šolc Polje. CEBELARSKA DRUŽINA POLJE