naš tednik LETO XXXVI. Številka 38 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 20. septembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Oster prostest iz Beograda proti referendumu Heimatdiensta Da gre pri referendumu koroškega hajmatdinsta za zlorabo demokratičnega instrumenta, je izjavil na tiskovni konferenci 13. septembra 1984 predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ (to je jugoslovansko zunanje ministrstvo) Željko Jeglič. V zvezi s predlogom za ločitev slovensko in nemškogovorečih otrok v šolah je dejal Jeglič, da tak referendum predstavlja v svojem bistvu napad na pravice slovenske manjšine in da nasprotuje določilom 7. člena avstrijske državne pogodbe. Dejstvo, da je podpisalo referendum le 8,9% volilnih upravičencev, je pojmoval Jeglič kot jasen poraz za koroški hajmatdinst in FPO. Očitno je prav zaradi te Jegličeve izjave zavzel k referendumu stališče tudi zunanji minister Gratz. V nedeljski televizijski uri tiska je dejal, da je logično, da o pravicah manjšina nikoli ne more odločati večina ter, da bo treba o referendumu razpravljati v smislu mednarodnopravnih obveznosti Avstrije. KEI ■ pr< 5ds itavilc koroški j ■ ■ SVOJ Q o mmmm 9ran • jmj KEL/ALK za krepitev politične samozavesti Pretekli četrtek sta kandidata KEL/ALK dr. Pavle Apov-fiik in Karel Smolle javnosti predstavila — že tretji — Program KEL. Program KEL je odraz politične in družbe-ne stvarnosti, in KEL se kot volilna grupacija, ki je sad Politične volje slovenske narodne skupnosti, samoumev-n° zavzema za enakopravnost naše narodne skupnosti na vseh področjih. Jasno pa sta oba kandidata zavrnila vsa podtikovanja, da je KEL neke vrste „tretja“ sila med koroškimi Slovenci. „Mi hočemo biti obema osrednjima organizacijama v pomoč in ne njuna konkurenca," je dejal dr. Apovnik. Skrb za delovna mesta, ohranitev okolja in boj za mir veje iz programa KEL. KOROŠKA ENOTNA USTA ALTERNATIVE LISTE KARNTEN oroško Za krepitev južnokoroškega gospodarstva zahteva KEL slej ko prej regionalno pogodbo z obmejnimi deželami Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. „Sedaj je tudi že trgovska zbornica spoznala, da je regionalna pogodba Koroški samo v prid" in „to ne gre, da predsednik trgovske zbornice uradno zavrača pogodbo, sam pa trguje z jugoslovanskimi podjetji", je rekel Smolle in razkrinkal gonjo proti regionalni pogodbi. Koroški turizem je hudo nazadoval, in to je pač sad dejstva, da na odgovornem mestu deželnega turističnega referenta sedi napačna oseba — Haider. KEL zahteva takojšen (Nadaljevanje na 3. strani) Protestno zborovanje zaupnikov NSKS in ZSO Zadnji petek je zasedal obeh predsednikov dr. Ma- zvezi so sklenili, da bosta protestna manifestacija Koordinacijski odbor Na- tevža Grilca in dipl. inž. Fe- NSKS iz ZSO po volitvah proti vsem poizkusom r°dnega sveta in Zveze slo- liksa Wieserja razpravljali o sklicala zborovanje zaupni- strank, poslabšati sedanjo Venskih organizacij. Člani nadaljnjem postopanju po kov in aktivistov slovenskih ureditev dvojezičnega odbora so pod vodstvom referendumu KHD. S tem organizacij, ki bo hkrati šolstva. Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Koroška v volilni borbi. Večinske stranke obljubljajo vsemogoče: po njih obljubah bi Koroška pravzaprav po volitvah morala biti raj na zemlji. To seveda ne bo, in k sreči imamo ljudi, ki trezno gledajo na volilno histerijo etabliranih strank. KEL in ALK ne moreta in tudi nočeta posnemati večinskih strank. Kot edina resna alternativa k VJagnerju, Knafiu in Haiderju skušata ljudem obrazložiti, da tudi po volitvah ne bo prišlo do merodajnih ko- že po Apovnikovi kandidaturi leta 1975 so večinske stranke videle „nevarnost“, da bi vsaj en njihov stol šel „v izgubo“ skupini, ki ni pripravljena tolerirati in sankcionirati raznih odločitev vrhovne koroške troedinice. Zato tudi taka razporeditev volilnih okrožij. Ravno zato pa je tembolj potrebno, da z našim glasom za KEL-ALK izrazimo naš protest proti tej nedemokratični odločitvi večinskih strank, ki so s tem hotele škodovati izključno Slovencem. Pa ja res ne bomo Trije ugovori trije odgovori ristnih političnih odločitev — razen, da bi Korošci s primerno podporo KEL/ALK dali vladajočim politikom krepko nezaupnico. Le-ta bi bila brez dvoma na mestu: zlasti v zadevi slovenskega vprašanja, saj grozi resna nevarnost, da bodo večinske stranke ponovno klonile pred Heimatdienstom. In kot opažamo, jemljejo naši ljudje to nevarnost resno. V pogovorih z njimi predstavniki KEL in ALK vedno spet slišijo, da bi bilo nerazumljivo, če bi dali SPO, OVP ali celo F PO kljub protislovenski politiki tri-strankarskega pakta našo „štirno“. Ali, kot je nekdo formuliral: „Zakaj jim dati volilni glas, ki ga po volitvah darujejo Hei-matdienstu?" Vendar tu in tam slišimo od nekaterih etabliranih zastopnikov tristrankarskega pakta stvari, ki so v resnici produkt strankarskopolitične slaščičarne brez primernega užitka. Na primer, da se ne splača voliti KEL-ALK, ker Kert, Smol-le, Moser & Co „nimajo šanse za mandat“. Taka trditev je seveda nadvse demagoška. Noče namreč upoštevati dejstva, da so večinske stranke s tem, da so razkosale ravno dvojezično ozemlje na štiri volilna okrožja, hotele namenoma preprečiti mandat KEL in alternativcev. podprli nekoga, ki nam hoče škodovati? Druga taka trditev je, da ALK škoduje KEL. No, ravno zadnje državnozborske volitve so dokazale, da imamo vedno več (konkretno jih je bilo nad 2500!) nemškogovorečih prijateljev, ki so pripravljeni nas podpreti tudi pri volitvah. Kot so se izkazali npr. v zvezi z referendumom KHD. Isti prijatelji nas predvsem podpirajo v boju proti politki tristrankarskega pakta. Jih bomo ravno mi „podprli“ s tem, da bomo dali volilni glas tristrankarskemu paktu? In ker gre rado V tretje, še to: večkrat slišimo (ali beremo), da „štima“ za KEL-ALK „v resnici koristi Haiderju“. Mislim, da je take trditve najmanj vesel VJagner sam. Saj dobro vemo, kako visoko vrednost pripisuje nemškona-cionalnim glasovom, ki bi jih — v primeru dejanske podpore Slovencev — precej zgubil in bi se zato tembolj prilizoval Feldnerju ter njegovim somišljenikom. Tako ni naključje, da na listi SPČ ni Slovenca, ki bi imel realno možnost za deželnozborski mandat. Bodimo si odkriti: VJagner ne potrebuje naših glasov, ker jih noče. Zato pa mu jih tudi ne bomo dali. STRAN q ČETRTEK, _______O 20, septembra 1984 Politika Pred volitvami političproces proti Kukoviči ..Volilni boi“ tegneria. Knafla in Haiderja isti sodiščem „Ker je referendum za ločitev šol zastrupil ozračje, kar je celo deželni glavar VVagner potrdil, na Koroškem ni pričakovati objektivne obravnave, in zato je prav, da se proces preloži zunaj dežele“, tako je v petek popoldan odvetnik dr. Matevž Grilc dejal na začetku obravnave proti podpredsedniku ZSO in ravnatelju Francu Kukoviči. Franc Kukoviča je moral pred sodišče, ker so predstavniki koroškega tro-strankarskega pakta VVagner, Knafl in Haider proti njemu naperili proces zaradi žalitve časti. Kaj se je Kukoviča tako hudo pregrešil zoper čast drugih ljudi, da je zbudil „sveto“ jezo trojice s koroškega političnega Olimpa? Nič več in nič manj Kukoviča ni storil zlega, kot da je povedal svoje mnenje. In to bo v naši državi menda še dovoljeno? Lani, na 35-letnici Našega tednika (18. 9. 1983) v Bilčovsu je dejal sledeče: „Dejstvo je, da koroški politiki delajo z nami res tako, kot da nas ne bi bilo več, kot da so nam vsem že odvzeli na- Proces naj bi bil v petek. A na zahtevo dr. Matevža Grilca, ki je branil Kukovico, je celovško sodišče (sodnik dr. Kaiser) vso zadevo predalo vrhovnemu sodišču, ki naj določi novi kraj obravnave. Grilc je utemeljil predlog za delegiranje mdr. tudi s tem, da hoče Kukoviča dokazati resničnost svoje izjave (VVahrheits-bevveis), vendar bi politična atmosfera na Koroškem ne dopuščala objektivne in stvarne sodnijske obravnave. Pri tem Ravnatelj Franc Kukoviča in njegov odvetnik dr. Matevž Grilc. rodnostno identiteto, zlomili hrbtenico." Te besede podeželskega ravnatelja, ki je po vrhu še funkcionar slovenske politične organizacije in slovenski občinski odbornik, so koroške politične mogočnjake tako razkajfale, da so šli tožlat pred sodišče in se pritožili, da jim ta Kukoviča jemlje čast in podtikava hude in nepojmljive stvari! se je skliceval na VVagnerja, k' je sam priznal, da je referem dum KHD zaostril koroško n3" rodnopolitično situacijo. Vrhp tega bo v sodnijski obravnavl o tej zadevi igrala zgodovin3 slovenskega vprašanja rr\e(0' dajno vlogo, ki pa jo je možn° voditi brez emocij samo izveri Koroške. Kakšno politično dimenzij je ta proces že dosegel, dok3 zuje navzočnost dveh polic9 jev, ki sta stražila sobo 129, kjer je obravnava tekla. Dnevnik „Neue Karntner Krone" je v soboto, 14. 9. 1984 posvetil procesu daljši članek in briljantno razkrinkal občutljivost koroških politikov. Uvodoma piše v časopisu: „Da oblasti ne smemo nekaznovano žaliti, je bilo za časa cesarja vsakomur znano. Da pa so tudi politiki današnjega časa občutljivi kot mimoze, če jim kdo z besedami stopi na prste, je moral majhen ravnatelj spoznati včeraj pred sodiščem: „Wag- ner, Knafl in Haider so tekli pred sodnika, ker so se zaradi izjav prav tega šolnika čutili prikrajšane v svoji časti." In v „Krone" stoji tudi, da je ta proces pač moral biti prav tako brizanten, kot je pač na Koroškem brizantno vse, kar je v zvezi s Slovenci. So mar gospodje deželni politiki hoteli s tem procesom, nastavljenim tik pred volitvami, ponovno pokazati svojo »koroško dušo"? Svojo oblast so vsekakor pokazali. Drugače kot druge stranke in volilne skupine, se je KEL odločila letos za poceni volilno kampanjo. Denar, ki ga bo pri tem prihranila, je KEL namenila podpori otroških vrtcev. V četrtek je predsednik KEL, Karel Smolle, predal v Skofičah prvo znatno vsoto občinskemu odborniku EL Škofiče, Hermanu Jagerju. Vsota je namenjena mlademu škofiškemu otroškemu vrtcu, čigar gradnja že močno napreduje. Kot je povedala Simona Rovšek, je pričakovati, da bo vrtec kmalu odprl svoja vrata. Škofičani so se podpore zelo razveselili, kajti stroškov bo do otvoritve vrtca se dosti. Tiskovna konferenca KEL/ALK (nadaljevanje s 1. strani) Haiderjev odstop. „On bi se ^oral brigati za turizem in nje-9ove probleme in ne za dvoje-‘cno šolstvo, kjer nima nobe-jn kompetenc,“ sta izjavila °ba kandidata. Predlagala sta, a bi bilo treba našo deželo Pokazati kot deželo dveh naro-v°y> kar bi gotovo pritegnilo 9ostov v našo deželo. r krepitev slovenske na-one skupnosti zahteva KEL izobraževanje najrazličnejše vrste, nadalje kulturni fond za koroške Slovence, ki ga KEL predlaga tudi za vse avstrijske narodne skupnosti v državi. Sedanji koroški volilni red je huda diskriminacija vseh malih strank, posebno pa KEL. Zato je KEL predložila svoj volilni red. Čeprav morda tudi letos ne bo mandata, pa je KEL izrednega pomena za politično artikulacijo koroških Slovencev in za krepitev naše samozavesti in za bodoče politično delo. Vabimo na volilna zborovanja KEL/ALK v petek, 21. septembra 1984, pri KOVAČU na Obirskem Začetek ob 20.00 uri Govorita kandidata za deželnozborske volitve KAREL SMOLLE in LADO HAJNŽIČ v ponedeljek, 24. septembra 1984, v gostilni SEHER v Velinji vasi Začetek ob 20.00 uri Govorita kandidata za deželnozborske volitve KAREL SMOLLE in dr. JANKO ZERZER v torek, 25. septembra 1984, v FARNEM DOMU v Selah Začetek ob 20.00 uri Govorita kandidata za deželnozborske volitve KAREL SMOLLE in prof. JOŽE VVAKOUNIG v četrtek, 27. septembra 1984, v KULTURNEM DOMU v Št. Jakobu v Rožu Začetek ob 20.00 uri Govorita kandidata za deželnozborske volitve KAREL SMOLLE in dr. WOLFGANG HOLZINGER Profesorji Slovenske gimnazije protestirajo Učiteljski zbor Zvezne gimnazije za Slovence je razpravljal na začetni konferenci v četrtek, 13. septembra, tudi o izjavah, ki jih je podal vodja ustavne službe pri uradu koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Ralf Unkart na tiskovni konferenci 21. avgusta in v pogovoru za radio 22. avgusta 1984. Dv. sv. Unkart trdi, da Zvezna gimnazija za Slovence ni vključena (»integrirana") v avstrijsko in koroško šolsko življenje, da je vzrok ločevanju (»segregaciji") z vsemi, deloma tudi negativnimi nacionalističnimi posledicami, da je ge-tovska šola in vrhu tega nacionalno zavetišče, ki mu je treba vzeti nacionalistično atmosfero. Razen tega naj bi nekatere predmete poučevali čisto nemškogovoreči profesor- Učiteljski kolegij ta podtika-vanja soglasno z odločnostjo zavrača. Zvezna gimnazija za Slovence si prizadeva že od ustanovitve pred 27 leti dosledno za sporazumevanje med mladino obeh narodnih skupnosti. To dokazujejo številne diskusije, kulturne prireditve, npr. Kontaktna leča/ Kontaktlinse, razstave, prijateljska srečanja in izleti. V tem času so obiskale našo šo- lo številne delegacije strokovnjakov in učencev iz vseh avstrijskih zveznih dežel; le-te so se mogle prepričati o odprtosti in avstrijski naravnanosti šole. Zavod je odprt vsakemu avstrijskemu dijaku ne glede na materinščino; te mogočosti se poslužujejo koroški starši čedalje močneje. Zahteva, naj nekatere predmete poučujejo čisto nemško govoreči učitelji, je treba zavrniti z vso odločnostjo; vsi učitelji na Zvezni gimnaziji za Slovence so namreč dosegli kvalifikacijo za poučevanje na avstrijskih univerzah in so zato seveda usposobljeni za poučevanje v nemščini. Šolska skupnost na Zvezni gimnaziji za Slovence si bo ne glede na take nekvalificirane . izjave tudi še naprej prizadejala, da bo delovala v duhi| odprtosti, miru in sporazumevanja med narodi na podlagi obeh kulturnih izročil. Politika STRAN yi ČETRTEK, 20. septembra 1984 STRAN j- ČETRTEK, _______O 20. septembra 1984 Politika „Kdorse bori, lahko Jubi — kdor se noče boriti, ie že zgubil!“ Konec preteklega tedna je bil v Salzburgu zvezni kongres avstrijske svobodnjaške stranke, ki se je odvijal v dveh znamenjih: • Predsedniku ter namestniku zveznega kanclerja Stegerju je očitno uspelo pomiriti številne kritike znotraj stranke. Le-ti, zlasti šef koroških svobodnjakov Haider, očitajo Stegerju, da je preveč ..liberalen" in premalo „(nemško) nacionalen" ter da je z vstopom v koalicijo s socialisti odbil številne tradicionalne oz. nemškonacional-ne volilce. Vendar je Stegerja 82,06% delegatov potrdilo v stari funkciji. Kljub temu pa mora novi in stari šef svobodnjakov slej ko prej paziti pred Haiderjem: doslej je FPO — odkar sedi v dunajski vladi — zgubila vse deželnozbor-ske volitve (konkretno v Nižji -Avstriji, Salzburgu in na Tirolskem). Haider pa upa, da bo 30. septembra pridobil vsaj na glasovih. S tem pa bi v najvišjih gremijih stranke brez dvoma pridobil tudi na politični teži, in marsikateri svobodnjak, ki je trenutno še za Stegerja, bi premislil svoj odnos do Haiderja. • Druga osrednja točka kongresa je bila diskusija o novem programu, o katerem pa še niso do- končno sklepali. Steger je pred kongresom zahteval, da mora stati v ospredju ..liberalni moment" in je to zahtevo povezal z grožnjo, da bo v nasprotnem primeru odstopil. Po kongresu te svoje grožnje ni uresničil, čeprav se FPO slej ko prej priznava k „nemški zgodovini ter nemškemu narodnemu in kulturnemu centru". Liberalizem pa so na kongresu definirali med drugim kot ..pravico samoodločanja narodov" in so v tej zvezi izrecno poudarili, da so mislili tudi na koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. Venar so to v resnici zgolj teoretične diskusije. Praktično vrednost takih razprav bi spoznali samo v primeru, da se svobodnjaška stranka docela odreče politiki Heimatdiensta — med drugim v zvezi z dvojezičnim šolstvom na južnem Koroškem. Tega FPČ seveda ne bo storila. S tem pa bo ostala takšna, kakršno jo doslej poznamo: liberalno, kadar gre za velenemštvo, nacionalno, kadar gre proti Slovencem. Janko Kulmesch Ivanka Jnoiboreke voiit roška gospodarska struktu^ te 2flhjmni'n’ r,H eu«iom gospodarsko zapos— . ________ na račun centralnih podrodJ; |ti je prišlo še v hujše težav®'; Ohranitev delovnih mest^L **Bn K južnem Koroškem je za velik izziv. Pospešev majhnih in srednjih poc. postaja iz vidika ohranj®v*<*^L_ Kandidati KEL na obisku v Posojilnici Miklavčevo. LeP sprejem v žitrajski tovarni pohištva IPH, kjer so Pozdravil jih je poslovodja Peter Gregom. predvsem pozdravili zahtevo KEL po regionalni po- godbi. Jozej Blažej (Trampusch) dr. Apovniku: „Vsi Glavni kandidat Kert in poslovodja Trampuscha Hobel, se Vam želimo obilo uspeha!“ pogovarjata o gospodarskopolitičnih problemih. V Topšportu delajo večinoma žene. KEL upošteva v svojem programu zlasti ženske in njih probleme ... Smolle s svetovnoznanimi rokavicami Topšporta. Lovi z njimi volilne glasove? Prisrčen sprejem je bil v piiberški tovarni čopičev, kjer je KEL sprejel mojster Tevžej Nachbar (levo). Pisma bralcev Ogroženo mladinsko delo — ovčja čreda brez pastirja Mladinsko delo je dandanes važen predpogoj za zdravo bodočnost družbe. Zato se zdaj, čim več mladinskih organizacij potrudi, da bi mladini dale nove cilje z ozirom na boljše razumevanje. Mnogokrat odvisi homogenost neke skupine od voditeljske osebe, ki skrbi za komunikacijo in ki pomaga pri reševanju konfliktov. Tudi jaz sem vključen v katoliško mladino in aktivno sooblikujem delo te organizacije. Zavedam se, da je treba graditi čimveč skupin po farah in z njimi oblikovati farno življenje. Fundamenti tega delovanja so in bodo tudi ostali v prvi vrsti kaplani, ki stojijo mladini blizu in ki dajejo duhovno podlago za dostojno življenje. Prav iz teh vzrokov sem nekoliko presenečen, ko sem zvedel, da naš škof namerava letošnjega novomašnika Petra Otipa preseliti v faro Trg (Feldkirchen). Zgleda, da je na dvojezičnem ozemlju itak dovolj kaplanov. Vendar vsakdo ve, da je v resnici narobe. Zato se vprašam: Kaj naj stori naša čreda, ki nujno rabi pastirja, pa ga ne dobi? Kot pripadnik slovenske narodnostne skupine in kot član katoliške Cerkve se vprašujem, katere cilje škof s tem dejanjem zasleduje. Kot laik, ki rad žrtvuje čas in energije za mladinsko delo, mi ni jasno, zakaj ravno mladinski škof s tem dejanjem ogroža naše delo. Vse to se vprašujem, ker mi leži stvar pri srcu. Upam, da se bo škof Egon Ka-pellari bavil s tem vprašanjem in morda dal odgovor prav na pastoralnem romanju na Ulrichsbergu. Bernard Sadovnik, Podroje 99 Niso vse stvari v izključujočem razmerju (nekaj pojasnil ob esperant-skem tednu v Tinjah) V zadnji številki NT je poročevalka, podpisana s „stih“, pisala o programski napovedi Katoliškega doma prosvete v Tinjah. Ko je omenjala napoved esperantskega seminarja, se ji je zapisalo nekaj stavkov, ki bi mogli bralca tudi napačno informirati. Poročevalka je gotovo napisala tiste vrstice z najboljšim namenom, zatorej ne mislim kritizirati nje, temveč bom poskusil le nekoliko jasneje prikazati, za kaj pri vsej stvari gre. Tam piše: „ Vendar je upravičena skepsa, da se bodo nemškogovore-či Korošci, ki niso pripravljeni, da bi se naučili slovensko, učili esperanto ravno zaradi tega, da bi se lahko s Slovenci pogovarjali v istem jeziku. Zadnji čas je, da investiramo vse naše moči v to, da se bodo otroci našega samo nemško govorečega soseda naučili tudi slovensko in da ne bodo še hujskali proti temu jeziku, le da naša narodna skupnost in naš slovenski jezik ne bosta izumrla. “ Prvi stavek je mogoče razumeti na dva načina. Če ga razumemo dobesedno, potem je to, nad čimer se zapisovalka zgraža, ravno naj- PISMA BRALCEV boljše, kar si moremo želeti. Če bi se nemško govoreči Korošci „učili esperanto ravno zaradi tega, da bi se lahko s Slovenci pogovarjali v istem jezikubi s tem vendar morali odstopiti od stoletnega predsodka, da vlogo univerzalnega jezika že tako in tako igra nemščina. Postavili bi se v enak položaj s Slovenci, saj bi morali govoriti z njimi v tretjem jeziku, ki ni last nikogar in je last vseh. Ki nikogar ne protežira in nikogar ne zapostavlja. Si lahko želimo česa boljšega? Seveda pa je stavek mogoče razumeti s skritim podtonom. Mogoče se novinarka boji, da bi postal esperanto nemškogovorečim sode-želanom pretveza, s katero bi skušali pomesti manjšinsko vprašanje pod preprogo. Načelno bi se dalo reči tudi kaj takega. Vendar lahko resno izrazi tak dvom le kdo, ki ničesar ne ve o esperantski ideji in o naravi in zgodovini esperantskega gibanja. Esperanto ni le nevtralni jezik. Nevtralni jezik so navsezadnje tudi prometni znaki in semaforji, ki jih enako razumejo po vsem svetu. Ali pa signaliziranje z zastavicami. Esperanto je tudi notranja ideja, ki mu je jezik le sredstvo in ne cilj. Ta notranja ideja je predvsem v tem, da vidiš v vsakem človeku kjerkoli na svetu brata. Človeku, ki pristaja na tako notranjo idejo, pa bi zares težko prišlo na misel, da bi se šel učit mednarodnega jezika zato, da bi potem preziral jezik drugega naroda. Nasprotno. Med esperantisti, ki sem jih spoznal na Koroškem, skoraj vsi obvladajo tudi nekaj slovenščine, čeprav sami v glavnem niso Slovenci. Vsi imajo tudi prijatelje med Slovenci v slovenski republiki in tu na Koroškem. Esperantisti treh sosednjih držav: Avstrije, Italije in Jugoslavije pa se vsako leto snidejo na konferenci treh dežel, kjer utrjujejo svoje prijateljske vezi. Teh konferenc se udeleži vsako leto okrog 150 esperantistov. Glede drugega stavka, ki govori, da bi morali investirati vse naše moči v to, da bi se otroci naših nemškogovorečih sodeželanov naučili slovenščine, pa se bojim, da ga bo zelo rad ponatisnil Klic tako imenovane domovinske službe. Vsaj zase moram reči, da mi je slovenščina predragocena dediščina, da bi jo kar takole ponujal naokoli. Če se je želi naučiti ne-stovenec, potem naj stori to iz čiste simpatije in ljubezni, nikakor pa ne na silo. Izsiljena slovenščina iz neslovenskih ust bi me globoko žalila. Mislim, da se v forsiranju lastnega jezika med drugače govorečimi sosedi skriva nepremagan manjvrednostni kompleks. Kakor da bi dobila slovenščina pravo veljavo šele takrat, če bi promovirala tudi med sodeželani, ki jim je materin jezik nemščina. To je velika zabloda. Slovenščina mora promovirati med nami samimi. Svoje ljubezni do nje ne dokazujemo s tem, da druge nagovarjamo ali celo silimo, da bi se je naučili, temveč v tem, da ji sami ostajamo brezpogojno zvesti in da se v njej neprestano izpopolnjujemo. Izkušnja pa me uči, da zelo radi ponujajo slovenščino drugim velikokrat prav tisti, ki jo sami komajda zadovoljivo obvladajo in ki se jim jezik zelo hitro zasuče po nemško. Čeprav je konsekventna rešitev jezikovnega vprašanja med dvema ati med več narodi le raba nevtralnega mednarodnega jezika, si organizatorji esperantskega seminarja v Tinjah ne delamo iluzij, da bo v kratkem vsa Koroška po tej poti rešila svoj problem. Z našim poskusom želimo le osnovati jedro nekoliko bolj idealističnih ljudi na obeh straneh, ki bi z dosledno rabo materinščine med lastnimi sonarodnjaki — in z dosledno rabo esperanta v srečanjih med pripadniki obeh narodov, ustvarili nekakšen model sožitja na Koroškem. Okoli tega modela bi se potem začeli zbirati ljudje dobre volje iz obeh narodnih skupnosti. Šele ko bi bila vzpostavljena medsebojna simpatija na nevtralni o-snovi, bi prišlo tudi do vzajemnega spoštovanja in tudi učenja obeh jezikov. Tako kot sem se tudi sam znebil predsodkov zoper nemščino šele potem, ko sem dojel in sprejel esperantsko idejo, smem upati tudi v nasprotni smeri na enak u-činek. In izkušnje so moje upanje že potrdile. Ob vsem tem še čisto praktično pojasnilo. Tinjski dom je zgolj prireditelj esperantskega jezikovnega tečaja, kot je že prirejal tudi tečaje latinščine ali slovenščine. Vizija o modelu koroškega sožitja pa je stvar koroških esperantistov obeh narodnosti, med katerimi gre posebna zahvala g. Martinu Stuppnigu iz Podkloštra. Vinko Ošlak, Celovec Ktirntner Ehrenpflicht Dali sich Karnten in den letzten VVochen einmal mehr im schon-sten Kleid trauriger Volksgruppen-miBverstandigung zeigt, mag fur die einen Ehrenpflicht, fur andere ein lacherliches Agitieren mit ubereinkommenen, einer Demo-kratie unvvurdigen Stereotypen sein. Dali aber jenen Karntner Slovvenen, um deren „unver-schamte Rechte“ es vvieder geht, nich ohnehin die Stimme und so-mit Sprache vor Bitterkeit und Enttauschung vvegbleibt, nimmt VVunder. Nicht vvegen der schon gevvohnt gehassigen Angriffe des Karntner Heimatdienstes, vvohi aber die Teilnahmslosigkeit, ja stummen Befurvvortung der Mach-tigen im Land vvegen. Jener Machtigen, die doch von ihrer Be-rufung her uber soleh beschamen-dem Schauspiel, wie es das Volksbegehren ist, stehen und dies auch mit jener Stimme aus-drucken sollten, die gerade auch • Tinje v soboto, 22. 9., od 14. do 22. ure Tečaj za izdelovanje cvetličnih šopkov Vodi: Matthias TSCHINKL, vrtnarski mojster Vzemite rože iz vašega vrta s seboj! fur solehe Fragen vom VJahler Ge-wicht verliehen hat bekommen. Aber der KHD hat bereits gute Arbeit geleistet. Die Karntner Slovvenen, die sich als solehe noch vvagen zu erklaren, sind bereits so rar gevvorden, dali es nicht mehr lohnt, sich fur sie als potentielle VJahier einzusetzen. Die Triumph-meldungen uber deren immer klei-ner vverdenden Zahl flattern den Karntner Haushalten periodisch mi dem „Ruf der Heimat“ ins Haus. Da sind jene 34 000 und mehr Karntnerinnen und Karntner weit interessanter, die so dankbar, die noch immer verbissen kam-pfenden Abvvehrkampfer im Land unterstutzen. Aber ali diesen VJagners und Knafls sei gesagt: VJer nicht ganz entschieden gegen die schmutzi-ge Agitation diverser nationaler Massenkristalle ist, ist im Grunde schon fur ein demokratisches Land beschamenden Ziele. In den Tagen nach der Karntner Volksabstimmung vvurde das Ziel schlechthin vom hochverehrten Dr. Arthur Lemsich so prazise de-finiert: „ln vvenigen Generationen darf es kein Minderheitenproblem mehr geben". Das Ziel ist bald er-reicht und die Karntner VJahler vverden es unseren Politikern zu danken vvissen. teh schame mich fur sie und entschuldige mich bei unseren Karntner Slovvenen, so-lange es noch jemaden gibt, bei dem ich mich dafur entschuldigen kann, vvofur es keine Entschuldi-gung gibt. VJie sagte Brecht? „Wenn alle Irrtumer verbraucht sind — sitzt als letzter Gesell-schafter — uns das Nichts gegenuber“ Alexander Kurasch, St. Jakob/Ros 9182 Maria Elend 152 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: .,Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210. ■— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.—" šil. zračna pošta). Kultura Knjižne novosti Knjige, ki Vam jih danes predstavljamo, in sicer dve slovenski in dve nemški, so za kulturni prostor, v kateri so postavljene, izrednega pomena. Pesnika Niko Grafenauer in Tomaž Šalamun sta vrhunska slovenska lirika, Thomas Bernhard je mogoče najvažnejši sodobni prozaist v nem-škogovorečem prostoru, Brandstetterjeva antologija pa je neke vrste dokumentacija avstrijskega slovstva našega stoletja. ŠALAMUNOV „SONET O MLEKU" Dvajset let po vstopu v slovensko literaturo piše Tomaž Šalamun z enako vitalnostjo in energijo kakor ob začetku svojega literarnega ustvarjanja. Novo Šalamunovo delo je pesniška zbirka „Sonet o mleku“. Tematsko je knjiga vezana na pesniško in človeško izkušnjo, ki je delno znana že iz zadnjih objavljenih zbirk. Šalamunove nove pesmi so napolnjene z živo in utripajočo pesniško govorico. Naslov »Sonet o mleku" je nenavaden in na prvi pogled pomensko neprosojen, vendar se v njem skriva ključ za poetiko in sporočilo celotne knjige. Če naslov oziroma besedo mleko analiziramo ali interpreti- NIKO GRAFENAUER „PALIMPSESTI“ Grafenauerjeva pesniška zbirka „palimpsesti“ je dobila ime po ciklu, ki ga je pesnik objavil leta 1978 v ljubljanski literarni reviji „Problemi". Pesmi iz „pa-limpsestov" so nastajale od srede sedemdesetih let dalje, hkrati DRVAR: NOVI POKLIC THOMASA BERNHARDA Konec avgusta je avstrijski pisatelj Thomas Bernhard izdal v frankfurtski založbi Suhrkamp, ki je njegova in Handkejeva hišna založba, knjigo »Holzfallen. Eine Erregung", kar je v dunajskem jetsetu razburilo duhove, Janko Ferk je za Vas prebral štiri jesenske knjižne novosti. BRANDŠTETTER JE ANTOLOGIZIRAL AVSTRIJSKO PROZO NAŠEGA STOLETJA lise Aichinger, Ingeborg Bach-mann, Thomas Bernhard, Alois Brandstetter (!), Elias Canetti, Erich Fried, Peter Handke, Franz Innerhofer, Franz Kafka, Christi-ne Lavant, Robert Musil, Rainer Maria Rilke in Franz VVerfel: to so nekateri izmed petdesetih pisateljev, ki so zastopani v antologiji »Osterreichische Erzahlun- ' ' OMAŽ ŠALAMUN SONET O MLEKU Tomaž Šalamun; Sonet o mleku; pesmi; vezano; 126 strani; 950.— dinarjev; Mladinska knjiga, Ljubljana; Pula 1984. Niko Grafenauer; palimpsesti; pesmi; vezano; 114 strani; 650,— dinarjev; Mladinska knjiga, Ljubljana 1984. Thomas Bernhard hbhjčšen Snbrkmip Thomas Bernhard; Holzfallen. Eine Erregung; proza; vezano; 322 strani; 250.— šilingov; Suhrkamp Verlag, Frankfurt 1984. ramo, bomo spoznali, da je mleko pesniški simbol rojstva in najtrdnejša popkovina, ki veže otroka in mater. Mleko je vir rasti, moči in življenja. Mleko pa je ravno tako spominska vez z otroštvom. Šalamunova zbirka torej v svojem jedru upesnjuje tok življenja, ki je razpet med rojstvo in smrt. Rojstvo je izvir in smrt je izliv in skupaj tvorita reko življenja in med poloma — bi lahko zapisali — teče mleko, ki ga Pesnik opisuje v »Sonetu",. Tudi v tej knjigi se pesnik vrača k »večnemu slovenskemu motivu", smrt je za njega tema. V njegovo pisanje pa sodijo še drugi »večni motivi", piše o ljubezni in spolnosti, sila, ki je v človeku kakor življenje in smrt. Pesnik Tomaž Šalamun je stalnica slovenske poezije in slovenskega kulturnega življenja. Tako so tudi njegove knjige stalnice kulture. z razvojem postmodernizma na Slovenskem. Kaj so »palimpsesti"? V »Slovenskem pravopisu" beremo: »mlajši zapis nad zbrisanim prvotnim", France Verbinc pa piše v »Slovarju tujk": »pergamentni rokopis, s katerega je bilo prvotno besedilo zbrisano in napisano novo". Torej je Niko Grafenauer pesmi, ki jih objavlja v zbirki »palimpsesti", v teku devetih ali desetih let temeljito pre-in obdelal. Zbirka je vsekakor važen in tehten dosežek slovenskega liričnega postmodernizma. Niko Grafenauer, da zapišem tudi kaj o pesniku, je bil rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, kjer je leta 1969 diplomiral na filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Več let je živel kot svoboden književnik, zdaj pa je urednik v založbi Mladinska knjiga. Grafenauer je pesnik, esejist in prevajalec. Njegov opus je precej velik in obsega trenutno skoraj trideset knjig. ker so se nekateri kulturniki, ki jih Bernhard imenuje psevdo-kulturnike in še kako, spoznali kot osebe v novi Bernhardovi knjigi. Predvsem na Koroškem rojeni skladatelj Auersberger, »komponist v nasledstvu VVeber-na“ (Bernhard), in njegova žena sta »užaljena". Gospod in gospa Auersberger, sicer Gerhard Lam-persberg(er) in Maja VVeiB-Ost-born, sta dosegla zaplembo knjige in hipno popularnost med kulturniki in psevdo-kulturniki. Thomas Bernhard pa ni šel samo proti Auersbergerjem, temveč tudi proti drugim avstrijskim kulturnim monumentom, kakor Jeannie Billroth, sicer Jeannie Ebner, Anno Schrecker, sicer Friedericke Mayrocker, Ernstu Jandlnu in drugim velikanom. Kaj bosta Auersbergerja dosegla pred sodiščem, bomo slišali najkasneje 23. oktobra v večernih poročilih, za ta dan je namreč napovedan proces proti Bernhardu in založbi Suhrkamp, ki je hitro reagirala in izdala knjigo »Der Theatermacher". < Kri ■ T!''i H k Alois Branstetter (izdal); Oster-reichische Erzahlungen des 20. Jahrhunderts; proza; vezano; 448 strani; 298.— šilingov; Resi-denz Verlag, Salzburg-VVien; Wels 1984. gen des 20. Jahrhunderts". Knjigo je uredil in ji napisal spremno besedo Alois Brandstetter, profesor za nemško filologijo na celovški univerzi. Patriarha avstrijske literature sta gotovo Adalbert Stifter in Franz Kafka, ki vsak po svoje prevevata to antologijo. V tem in onem tekstu najdemo mesta, ki so eksemplarična za potrpežljivost in točnost v literaturi, kar je značilno za Stifterja. Regent stoletja pa je Franz Kafka, ki mu je sledila vrsta vidnih pisateljev. Marsikaj je kafkovsko, ne da bi bilo epigonsko. V knjigi najdemo seveda tudi — zdaj že našega — Petra Handkeja. Brandstetter je izbral za antologijo njegovo prozo »Das Umfallen der Kegel von ei-ner bauerlichen Kegelbahn", lahko pa bi našel tudi boljši tekst, kakor bi lahko izpustil nekaj hišnih avtorjev založbe Residenz, ki je knjigo izdala. Radio/televizija STRAN 12 ČETRTEK, 20. septembra 1984 STRAN -i n ČETRTEK, lO 20. septembra 1984 Radio/televizija TJ LJUBLJANA - 1. ,n 2. SPORED TV 1. SPORED Petek, 21. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Kurjava — 10.15 Kristali — 10.30 Bežno srečanje — 12.10 Čutim sonce na mojem obrazu — 12.40 Orientacija — 13.10 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Ki-hot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.10 Made in Austria — 22.10 Šport — 23.10 Poročila Sobota, 22. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.30 Igralski film — 12.15 Nočni studio — 13.20 Poročila — 15.00 Zadnji valček — 16.30 Ikan paus — 17.00 Poročila — 17.05 Športni abc — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Kako bi bilo danes z revijo — 21.55 Šport — 23.00 Dve nebeški hčerki —- 0.00 Poročila Nedelja, 23. septembra: 11.00 ORF-stereo-koncert — 12.00 Koroške deželno-zborov-ske volitve 1984 — Konfrontacije glavnih kandidatov — 13.00 Vizualna izobrazba — 15.00 Coni in Peter delata glasbo — 16.25 Otroška sreča — 16.30 Zrcalne slike — 16.45 Zlati turban — 17.15 Tao tao — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje s človekom in živalmi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Kamen na nogi — 22.25 Šalom — 22.30 Nočni studio — 22.30 Poročila Ponedeljek, 24. sept.: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Kralj planin in sovražnik ljudi — 10.15 Kitara — 10.30 Očetje komedije — 10.45 Alpe-jadran magacin — 11.30 Avstrija II — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Muppet-show — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste v San Franciscu — 22.05 Šport — 22.50 Poročila Torek, 25. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Kmetje danes — 10.15 Kemija barvil — 10.30 Bolnišnica na robu mesta — 11.20 Šport — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes & Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.35 Zrcalne slike — 22.30 Poročila 2. SPORED Petek, 21. septembra: 17.30 Vizualna izobrazba — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Musil — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.10 Ločitev po italijansko — 23.50 Poročila Sobota, 22. septembra: 15.10 Politika v petek — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Alpe-ja-dran magacin — 10.00 Proti vetru — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Brigit-te Bardot — kako je — 21.15 da-dravec — 22.15 Poročila — 22.20 Vprašanja kristjanov — 22.25 Ko je prišel Jim Dolan — 23.55 Poročila Nedelja, 23. septembra: 9.00 Jesen v Tessinu — 9.05 L’ours et la poupee — 10.30 Oktobrski praznik 1984 — 14.00 Športni popoldan — 17.00 Mednarodna Koroška — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Avstrija II — 21.45 Poročila — 21.50 Šport — 22.10 Bogat in reven — 22.55 Komorna glasba — 23.40 Poročila Ponedeljek, 24. sept.: 17.30 Začelo se je pred dva milijona leti — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Zdaj pokažemo šefu zobe — 0.00 Poročila Torek, 25. septembra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila Sreda, 26. septembra: 16.15 Iz parlamenta — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Peanuts — 18.55 Šport — 21.00 Rdeče-belo-rdeče na južnem Tirolskem — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žur-nal — 22.30 Mission monoton — 23.35 Poročila Četrtek, 27. septembra: 16.15 Iz parlamenta — 17.30 Varstvo vaškega okolja — 17.45 Meteorologija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-be-lo-rdečem — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila Sreda, 26. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Voda — 10.15 Poleti k drugim planetom — 10.30 Argumenti — 12.00 Tom & Jerry — 12.35 Ptice v Pirenejih — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Ura s kukovico — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vrtnice jeseni — 21.55 Tajni nalog Pariš — 22.45 Poročila Četrtek, 27. septembra: j 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, j des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Delo na vrtu — 10.15 Kako nastane plošča — 10.30 Šport | — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Vagabund — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Igre na klavirju — 21.35 Berlin v letu 1900 — 22.20 Poročilo iz inozemstva — 23.05 Poročila 1. SPORED Petek, 21. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Rock portret — 17.50 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Znanstveno tehnični film — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D I — 20.00 človekovi možgani — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru — 22.00 TVD II — 22.15 Sredina sveta. Sobota, 22. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Pedenjžep — 8.35 Jeklenec — 8.50 Smo-govci — 9.20 Pustolovščina — 9.50 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 10.20 Človekovi možgani — 11.10 Poročila — 17.50 Poročila — 17.55 Sultan Murat — 18.45 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Rusi prihajajo — 22.05 Zrcalo tedna — 22.25 Globoka reka — 22.55 Poročila. • Kapla ob Dravi MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL — mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina Čas: nedelja, 7. oktobra 1984, ob 14. uri Kraj: na skednju v Kapli ob Dravi • Velikovec pohod na obir Prireditelj: Prosvetno društvo Velikovec Odhod: nedelja, 23. 9. 1984, ob £-30 uri (z osebnimi avtomobili) Zbirališče: parkirni prostor pri pelovnem uradu (Arbeitsamt) v Velikovcu (Hi RADldELOVEC Slovenske h Sobota, 22. septembroma, 26. septembra: 4'10-~15.OO Koroški obzornik 09.00—09.55 Voščila. ^Ljudske pesmi in viže — Nedelja, 23. septembra *6V m svet. 07.05-07.35 Duhovni nagov*^ ^ t0mbra; — Voščila. 4 m V /•■'■15.00 Koroški obzornik Ponedeljek, 24. sept.: finska oddaja. 14-1°715-00 Koroški obzornll>etek, 28. septembra: — Solisti — pevci. 4.^ r 15.00 Koroški Torek, 25. septembra: ,krjj°"iača imena - Veselo obzornik na- 09.30—10.00 Domača za glasba. 14.10—15.00 Koroški — Otroci, poslušajte. _ rpi^^°ta, 29. septembra: obzo1 gQ U0^09.55 Voščila. Nedelja, 23. septembra: 9.25 Poročila — 9.30 Živ, žav — 10.15 Jack Holborn — 10.45 Prevzetnost in pristranost — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 16.10 Poročila — 16.15 Vrnitev svvinga — 16.45 Alpe Jadran — 17.30 Športna poročila — 17.45 Mi iz jazza — 19.30 TVD — 20.00 Balkan ekspres — 20.55 Celjski jamarji v Kolumbiji — 21.25 Športni pregled — 21.55 Poročila Ponedeljek, 24. sept.: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Smo-govci — 17.55 Zgodovina mednarodnih telekomunikacij — 18.251 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Video šola — 19.30 TVD — 20.00 Karadžordževa smrt — 21.35 Dokumentarec meseca: Poletni čas, zimski čas — 22.15 TVD Torek, 25. septembra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.40 Poročila — 17.45 Jeklenec — 18.00 Pesem Mangyong- dae — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Kratek flim — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Citadela — 20.55 Opreti se na lastne sile — 21.40 TVD — 21.55 Adagio Sreda, 26. septembra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Čez Atlantski ocean — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Uročen — '21.55 TVD — 22.05 Omizje Četrtek, 27. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.10 Poročila — 18.15 Tra-pollo HH 33: LGM, mladinska nadaljevanka — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Martin Luther — 22.35 TVD Petek, 28. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Do- mači ansambli — 17.55 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Znanstveno tehnični film — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru — 22.00 TVD — 22.15 Laura Sobota, 29. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.40 Smogovci — 9.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 9.35 Človekovi možgani — 10.25 Ljudje in zemlja — 11.25 Poročila — 16.00 Poročila — 16.05 Sultan Murat — 16.55 Nogomet — 18.50 Čudeži narave: Kondorjeva obala — 19.30 TVD — 20.00 Nocoj iz Cankarjevega doma — 21.15 Zrcalo tedna — 21.35 Veliki mojster — 23.10 Poročila • Kotmara vas VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi Čas: sobota, 22. 9., ob 20. uri Kraj: pri Puschnigu v Šentkan-dolfu. Za ples igrajo „Fantje iz Podjune" — Srečelov 2. SPORED Petek, 21. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Avtogrami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Na obisku v Garnizonu — 19.30 TVD — 20.00 Okno v glasbeno delavnico — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.50 Filmi Jamesa Cagneya: Razžarjenje. Sobota, 22. septembra: 15.40 Alibaba in 40 razbojnikov — 17.05 Mali princ — 18.00 Retrospektiva režiserja A. Džordže-viča — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Cervantes — 22.45 Poezija — 23.15 Kronika Bitefa. Nedelja, 23. septembra: 9.00 Oddaje za JLA — 15.20 Nedeljsko popoldne — 17.05 Cyra-no de Bergerac — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Svet v letih 1900—1939 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Citadela — 22.00 Kronika Bitefa Ponedeljek, 24. sept.: 17.25 TVD — 17.45 Zgodbe bosansko-hercegovskih pisateljev — 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.00 Hit meseca Torek, 25. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Branje — 18.45 Gledalec — urednik — 19.30 TVD — 20.00 Oj Moravo! — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Jazz v ZDA Sreda, 26. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Moja sestra Camille — 18.15 Narodni parki — 18.45 Balkan ekspression — 19.30 TVD — 20.00 Koncert Josipe Lisac — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Glasbena dogajanja — 22.05 Kultura v združenem delu Četrtek, 27. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Zajec s petimi nogami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Naj te vprašam — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama Zadruga Škofiče Pridite —pri nas lahko kupujete zelo ugodno! Prireditve STRAN -i a ČETRTEK, I 20. septembra 1984 Šport PRIREDITVE • Št. Primož Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev in DRUŽABNO SREČANJE Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev Čas: nedelja, 23. 9. 1984 s pričetkom ob 14. uri Kraj: kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu Prireditev bodo obogatili domači prosvetaši s svojim kulturnim sporedom. Poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV, ki je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, tudi letos prepričljiva manifestacija našega priznavanja in naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprina-šati velike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci. • Tinje SEMINAR O ARHITEKTURI IN LJUDSKI GLASBI NA KOROŠKEM Prireditelj: Krščanska kulturna zveza — oddelek za etnologijo Čas: sobota, 6. in nedelja, 7. oktobra 1984 Kraj: Dom prosvete v Tinjah SPORED: Sobota, 6. oktober 1984: od 10. do 13. ure: Predavanja Prof. dr. Tone Cevc: Čemu raziskujemo narodopisci stavbe? Prof. Majda Fister: Dosedanje raziskave stavbarstva na Koroškem Prof. Peter Fister: Razvoj stavbarstva na narodnostno mešanem delu južne Koroške. Prikaz vozrca dokumentacije arhitekture (fotografska, tehnična in etnološka dokumentacija). Dr. Ludvik Druml: Ogled razstave: ..Arhitektura na Zilji", ki jo je pripravil v okviru Slovenskega prosvetnega društva „Zilja“ v Bistrici na Zilji 13. uri: Kosilo 15. uri: Razgovor ob ogledu arhitekture v okolici Šmarjete pri Velikovcu Nedelja, 7. oktober 1984: od 10. do 12.30 ure: Predavanja Dr. Zmaga Kumer in Julijan Strajnar (sekcija za glasbeno narodopisje SAZU, Ljubljana: ..Ljudska glasba — Spremljevalka vsakdanjega in prazničnega življenja Bertej Logar: Predstavitev, glasbeno-etnološkega oddelka pri Krščanski kulturni zvezi 12.30 uri: Kosilo 14.30 do 17. ure: Snemanje ljudskih pevcev — snematelja: dr. Zmaga Kumer in Julijan Strajnar • Dobrla vas DRUŠTVENI IZLET Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: od sobote, 22. septembra, do nedelje, 23. septembra 1984 Proga: Dobrla vas — ogled mesta Zagreb — Marija Bistrica — Karlovac — Plitviška jezera (prenočišče in zajtrk) domovgrede: ali ob obali preko Senja — Rijeke in Ljubljane, ali pa na Karlovac — Novo mesto — Ljubljana. Cena: šil. 500.— (vključno polpenzion in kosilo), vožnja. Društveniki (pevci, igralci in odborniki plačajo le polovico) torej šil. 250.— Vodi: mag. Lojze Pušenjak, Celovec KNJIŽNICA SPD „SRCE“ je odprta ob nedeljah: od 9.30 ure do 10.30 ure ob sobotah: od 9. do 11. ure med tednom: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure (pri Posojilnici v Dobrli vasi) Društvo „SRCE“ poziva vse starše iz naše okolice, da bi se v čim večji meri posluževali naših knjig in da bi tudi svojim otrokom prebirali slovenske knjige. • Izlet na Stiu-leck (3080 m) Prireditelj: Slovensko pjaninsko društvo Celovec Čas: sobota, 29. septembra 1984 Odhod: ob 12. uri iz Št. Jakoba v Rožu (Trg) Sauleck sodi v družino vrhov „Poti prijateljstva". • Dom v Tinjah v soboto, 22. 9. od 17. do 19. ure PLESNI TEČAJ za začetnike Standardni plesi, južnoameriški plesi itd. Vodi: Gregej KRIŠTOF Tečaj je enota in traja 10 dvojnih ur v ponedeljek, 24. 9., ob 19.30 uri Predavanje: MIR — JE TO REALNA UTOPIJA? Predavatelj: Univ. prof. ddr. Eu-gen BISER, Munchen od ponedeljka, 24. 9., ob 18. uri do četrtka, 27. 9., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE „Jezus Kristus — Bog oznanjevanja" Voditelj: univ. prof. ddr. Eugen BISER, Munchen Rudi Urban zaotnvil SAK obe točki To je bilo značilno za igro — štirje Žulčani proti legionarju Ratajcu, ki sej( na žalost pri tej akciji težje poškodoval. Šmihel drugič izgubil podjunski derbi AS KO Šmihel — Dobrla vas 1:7 (0:6) Postava: Guetz 1, Krausler 2, Šuler 2, Lopin-sky 3, Perchtold K. 2, W. Perchtold 2, Pajenk 1 (40. min Vrhnjak 2), Mijatovič 2, Krištof 2, Blažej 3, V. Britzman 1, (46. min. E. Britzman 2); Šmihel, 300 gledalcev Sodnik: Mitterbock (dober) Strelci: Šuler (63. min.) oz. E. Roscher (23. in 35. min), V Leitsoni (24. in 35. min.), W. Kolle-ritsch (12. min.), E. Leitsoni (44. min.) in Pernek (75. min.) Šmihel je že drugič zaporedoma visoko izgubil podjunski derbi proti Dobrli vasi. Po visokem porazu v pretekli sezoni so tokrat podlegli doma 1:7. Dobrla vas je od vsega začetka močno napadala in po težkih napakah obrambe in vratarja do polčasa vodila že 6:0! V drugem polčasu je Šmihel igral nekoliko boljše, to pa predvsem, ker se Dobrolčani niso več preveč trudili. Po tem visokem porazu je nedvomno na mestu, da se poiščejo vzroki za neuspeh Šmihelča-nov v tej sezoni. Pri trenerju je krivdo težko iskati, ker je on verjetno zadnji, ki je odgovoren za letošnji -neuspeh. Krivdo išče lahko odbor predvsem sam pri sebi, ker je sezono izredno slabo načrtoval. Oddal je Krauslerja ter Hoberja in že vnaprej vedel za izpad Buch- vvalda, kljub temu pa ni pridobil nobenega novega igralca, čeprav je štel kader le še enajst igralcev. Zdaj se pa vsi odgovorni lahko potegnejo za nos. Po izpadu Krauslerja in Buchvvalda so izpadli še Andrej, (tri tekme zaprt), Lu-bas (7 tekem zaprt), Motschnig (poškodovan) in Vauče (nima dovoljenja od delodajalca). V moštvu igrajo deloma igralci, ki sploh niso zreli za podligo. Račun teh izpadov se je predložil v nedeljo. Visok poraz, ki je dajansko pokazal, kako slabo je trenutno moštvo. S tem moštvom bodo Šmihelčani do konca jesenske sezone še marsikje doživeli podobno visok poraz-Trener Rudi Mačk po tekmi: Tekmo smo zgubili predvsem zaradi tega, ker obramba ni igrala po mojih navodilih. Tekma je bHa zgrajena predvem na „ofside past", katero smo pa na žalost izredno slabo izvrševali. Proti ASV bo verjetno zopet igral Motschnig-ASV je seveda veliki favorit. Moštvo pod 23 je osvojilo PrV° točko. V sedmem kolu je trene Lojze Kužnik zopet sam igral in 5 pomočjo Buchvvalda dosegel PrV° točko. Za Šmihel sta zadela Buch wald in Primeseh. MEDJUGORJE od 22. do 25. oktobra vključno 3 polpenzione šil. 1700,— Informacije in prijava (0 42 36) 22 19. poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas SAK — Žrelec 2:1 (1:0) Postava: Naschenvveng (3), Sadjak 3, Štern 4, VVoschitz 3, Lampichler 3, Polanšek 4, Kreutz Z, Raczinsky 4, Jovičevič 3, Ratajec 3 (55. min. Urban 3) Gregorič 3; Košatovo igrišče, 440 gledalcev Sodnik: Kohlvveg (dober) Strelci: Polanšek (37. min.) in Urban (87. min.) in Petzner (49. min. prosti strel) Zopet v standardni postavi, toda brez poškodovanega Velika, je nastopil SAK doma proti Žrelcu. V moštvu je letos prvič igral Jože Gregorič, kateremu pa se je vide-lo, da že nekaj časa ni igral v Prvem moštvu. SAK je od začetka tekme naprej igral le v polovici gostov, ki deloma niso prišli niti do sredinske črte. Žrelčani so se Postavili pred lastna vrata in se skušali z vso silo braniti. SAK je kombiniral in držal žogo po minute v svojih vrstah, toda brez vsakega vidnega uspeha. Do 37. minute je imel SAK le eno edino odlično priložnost, ko je Lampichler zadel le prečko. V 37. minuti je potem vratar le kratko odbil Jovi-čevičev strel in Polanšek je iz dveh metrov zadel v gol. V drugem polčasu je SAK znatno popustil in Žrelec je iz prostega strela, pri katerem je Naschenvveng zopet bolj ali manj spal, izenačil. Naposled je SAK igral popolnoma brez glave, napake so se vrstile. Šele proti koncu tekme je igra zopet nekoliko boljše tekla, toda SAK ni znal izkoristiti terenske premoči. Predvsem zunanja branilca, ki sta imela ogromo prostora, sta le zelo malo prispevala k ofenzivni igri. Ko so se navijači že spoprijaznili s ponovnim neodločenim izidom, je mladi Rudi Urban s krasnim strelom iz dvajsetih metrov tri minute pred koncem odločil tekmo v prid SAK. SAK je tekmo nedvomno zasluženo dobil, čeprav bi morala biti zmaga znatno višja in igra še dosti bolj kon-sekventna. Moštvo pod 23 je zgubilo proti Žrelcu 3:4. Nekateri gospodje igralci so se kratkomalo odpeljali na dopust in pustili moštvo nastopiti le z devetimi igralci. Tu tudi prezgodnji termin igre ni pravo opravičilo. Gole za SAK sta dala Mirko VVieser in Lencej Kreutz (2). Selani res zopet le nesrečni? Št. Andraž — DSG Sele 2:1 (0: 1) postava: Užnik 4, A. Dovjak 3, Vrhovec 4, Ja-*opič 4, Čertov 3, Oraže 3, Olip 3, Fera 4, Hri-oernik 3 (F. Dovjak 3), Travnik 3, Hobel 3; ®t. Andraž, 100 gledalcev Sodnik: Sintitsch (poprečen) Strelci: Unterkirchner (57. min.) in Probst (84. m'n-) oz. Travnik (28. min.) Selani so pričeli tekmo v Št. An-^ražu izredno samozavestno in takoj prevzeli komando v igri. Trav-nik je imel v prvih dvajsetih minu-tah dve odlični priložnosti, pri ka-tarih pa je predolgo čakal. V 27. Minuti je Oraže po prekršku takoj oddal žogo v kazenski prostor, kjer je Travnik možnost izkoristil, delani so vodili 1:0. Že pet minut Pozneje se je Travnik že drugič Pojavil popolnoma sam pred vrati, toda tokrat je s srečo branil do-[Pači vratar. Še pred polčasom je 'tbel Oraže krasno priložnost za riJgi gol, toda tudi te priložnosti 6|ani niso izkoristili. Do polčasa 1 lahko Selani vodili že s štirimi 9.0'i. a|i celo višje, če bi znali izko-lst[ti svoje priložnosti. V drugem Polčasu se naj bi to maščevalo. omačini so postali bolj ofenzivni ln bili enakovredni Selanom. V 55. PPnuti so potem celo izenačili. Po Prostem strelu, ki se je odbil od . Zdravko Oraže (levo), je bil med najboljšimi. zida, je Unterkirchner poslal žogo v mrežo. Igra je bila naposled zelo hitra in dinamična, obe moštvi sta pokazali lep nogomet, lepih možnosti ni manjkalo. V sredini je bil zopet najboljši Jože Fera, Nanti Olip pa je le nekoliko razočaral. V napadu pa se Martinu Hoblu tokrat ni posrečilo izigrati vsaj ene možnosti. Domačini so se že zadovoljili s točko, ki bi bila po poteku igre nedvomno pravična, ko je branilec Probst po kotu porinil žogo čez črto in tako zagotovil svojemu moštvu presenetljivo obe točki. Drugi gol je jasno pokazal, kje je hiba Selanov. Obramba ne igra vedno dosledno, v vsaki tekmi ji spodleti le nekaj neumnih napak, ki potem odločijo tekmo. V napadu pa dajo igralci kljub številnim priložnostim veliko premalo golov. Moštvo pod 23 je zmagalo proti Št.Andražu 5:4. Gole za Selane sta dala A. Čertov (3) in K. Hribernik (3). Mladinski kulturni festival mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina Čas: nedelja, 7. oktobra 1984, ob 14. uri Kraj: na skednju v Kapli ob Dravi Podliga vzhod SAK 7 5 2 0 17:4 12 VVeitensfeld 7 5 2 0 13:6 12 ASV 7 5 1 1 11:5 11 St. Leonhard 7 3 2 2 18:13 8 Velikovec 7 3 2 2 13:8 8 Dobrla vas 7 2 3 2 13:11 7 St. Andraž 7 3 1 3 10:13 7 Sele 7 2 2 3 9:9 6 Šmihel 7 3 0 4 12:17 6 VVolfsberg 7 1 3 3 13:13 5 Žrelec 7 2 1 4 5:9 5 Borovlje 7 1 3 3 7:15 5 KAC 7 0 4 3 8:16 4 Liebenfels 7 0 2 5 6:16 2 Izidi 7. kola SAK —Žrelec 2:1 (1:0) Št. Andraž — Sele 2:1 (0:1) Šmihel — Dobrla vas 1:7 (0:6) Velikovec — Št. Leonhard 1:3 (0:2) KAC — VVolfsberg 1:1 (0:0) ASV — Liebenfels 1:0 (1:0) Borovlje — VVeitensfeld 0:2 (0:0) NASLEDNJE KOLO: • 8. kolo (22.23.9.): Dobrla vas — VVolfsberg, Žrelec — KAC, Sele — SAK, Št. Leonhard — Št. Andraž, VVeitensfeld — Velikovec, Liebenfels — Borovlje, Šmihel — ASV Strelci 7 golov: Kummer (ASV) 6 golov: Stuckler (VVolfsberg) 5 golov: Polanšek (SAK), Jelenko (Velikovec), Roscher (Dobrla vas); 4 gole: Krištof (Šmihel), Hobel (Sele); 3 gole: Velik, Jovičevič (SAK); 2 gola: Vauče, Buchvvald, Šuler (Šmihel), F. Dovjak (Sele), Raczinsky, Ratajec (SAK);_ 1 gol: Pajenk, Mijatovič (Šmihel), Fera, Oraže, Travnik (Sele), Luschnig, Urban (SAK); Tekme SAK Grabštanj šol. — SAK šol. v petek, ob 17. uri Kotmara vas ml. — SAK ml. v soboto, ob 17. uri SAK pionirji — Žihpolje pio. v soboto, ob 15. uri Šahovsko svetovno prvenstvo 10. septembra se je začel v Moskvi dvoboj za naslov najboljšega šahista sveta. Sedanji svetovni prvak je Anatolij Karpov, izzivalec pa je rojak Gari Kasparov. Karpov, ki že tretjič brani svojo krono, je v ponedeljek 17. 9. 84 slavil prvo zmago. Prvi dve igri sta se končali neodločeno. Svetovni prvak bo tisti, kateri bo dosegel kot prvi 6 točk, remiji niso šteti. Naš tip tedna Joško VVrolich (34) Joško VVrolich je igral v dijaških letih za moštvo KDZ, s katerim je postal tudi zvezni prvak. Iz tega moštva je leta 1970 skupno z Zdravkom Inz-kom ustanovil Slovenski atletski klub. Za SAK je igral do leta 1974, ko je zaradi poškodbe moral nehati. Po poklicu je učitelj, je poročen in ima tri otroke. V prostem času se bavi s športom, predvsem pa s tekom na smučeh, za katerega tudi poleti trenira. Za to kolo nam je Joško, ki je še vedno iz vsega srca navijač SAK, prerokoval sledeče izide: Podiiga Sele — SAK 0 : 1 Šmihel — ASV 1 : 1 Dobrla vas — VVolfsberg 2 : 1 Žrelec — KAC 1 : 0 St. Leonhard — Št. Andraž 3 : 1 VVeitensfeld — Velikovec 1 : 1 Liebenfels — Borovlje 0 : 2 f. razred Št. Stefan — Globasnica 1 : 1 Železna Kapla — PodkrnosO : 1 Bilčovs — Vetrinj 2 : 2 Šport Trener Steki: „ Postavo delam jaz!“ Šmarjeta — Globasnica 3:0 (1:0) Postava: Maček 2, Hutter 3, Med voz 4, Ko watsch 3, Fera 2 (60. Konečnik 0), Dlopst 5. Sadjak 3, Vauče 3, Micheu 2, Schatz 3, VVolbl 3: Šmarjeta, 150 gledalcev Sodnik: Pankraz (poprečen) Strelci: Bergmann (2) in Mačk Na izredno slabem terenu so Globašani podlegli Šmarjeti, ki je igrala dokaj trdo in nešportno. Globašani se s to igro niso mogli spoprijazniti in so podlegli. Trener je zaradi očitkov v zadnji številki NT izjavil, da dela on postavo sam, sicer se v nekaterih vprašanjih tudi posvetuje, edinole on pa je odgovoren za športni uspeh moštva. Trener Steki: „lmam ustrezno izobrazbo in se tudi čutim sposobnega, da delam sam postavo." Bilčovs: Zdaj čaka zadnji težki nasprotnik Eberstein — Bilčovs 1:2 (0:2) Postava: Schaunig 4, Maierhofer 3, Sablatnik 3. Schellander 3, Kuess 3, Stangl 3 (85. min. Tum mer 0), Ramusch 2 (46. Ouantschnig 2), Ogris 3. Glantschnig 2, Partl 4, Hobel 4; Eberstein, 100 gledalcev Sodnik: Kraxner (slab) Strelci: Salzman (55. min.) oz. Partl (10. in 40. Bilčovščani so prišli šele v času prvenstva v formo. Intenzvini trening in spremembe v moštvu so doslej zavirale večji uspeh moštva, ki se stopnjuje od tekme do tekme. Vzdušje v moštvu je odlično, odnosi med igralci in vodstvom odlični. V nedeljo igrajo Bilčovščani doma proti Vetrinju. Sekcijski vodja Has-lauer bi bil s točko že zelo zadovoljen, ker je nasprotnik zelo močen. 800 gledalcev in gol v zadnji minuti Žitara vas — Železna Kapla 2:2 (1:0) Postava: Fido 3, Kock 3, Prašnik 2, Ošina 3 (46. Sporn 3), Rozman 4, Germadnik 4, Prešeren 4 (80. Jerlich 0), Bolterl 3, Kogelnik 2, Kucher 4; Žitara vas, 800 gledalcev Sodnik: Obervvurzer (poprečen) Strelci: M. in E. Krische (35. min. in 70. min.) oz. Kucher (60. min.) in Bolterl (90. min.) Pred 800 (!) gledalci Sta se v der-biju razšla Železna Kapla in Žitara vas. čeprav so bili Kapelčani vso igro v lahki terenski premoči so šele v zadnji minuti izenačili. Železna Kapla bi lahko s večjo srečo celo zmagala. Tekma Šmihela: 16.00 Šmihel — ASV na domačem igrišču Tekme naraščaja SAK SAK šol. — Borovlje šol. 1:1 Gol za SAK je dal Janez Milač ASV pionirji — SAK pionirji 0:0 V nedeljo, 23. septembra, ob 11.15 uri veliki derbi na štadionu pod Košuto! Ob 9.30 uri predtekma Sele pod 23 — SAK pod 23 ZVEZA BANK V nedeljo gledalci ne bodo videle le veliki dvoboj med Selami in SAK, ampak tudi nekatere pomembne in zanimive dvoboje med posameznimi igralci. Martin Hobel (SELE) Martin Hobel je doslej igral in streljal gole za SAK, letos naprej je uspešen v Selah. Proti bivšemu soigralcu Lampichleru se bo seveda prav posebno potrudil. Gol proti svojemu ..matičnemu klubu" bi ga seveda prav posebno veselil. Muzej Lampichler (SAK) „Na Martina bom moral prav po sebno paziti, ker je še vedno iz redno nevaren. Čeprav sva prija telja, se na to na igrišču ne mo rem ozirati. SAK ne sme zgubiti Ne vem pa še, ali bom sploh igral". Nanti Olip (SELE) J^anti Olip je v sredini poleg trenerja Ferana nosilec igre. Čeprav je zanj SAK veliki favorit, Selani ne bodo igrali defenzivno. Njegov neposredni nasprotnik v igri bo kapetan Justin Polanšek. Gotovo bo zanimiv tudi ta dvoboj. Justin Polanšek (SAK) Justin Polanšek je po slabi lanski sezoni zopet v formi. Navijači SAK upajo na dober dan kapetana, ki bo imel gotovo tudi nalogo nevtralizirati selskega kapetana. Kdo bo dobil ta dvoboj? Matjaž Jakopič (Sele) Matjaž je igral pred leti zelo uspešno za SAK. Ždaj šteje v Selah med najboljše v moštvu. Tekma proti SAK je zanj seveda prav posebna motivacija.' Njegov nepo-redni nasprotnik bo verjetno mladi in izredno hitri Zlato Ratajec. Zlato Ratajec (SAK) Zlato je prišel k SAK in se je odlično vživel. V vseh letošnjih tekmah se branilci niso mogli spoprijazniti z njegovo hitrostjo. Ali bo mogoče Jakopiču le uspelo? Trener Jože Fera (SELE) „S točko smo že zelo zadovoljni". „SAK je v tem derbiju veliki favorit, kljub temu pa nimamo strahu in ne bomo igrali defenzivno. Upam, da bodo nas naši navijači krepko podprli." Trener Alojz Jagodič (SAK) „Gremo v Sele, da bomo zmagali". „Tekma seveda ne bo lahka, kljub temu pa bomo igrali na zmago. Doseči moramo vsaj točko, računam pa seveda z zmago".