NaroCnfna
naša letno 30 Din, polletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.949
Izhaja vsako nedeljo
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
I. LETO
Murska Sobota, 12. iunlja 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo ŠTEV. 15
Veličastna manifestacija jugoslovanske misli v Ljubljani
Ustanovni zbor banovinske organizgcije J. R. K. O. za dravsko banovino. - Govori ministrov
dr. Kramer i Puclja o političnem položaju v državi i Sloveniji.
Dne 4. i 5. t. m. je bila v Ljubljani banovinska skupščina J. R. K. D., pri šteroj so bili prisotni številni odposlanci vseh sreskih organizacij i skoro vsi narodni poslanci i senatorji Dravske banovine. Prvi dan zborovanja je podao banovinski tajnik g. Dr. Zajec obširno tajniško poročilo, iz šteroga je razvidno, da je do dnes bilo ustanovljeno v Dravski banovini 26 sreskih organizacij, šterim pripada 423 krajevnih organizacij v šterih je upisanih 45.148 volilcev. Po podanem tajniškem poročilu je bila prečitana kandidacijska lista za banovinski odbor J. R. K. D., štero so sestavili predsedniki vseh sreskih organizacij. Po kratki debati je bila lista odobrena. Sledili so na to referati zastopnikov sreskih organizacij po šterih se je razvila debata o vseh aktuelnih zadevah, ki je trajala do enih po polnoči.
»Drfigi dan zborovanja je imeo manifestacijski značaj. Obširna dvorana kazine je bila skoraj polna. Na zborovanju so bili navzoči med drugimi tiidi bivši minister i narodni poslanec za Vojvodino, Dr. Velizar Janko-vič, narodni poslanec iz Savske banovine, Dr. Ignjat Tolič i narodni poslanec iz Vardarske banovine, Miloš Dragičevič. Zborovanje je otvoro burno pozdravljeni, minister trgovine i industrije Dr. Albert Kramer, šteri je podao besedo ministru za socialno politiko g. Ivanu Puclju, ki je iskreno pozdravljen od navzočih izvajao med drflgimi:
»Politična organizacija, štero ustanavljamo ima predvsem namen, o-hraniti našo državo pred vsemi nevarnostmi i jo okrepiti na zunaj i znotraj. Brez močne države ne poedinec, ešče manj pa narod ne more obstojati. Ako ne bi bilo naše svobodne Jugoslavije, bi tiidi mi Slovenci ne imeli ne narodnega, ne kulturnega, ne socialnega obstoja. Tisoči, šteri so bili pod Avstrijo v zapcrih i tisoči, šteri so ostali onstran naših mej bi lahko o tem govorili. Najbolj strupena agitacija proti naši državi i našemu narodu se vodi iz tujih političnih kuhinj. Na žalost imamo tiidi doma nesrečnike, šteri to akcijo podpirajo. Med njimi so ništerni politiki, šteri rušijo kar so sami gradili i ki žagajo vejo na šteroj sede. Take vesti, ki jih širijo ti ljudje zavajajo dobre ljfldi na napačna pota i s tem podpirajo tfldi naše nasprotnike v inozemstvi.
Kak minister socialne politike sem na mesti, gde se zbirajo podatki o vsej bedi i revščini, ne samo v naši državi i našem narodu, nego iz vsega sveta. Vsa ta poročila jasno kažejo da je povsod po sveti ešče hujše kak pri nas, čeprav je tiidi pri nas življenje težko. Kljub splošni gospodarski krizi pa nam ešče ni treba obvupati. Če je kmet enkrat premalo pridelao, radi tega ne bo obvflpao. Spomladi bo spet orao i sejao. Kaj bi bilo če kmet ne bi tak delao ? To vero, štero ma naš preprost kmet v boljšo bodočnost, moramo imeti vsi. Vsak naj prevzame nase svoje breme i prebrodili bomo tfldi to dobo.
Ništerni pravijo, da bi se dalo z izpremembo režima ustvariti boljše stanje. Če bi bilo to res, bi druge države to davnok že napravile. Kadar se vse maje mora biti politika najbolj trdna i poznati sme le eno pot. Vse nasprotnike, pa svarimo na posledice svojega rovarenja proti režimu. Zapeljana' so stopili na pot zločina. Na žalost sodelflje pri tem en tao slovenske dfihovščine. Od nekdaj so veljale i ešče danes veljajo Kris-tušove besede: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega i Bogi, kar je božjega". Domači nasprotniki so se vedno posluževali tistih reči, štere so slepo vplivale na množico i jih potegnile za seboj. Pred vojno, gda jim je bila nacionalna zavest najbolj šibka, so se borili za vero, danes pa kak jim nihče ne bi verjeo, da je vera v nevarnosti, se borijo za slovenstvo. Poudariti pa moram pri tem, da sem bio vsigdar Slovenec i da hočem tiidi ostati, ar kaj drOgoga ne morem biti. Mi smo Slovenci i to šSemo tfldi ostati.
Ali bi brez te države imeli Slovenci to, kar imamo danes? Imamo slovensko univerzo, slovenski jezik v upravi i v šolah. Naša iskrena želja je, da bi posnemala ta zgled trdi cerkev. Gospodje, ki imajo več moči kak mi, naj poskušajo narodnomi jeziki tfldi tfl priti do veljave.
Iz vseh prejšnjih strank se združujemo na skupno delo v novi hiši. Pozabiti je treba na stare razprtije i se izogibati malenkostim. Naredimo križ čez preteklost. Pokažimo, da smo Slovenci res Slovenci I*
Med govorom, kak po govori so zborovale! živahno pritrjevali i odo-tfi besede gospoda ministra Puclja. Ponovno pozdravljen z dolgimi vi-mi ovacijami, je nato prevzeo besedo g. minister Dr. Kramer i izva-d drflgimi:
ak je vrhovni voditelj našega naroda, naš kralj Aleksander vzeo na-ovinsko odgovornost, da je prekino z enim zamahom vse dotakrat-£ politične i strankarske zapletljaje i je naš narod povedel k no-ičnem %^?ljenju je naše ljudstvo čatilo, da je ta akt 6. januar-
ja rešo naše državno i nacionalno življenje. Vsi nacionalni i napredni elementi so šestojanuarski režim pozdravljali. G. dr. Korošec, šteri je od nekdaj z nami skupaj vodo osvobodilno jugoslovensko akcijo, je stopo tudi v šestojanuarsko vlado i mi, mislim, da se smemo pohvaliti, smo čutili nacionalno i državno dovolj, da smo smatrali to soodgovornost dr. Korošca za potrebno, pametno i zaslužno stvar. Na vsakšem od tistih državnih aktov, šteri so slovesno proglašali, da se stari politični sistem nikdar več povrniti ne sme i da je treba državno i narodno edinstvo čuvati vsikdar i proti vsakomur za vsako ceno, je sopodpisan dr. Korošec. Toda kak je bilo resnično treba preiti od besede k dejanjem, je v njegovem taboru nad-vladala stara zaslepljenost i zagriženost. Dr. Korošec je začeo delati težko-če i se umikati v ozadje.
Septembra 1931. smo dobili novo ustavo, dobili smo volilni red, šteri je imeo namen, da omogoči narodi glasovanje o tem, ali želi nadaljevanje i dovršitev 6. januarja, ali pa povratek v stare pogubne razmere. In narod je dao 8. novembra svoj odgovor.
Katastrofalni dogodki na vseh poljih gospodarskega i socialnega življenja se niso ustavili pred našimi mejami. Kmečki produkti so izgubili svojo vrednost, trgovina je začnola zastajati i delavec ni več'mogao dobiti dela. Ves naš trfld je bio i bo, da se to izboljša. Toda če pogledamo v drflge države vidimo množico brezupnih ukrepov i kak jim vse to nič ne pomaga, nego so gospodarsko i socialno ečše na slabšem. Naša drživa je uspela, da očuva polno vrednost denarja i to je velka stvar.
Dočim se mi na vseh poljih trudimo za izboljšanje položaja, so pa nasprotniki sedanjrga režima prešli k akciji, štera je prekoračila vsako mejo obzirnosti do lastnega naroda i do države. Gotovi krogi so storili vse, da bi narod obvflpao, da je izgubljeno, kar ima kdo prihranjenega v svojem žepi ali naloženo v hranilnici. Takše bedaste govorice so poplavili naše kraje. Mislili so, da bodo škodili i upropastili državno idejo, pa so upropaščali svoje lastno Ijfldstvo. K tomi pa se je še pridružila politična propaganda. Mislili so, da bodo s tem preplašili Beograd, a so se zmotili.
Dogodki v zadnjem časi nam nalagajo, da se z vso odločnostjo postavimo v bran i da narod zapeljani od brezvestnih hujskačev poučimo, naj ne izgubi izpred oči svojih življenskih interesov, šteri so nerazrušno zvezani z edinstvom naše velike države. Narodni poslanci i senatorji bodo od zdaj naprej, ko smo videli nevarnost dogodkov, z vso silo i voljo vstra-jali na tem, da se uveljavi državna avtoriteta i da se zaslepljenci dovede-jo do iztreznenja i spoznanja, krivci pa zaslužno kazen.
V globino dflše me boli, da mož s šterim smo nekoč vodili deklara-cijski pokret, šteri je z nami pomagao pri ustvarjanju te jugoslovanske države, da te mož v Saši ko njegovi neodgovorni agitatorji razvijajo takšo agitacijo, namesto, da bi se dvignili v zavesti svoje zgodovinske odgovornosti, javno protestirao i zapovedao svojim agitatorjem, naj za božjo voljo prenehajo s to akcijo, štera vodi v pogubo i nesrečo. Zamerjam dr. Korošcu to, da s ^vojo molčečnostjo, četudi vemo, da on sam smatra to stvar za noro, podpira brezvestno akcijo svojih oprod.
Vse one, šteri to propagando vprizarjajo je treba udariti z vso silo državne avtoritete. Mi sami pa moramo biti armada, štera se bije z največjo odločnostjo za nacionalno bodočnost. Vsaj za trenutke moremo v teh kritičnih časih pozabiti svoje vsakodnevne skrbi i težave i se posvetiti velkomi idejnomi deli.
Ešče nekaj besed o naši stranki! Mi gradimo svojo organizacijo, da bo močna dovolj, da lahko prevzame odgovornost za naše državne posle i da čvrsto drži državno krmilo v svojih rokah i do kraja izvede novo državno politiko. Sestali smo se, da zdrflžimo vse, kar je za plodno delo navdflšenega, za ustvarjajoče delo pripravljenega v enotno armado, štera naj v bodoče vodi vso borbo i vse delo nacionalnih elementov v Sloveniji.
Pozivam vas k sistematičnem iztrebljenju vseh starih prepirov, k ustvaritvi mogočne armade, štera edina bo sposobna, da se Slovenci uvelja- > vimo, kak oni faktor v državni politiki, kakršen zaslužimo biti po svoji zgodovini, po svoji kulturi i po svoji gospodarski moči i sposobnosti, po svojem navdušenji za našo nacionalno stvar."
Kak je minister Kramer končao svoj govor, je sledilo več minut trajajoče odobravanje.	fffiT^
Na to so sledili ešče govori narodnih poslancev dr. Velizar Jankov^ ča, Ignjat Toliča i Miloš Dragoviča. Z vzklikom i soglasno je bio na to iz?'' voljen banovinski odbor J. R. K. D. Z živahnimi ovacijami je bio sprejo^ predlog, naj na zborovanju zbrani delegati odpošljejo udanostne' brzojavk^ Nj. V. kralju Aleksandru, predsedniku vlade i klubu senatorjev i poslancev.«
Ob 13. uri je bila zaključna ustanovna skupščina ban. organizacije JRKD. v

Supermalsliim na uelepottstvi Eszterhazy.
Ministrstva poljoprivrede je odločilo, fca se JendavskoM veleposestVi ne piiSfi od njega zaprošeni šupermakšimum, ffe"gO se te; odvzeme i še ta žetfifja stavi na razpoiago dblMf vom, da postopajo ž njov po pfreopf-sih agrarnoga zakona. Naši pdslanci Š6 včast f>o svojoj zvOlitvT na mero-dajnih mestahdokaziivali da... §e i« veleposestvi pOstilo preveč zemlje kak maksimum, širši maksimum i super-raatsiinurn. Doseglo se je po njuvom posredovanji, da se je dao vo na vse obffee odlok o utrditvi agrarnih Objektov, proti Šteromi šo lehko vložili agr. frrteresentje pritožil. Te pritožbe so se vložile od strani agrarnih interesentov. Zdaj je dana rešitev i tettiifa se uporabi po agr. zakoni. Či pomislimo, da znaša šupermakšimum okrog 300 plfigov zemlje i se ta zem-lja podeli med niše delavne kmete, smo s tem pridobili jako dosta. Vfi-panje je, ka se s tov zemljov nadelijo zdaj vnogi sirmaški kmetovalci, šteri so dozdaj ne meli agr. zemlje. Dose ga, ka se je te šupermakšimum do-ločo za agrarne interesente, je uspeh, šteri je na velki hasek našega naroda, šteroga so njemi spiavili njegovi zastopniki. Znano je, ka je bila agrarna reforma politično sredstvo, s šterim so se lovili volilci, štera nam je napravila telko nesreče i svaja pa tUdI škode. Zdaj se bo pa to pitanje inači reštivalo, to nam svedoči ravno odvzem supermaksimuma, šteri se je vsej teh letah ne mogeo spraviti za agh Interesente. Najbrž bo Že ta zemlja do oktobra razdeljena med agrarne interesente. Mi se v tom močno vfipamo, ar znamo, či so iiaŠi polanci dosegnoli te velki uspeh, da bbdo delali tiidi na tom, ka se ta zemlja kak najprle v red spravi. Največ te zemlje je v Žitkovcih, Radmožancih, pa tiidi po drUglh občinah.
Naše ceste
Prijeli smo veselo sporočilo. Ces te, štere je sreska skupščina v resolu ciji predlagala, da je banovina sprej -me za svoje, so povečini sprejete. To vest nam sporoča g. poslanec Hajdi -njak, ki je te dni v toj zadevi inter-venerao v Ljubljani. S tem smo mnogo dosegli i s tem se našemi kraji jako pomore. O zadevi bomo pisali prihodnjič v Murskoj Krajini obširno i natančneje razložili, ka bo sigurno zanimalo vse občine v lendavsko m srezi.
Ka je Istivia ?
So ljudje, Šteri v svojih čemerih pozabijo na najvekšo zapoved: „Ljtt-bi svojega bližnjega I" Nikaj ne gledajo, či delajo narodi škodo, samo da lehko šinfajo i svajo delajo. Tak se je razneso glas, ka je prej ne isti-na, ka bi bio živinski beteg, to da-delajo poslanci. To je itak malo što vdrvao. Moramo pa povedati istitio. O. poslanec Hajdinjak se je podao sam v Medžimurje, da tam ugotovi stanje. Najšeo je, ka je v občini Go-ričani prejšlo 120 glav živine! Kakša strašna nesreča! Ali je ne oblast napravila svojo dužnost, kda je vse vči-nila, ka Širjenje betega prepreči? Ali je bilo bouše zapreti senja, kak pa, Jfi bi prišeo beteg k nam ? Na to naj "Odgovorijo hujskači!
Med tetn se beteg, hvala Bogi, He širi več. Q. poslanec je včasi včino Wse, ka še omogoči prodaja živine. Obljubljeno je, če se ne pojavi znova beteg, ka se senja v 20 dneh odprejo. Med občinami pa se že zdaj lejko
odavle živina za pleme. Najnovejše je pa tudi to, ka se kaže dviganje Cen i tak tiidi viipanje na bouše čase.
To je istina 1 Lejko je narod za pelavati i farbati, posebno, či p»lde-jO vmes nesreče. Niši poslanci majo vše na brigi i fefjkč povemo, k« je takših zagovornikov naše fjfidstvo eš-če ffe meta, Ifak mfft ždaj. Narod ne ptiOT se lagati, zavupaj i poslDSaj tiste^ šteri majo na srci tvoje neyole i tčtfe tešttipliffo všeŠironi. j
Uredništvo je prejelo gornji članek že za prejšnjo številko, pa ga nt mogfo objaviti radff obfffce gfa&ffi. R€f pS ie članek važen in informativen za vse ljudstvo, ga prlobčujemo danes obenem z dopisom, ki nam ga je poslal g. poslanec Hajdinjak.
MoJ odgovor S
Novine so v svojoj zadnjoj Številki prinesle kratek članek, kde pravijo, ka je dužnost poslanca, da se briga za dovolitev živinskoga senja. Povedati moram, da je nam več delo, kak prazeti guč. Narod za moje delo itak zna pa tudi za ves trQd, šteroga sam meo ravno pri toj nesreči, štera je zadela naše kmetijstvo. Ar pa Novine želejo, da dam svoja pojasnila, tO iz srca rad včinim.
Strašna bolezen slinavka i patk-Ijavka se je pojavila v preloškom srezi, v občini Goričani. Zakon za takše primere zahteva, da se zapre najmenje 5 sosednih srezov, kak naj bole ostro, da bi se te strašen beteg j njegovo širjenje kak najbole preprečilo. Tak so bili tudi v tom sfu-čaji zaprti srezi Prelog, Čakovec, Dolnja Lendava i Murska Sobota. Ravno tak so bili zaprti srezi prek Drave pa tfidi meja na Madjarsko. Istina, da je prepoved senj našertii gospodarstvi v toj kr zi napravila velko škodo, ne je pa ta škoda tak velka, kak bi bila, či bi se beteg raz-širo tiidi po naših vesnicah, i bi nam pobrao na stotine naše živine. Oblast je včinola svojo dužnost. Kak smo tiidi vsi drugi včinoli svojo dužnost, za obrambo interesov našega ljudstva.
Posrečilo se mi je, da sam do-segeo, ka so naši trgovci včasi lehko vovozili zaklane svinje i teoce. Dovoljeno je tiidi odavati živino za pleme med občinami. Dobio sam pa tiidi obljubo, po šteroj smemo vsakši den priiakiivatl, ka se senja odprejo. V toj zadevi sam bilo dvakrat v Ljubljani i ednok v Beogradi, kde sam oblasti natančno informerao od vse/ nevol, štere terejo naš narod. Sam sem šo v preloški srez i sam se tam pre-pričao, kelko zgiibe je meo tisti narod v tom živinskom betegi. Ar pa preloški srez meji na našega samo v spodnjoj špici, pri Miirskom logi, i ar mi nemarno direktnih stikov s pre-loškim srezom, sam zahtevao na vseh merodajnih mestih, da se prepovid senj v našem srezi dvigne, Istina je, da pri nas, hvala Bogi, nej bilo betega, lehko bi se pa to zgodilo, či oblast prvi hip ne bi napravila vse potrebno za preprečenje" širjenje betega.
Gučalo se je, ka je ne istina, da je bio beteg, to je samo brž zmiš-Ijeno. Mi dobro znamo, odkec se takši glasovi širijo, kak znamo tudi to, što je povztočo mrmranje i sumni-čenje med lOdstvom. Tisti ladje, šteri bi radi iz nesreče, štera je zadela narod, kovali za sebe politični kapital To so tisti ladje, šteri širijo tadi grde laži, ka naši odgovorni voditeli nosijo iz naše države peneze. Narod pa — hvala Bogi — pozna njOvo i naše delo i se pa tom ravna. Či sam dao te odgovor na Novine, sam to včinp, da pokažem svojemi ladstvi to, ka to se Novine i njtivi pisateli kesno spom-
nili rta fe opomin, kak je pri njih Sploh nesrečna navada. Novine navadno vsikdar te pridejo naprej s kakšov stvarjov, kda že mi tisto vre-dimo. Tak so nam takši opomini ne potrebni, ar smo denetnji politični voditelje, v tak vozkoj zvezi z Itid stvoffl, da znamo za vsakšo najmenšo nevolo i jo skušamo včasi vrač i ti. Kak sam pa povdaro, bo skorajšnjo dovoljenje senj najbole pokazalo na fodi, kakšo skrb mamo za njega.
HAJDINJAK ANTON, narodni poslanec.
Velita manifesfacijsho zbopova-m J. 1 H. D. v LtntffifM
Velikega manifestacijskega zborovanja srezie }. R. K. D. bo v nedeljo 12. junija ob 8 uri v Ljutomeru v So-kolskem domu in ob 10 uri v Štri-govi. Udeležijo se sledeči gg : senator dr. Ploj, nar. poslanci: Radič, Drago-vič, dr. Rape, Perko, Petovar in Zem-ljič. Vabimo vse pristaše J. R. K. D, kakor tudi ostalo volilstvo, da se zbo ra udeleži v velikem številu ter s tem manifestira voljo našega naroda, da v težkih časih s treznim delom obdrži vero v boljšo bodočnost.
Srezki odbor J. R. K. D v Ljutomeru.
Izprememba v občinskem odboru
Kraljeva banska uprava je postavila v Gor. Petiovcih zžl podžupana sedanjega obč. odbornika Lucu Aleksandra, za občinskega svetovalca sedanjega odbornika Lucu Jožefa, za obč. odbornike pa Pondelek Aleksandra in Smodiš Ludvika.
POLITIČNE VESTI
Jugoslavija. V Ljubljani se je vršilo velko zborovanje i se je izvedla organizacija J. R, K D. za dravsko banovino. Ministra Pucelj i dr. Kra-mer sta v pomembnih govorih poročala o političnem položaju v državi. Mi smo Slovenci i to hočemo tudi ostati. Zavedati pa se moramo, da bi mi Slovenci ne imeli ne narodnega, ne kulturnega i ne socijalnega obstoja, ako bi ne bilo naše svobodne Ju goslavije. Zato moramo ustvariti močno stranko, štera bo lahko prevzela cd govornost za državne posle, štera obrani našo državo pred vsemi nevarnostmi, da bo ostala svobodna i postala gospodarsko močna. Zato se moramo združiti na skupno delo v novi stranki i pozabiti na stare raz prtije. Pri deli za državo nas tadi ne sme motiti svetovna gospodarska kriza i ne smemo obupavati. Vsa poročila kažejo, da je povsod po sveti ešče hujše kak pri nas, čeprev je tadi pri fias življenje težko. — V Beogradu so dosedaj neznani zločinci položili na raznih krajih štiri peklenske stroje. Eden je brez večje nesreče eksplodi-rao, tri so pravočasno odkrili. Vsi znaki kažejo na to, da se skriva za tem zločinom veleizdajalska dražba Paveliča i Perčeca, šteri so v službi starih sovražnikov jugoslovanske misli. — Ob priliki prisotnosti ministrov dr. Kramerja in Puclja se je izvršila svečana otvoritev XII. ljubljanskega vele-sejma. Predsednik velesejma Fran Bonač je v pozdravnem govoru iz-vajao, da primanjkuje v našem gospodarstvu denarja i da so posli občutno nazadovali. Moramo se prilagoditi razmeram< in pametno štediti, da bo-
mo našli račun pri znižanih dohodkil Zavedati pa se moramo, da je pri na ešče vedno boljše, nego v raznih drO gih kulturnih državah, gde je brezpo selnost i pomanjkanje mnogo večje nego pri nas. Francija je dovolila za drugo tromesečje Jugoslaviji uvo 12638 ton lesa v Alžtr, vsem draginj državam skupaj pa 8627 ton. Aki nismo izvoziH v drugem tromesečji cele količine dovoljenega kontingenta lahko izvozimo primanjkljaj v tretjen tronfesečju.
Murska Sobota
—	Gospod Benko Josip narodn poslanec so zbetežali. Njihovo stanji pa se je že na telko zbofjšafo, dal drfigi tjeden odidejo v Beograd.
—	Vsi na ribjo veselico. Dne 19. jttfifja 1ŠS2 priredi gostilničar gosp. Reich Ignacij v Bakovcih ribjo veselico v gozdu. Vse prijatelje narave vabi najvljudneje — gostilničar.
—	V meseci maji so umrli v bolnici sledeči: Sinkovič Sidonija 70 1. prevžitkarica iz Bakovec. — Škafar Ana 58 I. žena posestnika iz Norši-nec. — Kuhar Franc 52 1. posestnik iz Puconci. — Horvat Marija mlinarica 52 1. Iz Kroga. N. v. m. p
Tatvina cvetlic na pokopališču y M. Soboti. Vedno z nova se čujejo pritožbe, da kradejo cvetlice grobov. To je kulturni škandal, ki se drugje ne dogaja. V srednjem veku so takim tatovom prste odsekali, to bi zaslužili tudi danes. Občinske stražnike bi prosili, da se za take propa-lice malo zanimajo.
Smrtna nesreča. V 7. t. m. se je zgodila v Benka nesreča, štera je mlado življenje. Mesarski Rajner Anton, je strflgao z
torek, dne tovarni g. zahtevala pomočnik nožem me-
so od čont. Nenadoma pa mu je pri tom nož spodrsno i se zaplčo v trebuh, gde je prerezao žilo odvodnico. Navzoči so mu včasi priskočili na pomoč i ga odpeljali v bolnico. Kljub takojšnji operaciji je podlegao poškodbi. Rajner, Šteri je bio ešče samo 26 let star i nad 6 let v službi pri g. Benki, zapušča ženo i otroka. Nenadna smrt pridnega i vestnega delavca, je vzbudilo povsod največ sočutja.
—	Viom v bolnico. Našo bolnico kaj radi obiskujejo Hotgoprstneži. V teku nekaj let je bilo v bolnico že šestkrat vlomljeno. Zadnji vlom je bio lansko leto, meseca novembra, ko so hoteli zlikovci izprazniti blagajno ki je v pisarni, kar jim pa ni uspelo. V noči od pondeljka na tork, so zopet poskuiaii vlomilci svojo srečo. Prišli so iz kolodvorske strani preko njiv gde so se našli sledovi bosih nog i vdrli v pralnico i od tistec so odnesli ešče mokro perilo. Po vseh znakih sodeč so zlikovci dobro poznali razmere v bolnici ter so bili najbrž nekdanji bolniki. Orožništvo jih pridno zasleduje.
—	Nesreče. Šest letni Jerič Vin-cenc iz Dokležovja je paso krave. Nič hudega sluteč je stao v bližini krave, kak se je ta nenadoma obrnila i ga z rogom sCnlla v usta ter mu jihpre-cepila tja do levega očesa. — Mikola Rozl iz Andrejci je pomotoma izpila večjo količino ocetne kisline. Vsa ožgana po grlu, ustih i obrazu je morala poiskati zdravniško pomoč
Grah Štefan iz Gornje Lendave jr bežao na paši za kravami. Pri tem je skočo preko jarka i si zlomo go. Vsi se zdravijo v soboški
—	Nova urarska delavni! Franjo Dittrich je otvoro na drovi cesti lično urarsko dj| Nad delavnico se nahaja ura, ki je tadi po noči n kar je novost -^IM. SobqPoboti'
nr>-
..Hempemo vorvati"
Pod tem naslovom so prinesle „Novine* v številki od 29. maja 1.1, da sem jaz ob priliki nekše debate v Beogradi se izjavo proti sobočkoj gimnaziji i proti slovenskoj univerzi. To je nesramna laž i nej drflgo, kak hujskanje ljudstva proti meni. Odo te reči iznaša, da je tou en poslanec ovado, tisti naj odkrito povej, i či bi bila tou istina, sem jaz ešče teliko mož na svojih noga], da svoje izjave znam zagovarjati. Nej je potrebno se skrivati, nego vedno stopiti pred javnost s čistov istinov.
Siromaška sobočka gimnazija je skrčena na 4 razrede. Leta 1927 s finamčnim zakonom, so toj našoj sobočkoj gimnaziji glavo odsekali i so pfistili samo nižjo 1 Što je pa te bio proti f Što je pa bio narodni poslanec, naš domačih, kak je mogao tou dopustiti? Ali nej so bili gosp. Kle-kl ? Gosp. KlekU Jaz se ešče dobro spominjam na Vaše reči, fcda ste pravili, nej se je dalo nači napraviti, mogli smo pri sobočkoj popustiti, ali ta se da rešiti, ker nam to morejo dozvoliti iz nacionalnih vidikov.
Što je pa bio tisti, ka je držao inicijativo, ka so se držali višji razredi skoz 3 ieta? Keliko je tou koš-talo trUda, dela i pejnez Čidi več grošov ie v tom deli? Dokazi so tu, i Vam na etom mesti odkrito lejko povem, ka je mojih več, nego od Vaših gospodov okoli Novta. Ali Vam ešče znano, kelko deputacij sam iz-vršo z Vami vkiip, mogoče zavolo toga ka sam bio proti ? Kelko intervencij in konferenc se je napravilo brez Vaše vednosti, je pa nej za popisati. Za svoje delo nej sam i ne čakam zahvajnosti. i;JQdi nej pripoznanja Samo eno držim vsikdar pred očmi, či pomagati nemrem, škoditi neščem nl-komi, najmre pa nej etomi našemi prekmurskomi ljudstvi, štero je bilo skoraj zmerom zavrženo i dolpogled-jeno, bilo je kak arvinsko dejte pri materi. Nej sem bio narodni poslanec,, , ali nekolficokrat sam stopo v boj za naše ljudstvo i bom stopo, bom se borio za njegove previce, ker si tou našo ljudstvo zasluži. Da nemrem vsakomi vse napraviti povouli, tou niti Boug nemre. Či pa sedaj gospodom koli Novin nej po voli, ka sem jaz bio zvoljeni za narodnega poslan ca, hej sam jaz kriv, to je boža volja prinesla. Novine vse mogoče čine iznašajo proti meni, ali edno Vam povem, pošteno sam preživo dozdaj. podpirao sam vsako dobro delo, tfidi či je drfiga stranka prinesla, i tudi v gneš-njem mojem položaji ščem ostati pri poštenom deli za naše Prekmurce, Sterih sin sem tfidi jaz. či pa |az vse ne odobravam, ka Novine pišejo i želejo, in ne tulim v tisti roug šte roga Novine, s tem nejsam proti Prekmutcom, nego ščem popraviti ono, ka Novine večkrat kršijo 1 časi se spremenjavljajo, tiidi mišljenja se morejo spremenjavati, gospodarstveno stanje je gnes drugo, kak je bilo, ter se moremo prilagoditi prilikam.
Nej potrebno se, boriti nikomi za našo gimnazijo, bojdite zagvfišani, ka pokeč mo jaz narodni poslanec, bo sobočka gimnazija ostala. Mogoče bo postala celo vitja gimnazija, či se količkaj sploSne razmere poboljšajo.
BENKO JOSIP narodni poslanec.
Dolnja Lendava
—	Majske pobožnosti. Kakor povsod drugod, so se vršile tudi v Lendavi ves mesec maj cerkvene pobožnosti. Omeniti pa moramo, da so se dvakrat na teden vršile tudi slovenske šmarnice, kar je za sloven ski živelj v Lendavi velika pridobitev. Cerkveno opravilo je opravljal priljubljeni katehet g. Verbanjšek in So se istih udeleževali v velikem številu verniki iz vseh slojev. Posebno slovesna je bila zadnja, pri kateri So prav lepo peli nekateri gospodje. Prav dobro bi bilo, ako bi bilo mogoče organizirati pevski zbor, ki bi zapel tudi ob nedeljah pri slovenski maši.
—	Iz Sokolskega društva. Kakor nas obveščajo, se bo vršil letni nastop Sokola v Lendavi v nedeljo 19. junija. Tombola se pa bo vršila 26. junija. Tombolske karte se že prodajajo. Za nastop in za tombolo vlada velijco zanimanje v vsej okolici. Že vsi dosedanji nastopi našega Sokola so pokazali, da se pri društvu resno dela na sokolski vzgoji naše mladine, tako glede telovadbe, kakor tudi na vzgoji srca in duha. Tombola pa v Lendavi do lanskega leta ni bila znana, itak pa je lanska sokolska tombola izredno dobro uspela. Lepi dobitki so igralce lepo navdušili. Tem večje zanimanje pa vlada za tombolo letos. Sokol si hoče zgraditi svoj dom, zato marljivo zbira sredstva, da bo ,Sokolski dom" stal čimprej.
—	Vodna zadruga. Kakor slišimo, se člani sosveta vodne zadruge za jz-suševanje ledavskega močvirja in reguliranje potok pritožujejo, ker ministrski komisar ne skliče seje. Nekateri člani še sploh niso nikoli prisostvovali seji sosveta. Veliko je važnih in perečih zadev, ki bi se moralo o njih razpravljati in jih tešiti. Dolžnost komisarja bi bila, tako povdar-jajo prizadeti člani, da bi se čim prej sklicala seja in se ne bi puščala odprta zelo važna vprašanja, kar je v škodo narodnemugospodarstvu. V letošnjem letu baje še sploh ni bilo nobene seje in ljudje ne morejo urediti svojih zadev pri zadrugi. ,
—	Pomočniške skušnje. Minulo nedeljo so se vršile pri lendavski kolektivni obrtni zadrugi pomočniške skušnje. Udeležilo se je šest mizarskih, eden kolarski, dva krojaška, eden kovaški, dva mlinarska, eden mehani-karski, eden slikarski, eden pekovski vajenec ter ena šiviljska vajenka. V splošnem so vsi vajenci pakazali potrebno spretnost. Nek vajenec pa je bil zelo slab iz mizarske stroke, kar kaže, da se bodo morali vajenci Še bolj oprijeti dela v vajeniški dobi in bi bilo priporočljivo, da mojstri skrbe za boljši naraščaj obrtništva. Predsedoval je CasarJosip in iz vsake stroke po dva izpraševalna komisarja.
—	Izleti. Učenci meščanske šole so napravili s svojimi učitelji daljše izlete. Nekateri so obiskali Rogaško Slatino, ki jo ne morejo prehvaliti, drugi so se zopet divili zelenemu Pohorju in njegovim krasotam, zopet drugi so posetili druge lepe kraje v banovini. Vsi so se pa vrnili zdravi in veseli in pripovedujejo o lepotah slovenske zemlje, ki jo še le sedaj spoznavajo. Če so ta katere šole, taki izleti silne vzgojne važnosti, so baš za naše gojbnce vseh šol, da se tako navežejo čini ožji stiki med Prek-murjem in ostalimi deli naše domovihe.
—	Občni Zbor N. O. V nedeljo 26. junija se bo vršil občni zbor sreske organizacije Narodne odbrane v Dol-
nji Lendavi. Kraj se bo določil še kasneje, o čemer bomo še poročali.
— Velikodušen dar. Uradništvo lesne tvrdke Našlčka je darovalo Kolu jugoslovenskih sester znesek 250 Din, na mesto venca pokojnemu glavnemu ravnatelju tvrdke. Za velikodušen dar darovalcem, najlepša hvala.
Tečaj za mizarsko luienje. V dneh 30., 31. maja In 1. in 2. ju nija se je vršil v Lendavi tečaj za mizarsko luženje za mizarje iz lendavske okolice. Tečaj je vodil profesor g. Tratnik Jožef iz Ljubljane. Tečaj se je vršil v delavnici g. Mikola Franca. Udeležilo se je istega 16 mizarjev, ki so z največjo pozornostjo sledili teoretičnim in praktičnim navodilom g. profesorja. Ves tečaj je imel namen prikazati vrednost modernega luženja in drugih pridobitev v tej stroki. Lu-žll se je vsakovrsten les. Mizarji so bili s tečajem izredno zadovoljni, ker so pridobili mnogo znanja. Tudi g. prof. je bil z našimi mizarji zelo zadovoljen. Kakor je izjavil je pa tudi Lendava napravila nanj zelo ugoden vtis. Kolektivna obrtniška zadruga je priredila lani sličen tečaj za miz&rje v Beltincih in je s tem pokazala, da hoče poleg stanovskega delovanja skrbeti tudi za nadaljno izobrazbo svojih članov v poedinih strokah.
4.	O. Forjan, Melinci. Te
dni pričakajte rešitev. Stvar se je ma lo zavlekla, ar je ne bilo vseh potrebnih dokumentov.
5.	G. Jahat, Genterovci. Zadeva ugodno rešena. Zglasite se pri sreskom tajništvi, gde se vam dajo informacije.
6.	G. KUzma M. Trnje. Zadevo sam spravo na merodajno mesto. Več informacij dobite v kratkom pri svojoj krajevnoj organizaciji.
7.	Uslužbenci veleposes-tva Esterhazi. Ureditev vašega položaja je ugodno rešena i preskrba zagotovljena.
8.	Kr. organizacija, Brezovica. V inv. zadevi bom uredil v Zagrebu, kakor sploh v vseh invalidskih zadevah.
HAJDINJAK ANTON.
DOPISI
Rogaševci. V nedeljo, dne 2% maja so nas igralci našega Sokolskega društva prav razveselili z uprizoritvijo smehapolne igre »Trije vaški svetniki". Mati županja se je tako vživela v igro, da nam je podala pravi tip oblastne vaške županje. Ker je oče župan prav častno rešil vlogo, se mu prav nič ne sme zameriti, da je prižigal pipo z žveplenkami od Bšverca". Župnik je bil tako „feist fant", da mu ne štejemo v greh to, da je prav z farizejskim pogledom škilil na papir na mizi, kjer je imel napi^ sano vlogo. Jakcu, neizkušenemu snubcu, se je moralo vse smejati, saj je podal pravi pravcati tip Poldrugega Martina. Ponosen sme biti, da je imel tako energično in skrbno mater, ki se je v tretjem dejanju skoraj zbala, da ji ne bi nadobudni Pavliha popihal. Na zvijačen In poov lepo podan način se je učitelju vendar posrečilo, da je z pomočjo „Kolbnevih kuvert" Jdesto Jakca „zapaternoštkal" z poljubčki. Ker je deževalo in ker 90 mnogi naj-
brže mislili, da se vrši igra na prostem, se igre niso udeležili. Drugi pa, katere preveč stiska gospodarska kriza, so iskali tolažbe v gostilni. Igra se je ponovila 5. junija v osnovni šoli pri Sv, Juriju. — V nedeljo, dne 19. junija pa namerava Sokolsko društvo prirediti javni telovadni nastop. Ta pa se bode vršil na prostem 1
Dobrovnik. Že pred leti se je pri nas začela akcija, da dobimo telefon. Zdaj pa je stvar nekam zaspala. Tfidi občina je že v te namen vo-terala znesek 10 jezero dinarov. Telefon je našoj velkoj občini potreben pa tudi za drfige okoliške občine, štere so jako oddaljene od prve telefonske postaje. Telefon je že napelan skoz Renkovce, na štero progo bi se pri-kljfičo naš i bi tak za menši penez lehko prišli do njega. V tom pogledi pa mora v prvoj vrsti dati inicijativo naša občina i drOgi činitelji v občini sami. V$pamo se, ka se to tfidi zgodi. — Minoči tjeden se je pri nas vršila razprava radi pašnika, štero je meo g. komisar Dr. Maršič. Navzoč pa je bio tudi g. poslanec Hajdinjak. Velki mir bi nastao v občini, či bi se že te pašnjek ednok v red spravo, ka vfipamo, da se ešče to leto zgodi.
Petešovci. Naša občina je jako prizadeta, ka mora dati stražo pri Mfi-ri zavolo živinskoga betega v Medži-murji. Stražo držimo v dvema mestoma, na mosti pri Središči i križov-skom mosti.
ZANIMIVOSTI
V Parizu je pred kratkim umrla neka ruska princesa, štera je vse svoje premoženje v znesku 18.000 dolarjev zapustila svojemi psički. Njena želja je bila, da se psovi postavi lepi nagrobni spomenik.
Mnogo mest v Meksiki se je te dni popolnoma porušilo zaradi potresa. Mnogo ljudi je prišlo ob življenje, ešče večje pa je število ranjenih. Povzročena Škoda je ogromna.
Teodor Helm po rodu iz Avstrije je hoteo z majhno jadrnico iz Evrope v Ameriko. Vsi so mu odsvetovali to pustolovščino a on je ostao pri svojem načrti. Te dni so našli v bližini Kanarskih otokov njegov čoln z raztrganimi jadri, njega samega pa mrtvega.
Težek zločin se je zgodo pred dnevi v Rigi. Roparji so vdrli v stanovanje nekega trgovca. Slučajno niso bili takrat stanovalci navzoči. Baš kak so se roparji hoteli odpraviti, se je vračala družina domov. Kak so jih roparji opazili so začeli na njih streljati. Mati i hčerka sta bile na mestu mrtve. Na begu po mesti so zločinci streljali tiidi na svoje zasledovalce. Mnogo je bilo mrtvih i ranjenih.
ŠOLA IN DOM
Sprejemni izpit za I. razred.
Učenci, ki se ščejo vpisati v I. razred, morajo delati sprejemni izpit. Zato morajo vložiti v dneh 20.—23. junija na ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Murski Soboti pismeno prošnjo, da se jim dovoli delati sprejemni izpit. Prošnja mora biti kolkovana s 5 Din, prošnji se mora priložiti rojstni ozir. krstni list i izpričevalo o do- i vršenem IV. razredu osnovne šole.
UtaiNc pravočasno ae ži, ne bo smo* delati sprejemaj
IZPlt£V I. razred sfe božfo 5J|p samo oni učeaci, ki so dov. i1!1-
yf
razred osnovne šole brez slabe ocene, in ki imajo iz vedenja najmanj dobro. Dokazati morajo z rojstnim listom, da so v tem koledarskem letu dovršili ozir., da bodo dovršili 10. do 13. leto starosti.
Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili od 23. do 27. junija.
Pri sprejemnem izpitu za I. razred se bo zahtevalo:
Iz slovenSčine:
a)	pismeno: pravilno pisanje po diktatu,
b)	ustno: gladko i razumljivo či-tanje, ponovitev prečitanega berila, točno poznavanje besednih vrst, poznavanje osebka i dopovedka v prostem stavku i deklamiranje kake pesmi, v prvi vrsti narodne.
Iz matematike:
1)	pisanje celih števil do milijona,
2)	štiri računske operacije s celimi števili v zveži s praktičnimi nalogami,
3)	meterske i denarne (jugos-lov.) mere,
4)	popolnoma zanesljivo znanje male poštevanke.
Učenci naj prinesejo seboj k pismenemu izpitu pero, pivnik in podlogo za lažje pisanje. Papir dobijo v šoli.
Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra.
SOKOL
Javni nastop Sokolskega društva v M. Soboti.
Kakor smo že javili bo imelo Sokolsko društvo v Murski Soboti svoj vsakoletni javni nastop dne 12. VI. 1932 v parku v Murski Soboti.
Po predpripravah sodeč bo ta prireditev nekaj novega za Mursko Soboto, saj bodo sodelovale vse okoliške čete, vsi društveni oddelki in 12 Sokolskih čet. Nekaj izrednega bo štafetni tek iz Mačkovec in Cankove v M. Soboto. Na prvi progi tekmujejo sokolske čete: G. Petrovci, G. Lendava, Mačkovci, Pečarovci in Moš-čanci, na drugi pa: Cankova, Gede-rovci, Zenkovci, Brezovci in posamezniki iz Predanovec in Kupšinec. Štart (začetek tekme) je točno ob 8 uri in sicer pri km 14 (občinska meja Dan-kovci-Mačkovci) in km 15 (na križišču ceste Cankove-Korovci) cilj pred Bergerjem v M. Soboti.
Ker se vsi tekmovalci z vnemo pripravljajo na tekme, utegne biti borba zelo ostra in zanimiva; pričakuje se, da bo prva štafeta prispela v M. Soboto tekom 30 minut. Ob pol 10 uri je v parku skušnja za popoldanski nastop. Popoldne se prične telovadni nastop ob 3 uri, z nastopom šolske dece 10 okoliških šol (nad 300 dece) sledijo nastopi vojakov vseh društvenih oddelkov in sokolskih čet. Tudi popoldne bodo jako zanimive tekme (štafeta naraščaj in članstvo itd.); tekmam sledi razdelitev nagrad in diplom zmagovalcem pri dopoldanski štafeti in popoldanskihtekmah.Natelovadiščubo postavljeno tudi majniško drevo (mlaj), kjer bo lahko vsak poskusil svojo spretnost in odnesel raz vrha lepa darila — istotako lahko vsak poskusi »bežati" in> odnesti prvo darilo.
Pri vseh nastopih sodelujeta dve godbi in lastna fanfara.
KMETIJSTVO
Kako bom napravil iz slabega travnika dober travnik!
V zadnji številki Murske Krajine smo pisali o veliki važnosti travništva za naše gospodarstvo. Obenem smo povedali v prejšnjih in zadnjem članku kako postopajmo, da si travnike zboljšamo. Videti je pa pri nas mnogo travnikov, ki jih nemremo zboljšati s samim oskrbovanjem, gnojenjem itd. ker so njih dobre trave sprejšle in namesto njih so se naselile malovred ne trave ali pa ničvreden plevel. Tako zapljevljen travnik je nemogoče raz-pleveliti — očistiti od plevela z navadnim oskrbovanjem. Tudi če po-sejamo semen dobrih trav se te ne bodo razvijale, ker vzrok, zakaj so izginile z dotičnega travnika ni še odstranjena to je - slaba, revna zemlja.
Gospodar takega slabega travnika pa naj nikdar ne obupa, ker mu je dan način, po katerem si lejko zboljša slab travnik. Ta način je, da slabo ničvredno rušo preorje in po-seja seme od dobrih trav, ki napravijo gosto rušo, dajo dobro krmo in bogato košnjo. Na ta način obnoviti travnike je pri nas nekaj popolnoma novega. Za časa oblastne samouprave v Mariboru se je sicer vršila velika propaganda v tem pravcu s strani kmetijskih strokovnjakov oblastne samouprave, kakor tudi od strani kmetijske podružnice v Murski Soboti. Le obžalovati je, da po ukinitvi ob« lastnih samouprav, se je nehalo z to akcijo. Velika škoda je, da naši kmetovalci še danes nimajo za vzgled take vzorne naprave kde v bližini, da bi se lejko na lastne oči prepričali o velikem pomenu tega dela.
Kakor smo že zgoraj omenili, moremo slabo rušo ničvrednega travnika preorati v cilju, da uničimo slabe trave in plevel, ter zemljo očistimo, da postane pripravna za sejanje drobnega travnega semena. Priprava zemlje je velike važnosti, ker je uspeh v veliki meri od tega odvisen. Travnik moremo že v jeseni globoko preorati in pustiti v brazdah, da zemlja dobro premrzne. Ako je pa zemlja revna apna je priporočljivo potrositi po preorani zemlji apneni prah, in sicer na kat. oral 400-800 kg. Na sprotoletje pa povlačimo in s hlevskim gnojem dobro pognojimo. Na 1 velki plug moremo navoziti 250 - 300 q gnoja, to je 25—30 vozov. V tako pognojeno zemljo moremo posaditi kako okopavino. najboljše je pa krompir ali repo. Te sadeže moremo dobro negovati. Zemlja more biti rahla, vsak plevel pa moremo sproti že v kali uničiti. Okopavino pridelujemo itak z namenom, da iztrebimo nadležen plevel.
Ker pa v zemlji slabih travnikov primanjkujejo navadno tudi druge hranilne snovi (ne samo dušik in apno) gledajmo na to, da sedaj ko jo obdelujemo te spravimo v zemljo. Predvsem mislim tukaj na fosfor, katerega je najmanj v naši zemlji. V zemljo ga lahko spravimo v jeseni, ko smo krompir izkopali, in sicer je najboljše če ga damo v obliki Tbo-mašove žlindre 300 - 400 kg na 1 veliki oral. Nihče se naj ne prestraši od te velike množine, ker to ni gnojenje za 1 leto, ampak je gnojenje za
^eč časa in gnojilo, ki ga vdelamo v zemljo mnogo več zaleže, kakor če ga potrosimo po vrhu. Thomasovo žlindro lejko potrosimo po krumpišču in ga podorjemo; v tem slučaju pa pride včasih pregloboko, zato je boljše če ga potrosimo po surovi brazdi ih zemljo pustimo ležati tak do spro-tpletja. Če pa pripravljamo zemljo za umetni travnik na lejki—peščeni zemlji, pa dodajmo tudi kalijevo sol približno 100 - 200 kg na oral.
Ako obdelujemo zemljo na gori opisani način in se nam je posrečilo z,emljo temeljito zrahljati, predelati in očistiti od plevela že v enem letu — lejko mislimo na sprotoletje na setev travne mešanice. Na sprotoletje pa zemljo ne bomo več orali, ampak jo povlačimo in jo z okopalnikom-planetom dobro prerahlamo. Zemlja za setev travnega semena mora biti z|slo rahla in fino zdrobljena, skoraj tak dobro pripravljena, kakor je dobra zemlja v ogračeki. Samo v dobro raz drobljeno zemljo lejko pridejo in ka lijo drobna travna semena. V grGda-sti, slabo pripravljeni zemlji se drobna semena ne morejo dobro zakriti, kakor tudi ne razvijati, i Če pa zemlja še nima zaželjene dobre strukture, rajši počakajmo s setvijo še eno leto, nego bi riskirali uspeh. Drugo leto posadimo zopet kako okopavino in seveda ne bomo pozabili na primerno gnojenje s hlevskim gnojem in nego. Najboljše je pa če posejamo grašico (grauko) z ovsom, ki nam da veliko množino dobre krme Po grašici pa zemlja ostane v zelo dobrem stanju in čista, ker gra-šfca s svojo hitro in gosto rastjo zaduši vsak plevel. Grašica tudi pride rano iz njive, zemljo lejko do jeseni še obdelujemo (eno plitvo oranje po košnji takoj in to takoj povlačimo; po potrebi ako hitro ozeleni moremo braniti večkrat, da eventuelni plevel sproti uničimo, v jeseni pa izvršimo jesensko oranje in se pusti v brazdah) iq jo spravimo v zaželjeno stanje. Na sprotoletje pa delamo naprej, kakor je bilo pisano že zgoraj. Pri zadnjem jesenskem oranju moremo tak orati, da ne bo razgonj in da z brano na sprotoletje z lejkoto zravnamo celo pfovršino.	(Nad. sledi.)
: Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
Gremij trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti je imel svoj XI. redni občni zbor, dne 4. junija t. L v dvorani »Sokolskega doma" v Murski Soboti.
Občnega zbora se je udeležilo 365 članov, a 19 članov je upravičilo svojo odsotnost.
Občnega zbora se je udeležil tudi sreski podnačelnik dr. Bratina, tajnik Zveze trg grem i je v iz Ljubljane g. Kaiser, zastopnik gremija trgovcev v Ljutomeru in zastopnik gostilničarske zadruge v Murski Soboti.
Na občnem zboru je podal po pozdravu, na vse navzoče, g. načelnik svoje obširno poročilo. Omenjal je zlasti dogodke v času od zadnjega občnega zbora do danes.
Istočasno je poročal, da je smrt neizprosno kosila v naših vrstah posebno v letu 1931, ko nam je pobrala 5 članov in to gg. Vogler Josipa Petanjci, Škrilec Franca Sebeborci,
Ehrenstein Sigmunda Murska Sobota, Korpič Jožefa Čopinci in Barbaro Klekl Krajna.
V	poslovnem letu 1931 nas je zajela gospdarska kriza, ki pa ne vlada samo v našem srezu, temveč kakor je to splošno znano, po vsem svetu.
V	našem srezu beležimo v letu 1931., kar je vzrok gosp. kriza, 4 kon-kurze in 5 poravnav izven konkurza. Da odpomoremo, oziroma olajšamo dosedanjo krizo, je dolžnost nas vseh, da se oprimemo dela z podvojeno silo ter nastopamo z druženimi močmi. Dolžnost nas vseh je, da naše orga-nizatorično delo upoštevamo.
Načeistvo gremija je vedno upoštevalo položaj ter imelo v vidiku pretečo nevarnost, vsled tega je skušalo v kolikor je bilo možno in v kolikor so dopuščale zakonske prilike, preprečiti vsako škodo, ki preti.
(Dalje sledi.)
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50 - 5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1 - 1 50, ponudba velika, prodaja teška. Svinje žive kg 6 50-8 Din, zaklane 9-10 Din. Ceaa svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V	nadrobni pmdai« so cene sledeče : govedina kg 7 8 Din, svinjeti-na kg. 10-15 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 350 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25-3.50 Din. moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 14-50 D'n, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16'— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 160 Din, koruza debela 1 q 110 — Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, aida 1 q 110 115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din. proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60 —70 Din, slama I q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16# lq96- Din.tomažovažlindra 18/20% 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148 — Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67 -Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din.


Vsled smrti
se
120 letnega zdravega bukovega gozda — premer od 30 cm naprej. Les se nahaja v bližini glavne ceste. Proda se v celem ali tudi po n<2. Več pove
HBTZEMBDEH FR1B0HICH
PROSENJAKOVCI hiš. štev. 4. 3	Prekmurje.

l KODAK.
Ali ste si že ogledali
V:;
AGFA.
r ■ hova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepričali o zniianju cen pri tt. ¥
PUCH.
ŠTIVAN v Murski Sabo«.
RRDI0 RPMMT1! I
Izdaja: Konzorcij ,Murska Krajina" Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.