Poštnina plačana ▼ gotovini rosuuna piouuu t guvuvua Leto IX., št, 47 (»jutro** xixM št, no a) Ljubljana, ponedeljek ti. novembra 1938 Cena 1 Din Upravmstvu Ljubljana Knafljeva b - Telefon St 3122 3123, 3124. 8125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. TeiefOD St 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. - Telefon St 190. Podružnica Jesenice. Prt kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum- ga rtnerla Ponedeljka Izdaja »življenje in svet" Urednlfttvo: Ljubljana, Knafljeva ul 6. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej m velja po poŠti prejemana Din 4.- po razna flat« clh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tal. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PROGRAM PARIŠKEGA SESTANKA V diplomatskih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost Gre predvsem za dogovor o skupnem stališču glede vseh perečih mednarodnih problemov London, 20. nov. br. Z naraščajočo napetostjo pričakujejo v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih sestanek francoskih in angleških državnikov v Parizu. Kakor znaro, bosta ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord IIalifax na povabilo francoske vlade 23. t. m. prispela v Pariz, kjer bosta ostala tri dni. Njuno bivanje v francoski prestolnici bo posvečeno izključno razgovorom s francoskimi državniki o perečih problemih mednarodne politike. Francoska in angleškn vlada sta imeli pretekle dni posvetovanja ki so bila posvečena pripravam za ta sestanek. Med Parizom in Lom >n m je prišlo zadnje dni do živahne izmenjave misli glede programa teh razgovorov. Današnji londonski listi posvečajo pariškemu sestanku izredno pozornost in mu pripisujeio velevažpn nomen za nadaljnji razvoj mednarodnih odnoša- jev. Običajno dobro informirani diplomatski solrudnik »Sunday Timesa« piše v zvezi s tem, da bo nastopajoči teden v-' kega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Ozračj , je nastalo po r_onakovski konferenci, pa se je zadnje dni znova zatemnilo. Prcti-židovski izgredi v Nemčiji mečejo senco na mednarodno situaciio in v takih razmerah ni misliti na to, da bi v doslednem času prišlo do zbližani? med Nemčijo in Francijo odnosno Anglijo Francoski in angleški državniki bodo morali v Parizu premotriti novo nasta-'o situacij« Dogodki v Nem^i' so prvotni program dnkai So. a se je nameravplo rfnrsvlisti nredvsem o zbli^anju z NemP^o in seda4 pa so drugi problemi stnnfis v osnr^die ^o infor scii^h po"55"-"* krogov b«1 obseg?! nrnnram pariških razgovorov naslednje točke: 1. Vprašanje nbrambe. stranska voj- na, pomorska in letalska vprašanja. 2. Špansko /prašanje. 3. Italijanska zahteva, da se vsak sporazum s Francijo, veže na obljubo francoske vlade, da ne bo ničesar storila, kar bi moglo preprečiti zmago general Franc-. 4. Vprašanje gospodarske pomiritve 5. Skupno stališče Francije in Anglije gledi oložaja na Daljnem vzhodu. Diplomatski urednik »Sundav Timesa poroča, da o nemških kolonialnih zahtevah verjetno ne bodo razpravljali ker tako Francija kakor Anpliia ne nameravata s svoje strani načeti tega ro-blema, ker obe zapadni velesili smatrata, d.. nista upravičeni razprnvliati usodi Hivših knlonii. ki sta jft doltili v upravo od Društva narodov ir more ed;no Društvo narodov o tem od-1« - ati. BIB Volitve prezidenta v ČSR bodo v sredo ali četrtek — O sestavi ssove vlade se še vodijo pogajanja Praga, 20. nov. br. Ker je poslanska zbornica včeraj že sprejela oba ustavna zakona o avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine in bosta ta dva zakona do torka odobrena tudi od senata, računajo v parlamentarnih krogih da se bo v smislu napovedi ministrskega predsedn'ka generala Syrovega že v sredo ali v četrtek sestalo narodno predstavništvo, da izvoli novega prezidenta republike. Nobenega dvoma ni. da bo ostalo pri enotni kandidaturi dosedanjega zunanjega ministra dr. Frant ška Chvalkovskega Takoj po izvolitvi novega prezidenta re-ike bo sedanja vlada podala ostavko. O sestavi nove vlade pogajanja med strankami še niso končana. Zlasti Slovaki si prizadevajo, da bi povečali svoj vpliv v osrednji vladi. Zato se protivijo predlogu, da bi novo vlado sestavil bivši notranji minister dr. Cerny, češ da je bil preveč navezan na prejšnji režim. Po najnovejših kombinacijah se imenuje za predsednika bodoče vlade začasni predsednik novo osnovane stranke narodnega edinstva Beran. Glede zunanjega ministra je dosežen sporazum, da se to važno mesto poveri Slovaku dr. Krnu. Hust, 20. nov. (CTK). Predsednik vlade Karpatske Ukrajine Vološin je sprejel tuje novinarje, med njimj tudi Poljake, ki so se prišli prepričat o resivčnosti vesti tuje propagande, češ da so izbruhnili neredi in da je zavladala lakota v Podkar- patski Rusiji. Ugotovili so, da so vse te vesti popolnoma neresnične. Pregnani madžarski teroristi Budimpešta, 20. novembra V soboto zvečer so češkoslovaški vojaki zasledovali skupino madžarskih teroristov Preganjali so jih do meje pri vasi Fekete Patak. Med češkimi vojaki in madžarsko obmejno stražo je prišlo do streljanja, ki je trajalo pol ure, nakar so se češki vojaki umaknili Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Od madžarskih teroristov sta bila dva ubita, osem pa jih je bilo ranjenih. Protiukrajinske demonstracije na Poljskem Varšava, 20. novembra. AA. Po proti- ukrajinskih manifestacijah v Lwovu, pri katerih je prišlo do pretepa, so nacional dijaki demonstrirali na politehn čni šoli. V dvorano, v kateri so bilj zbrani profesorji na seji, so vrgli smrdljive bombice. Zaradi tega incidenta so bila predavanja ukinjena. New York, 20. novembra. AA. Okoli 500 Ukrajincev je priredilo včeraj manifestaci-;e proti »vojni pomiritv'« zahodne LTkrnji-ne, ki je priključena poljski republik'. Podobne manifestacije so bile tudi v Filadel-fiji. Bostonu, Čikagu, Detroitu in mestih. Drzen podvig dveh mladoletnikov V Avstriji sta se na gangsterski način polastila avtomobilov in ubila več ljudi Gradec, 20. novembra AA Včeraj sta pri Hettenbergu na Koroškem dva mlada zločinca ustavila avtomobil in z revolver-skimi streli ubila šoferja Z njegovim avtomobilom sta se nato odpeljala v dolino reke Labodnice, kjer sta pustila avtomobil na cesti. Od tam sta odšla v okolico Perz-haua na Štajerskem Bliz tega kraja sta potegnila vrvi čez cesto Proti osmi uri zvečer je po cesti privozil uradni avtomobil delovnega urada iz Judenburga V avtomobilu sta bila dva inženjerja in šofer. Vsi trije so takoj opazili zanjko na cesti ter so stopili iz avtomobila da bi odstranili vrvi. Oba zločinca pa sta začela streljati nanje in ubila šoferja. En inženjer je pobegnil, drugega inženjerja pa sta zločinca ujela in ga kot talca v avtomobilu odpeljala v smeri proti Unzmarktu Medtem pa se je že razširila vest o obeh napadih Zločinca sta z divjo hitrostjo zdrvela skozi Unzmarkt in izven trga udarila ob steber mostu Avtomobil se je prevrnil in vsi trije so padli iz avtomobila Ob tej priliki je tudi drugi inženjer pobegnil. Orožniki so se spustili na lov za zločincema, ki sta se branila z oro^iem. M°d streliani^m sta ubila še dva orožnika Morilca sta bila najprej ranjena z revol-verskim' streli. nato pa aretirana, na^ar so iu odnpliali v zptio^p v Jud°r>hursu. En zločinec je star 20 let, drugi pa komaj 13 let. Pozneje so ugotovili, da gre za brata Franca in Henrika Pet/a. 20-letni Franc Petz je v bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil v spopadu z orožniki, mlajši komaj 13-letni Henrik pa je bil lažje ranjen in so ga popoldne v bolnišnici zaslišali. Dajal je tako fantastične izjave, da ni dvoma, da gre za duševno zaostalega dečka. Pripovedoval je, da je starejši brat v neki knjigi čital, da je na Oceanu nekje nenaseljen otok. Sklenila sta, da skupno odpotujeta tja. Zato sta se oborožila — orožje je kupil brat od nekih znancev — za potovanje po kopnem pa sta se za vsako ceno hotela polastiti kakega avtomobila. Z avtomob;iim bi pobegnila najprej v Švico. S seboj sta hotela vzeti dva do tri tai—, za kater? b" od n-mške vi" le zahtevala odkvpmno. S tem denarjem bi si potem kupila motorni čoln in se z njim odpeljala po morju na otok. Fanta so sedaj oddali na opazovanje, da ugotove njegovo duševno stanje. Dogodek je izzval v javnosti veliko razburjenje, Ker so sprva mislili, da gre za kako dobro organizirano gangstrsko družbo. Kriza republikanske vlade Saint Jean de Luz, 20 novembra AA DNB V dobro obveščenih krogih republikanske Španije smatrajo, da je neizbežna kriza vlade v Barceloni z ozirom na poraze, ki so jih doživele republikanske čete. Pogreb dr. Trumbiča v Zagrebu Zagreb. 20 novembra o Zagreb se je danes na mogočen način poslovil od pokojnega dr. Ante Trumbiča Pred bivšim domom Hrvatskega Sokola na Trgu kralja Aleksandra se je že zgodaj zjutraj zbrala ogromna množica, da se poslednjič pokloni zaslužnemu narodnemu borcu. Pred mrtvaškim odrom so se ob 8. še enkrat poklonili vsi člani vodstva bivše HSS z dr. Mačkom na čelu Cerkvene obrede je opravil nadškof dr Stepinac ob veliki asistenci duhovščine. Nato je dr. Maček v daljšem govoru risal zasluge pokojnika, zlasti med svetovno vojno, ko se je v emigraciji boril za to, da nstane hrvatski narod združen. Potem se je razvil več kilometrov dolg pogrebni sprevod. Krsto so položili na avto-furgon, s katerim jo bodo prepeljali v Split. Pri savskem mostu se je množica n~«lednjič poklonila in se pošlo-ila od pokojnika z vzkliki »Slava!« Avtofurgon spremlja več avtomobilov. Tudi v Karlovcu in Gospiču in drugih mestih so bile zbrane velike množice. V vseh kraiih, skozi katere je vozil avtofurgon. so zvonili zvonovi. Nocoj bo krsta položena na katafalk v Sinju, kjer ostane tudi jutri ves dan, jutri zvečer pa jo bodo prepeljali v Spiit, kjer bo nato v sredo pogreb. Nova invalidska uredba Beograd, 20. novembra AA. Na predlog min stra za socialno polifko, je ministrski svet izdal uredbo o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne. Minister Dragiša Cvetkovič je dal za javnost o tem izjavo, ki pravi med drug m: Po invalidskem zakonu iz leta 1929 uživajo do danes vse pravice: osebnih inva Udov 18.809, vdov staršev in otrok živih n umrlih voinh invalidov in žene živih invalidov 52.£28. kar znaša skupno 71.737. Po novi uredbi bo uživalo te pravice: voj-nih invalidov 29.414, vdov in staršev 105 tisoč 520. otrok ž:vih n umrlih vojn'h invalidov in žena živih osebnih invalidov 3.119 vsega torej 538.063 ljudi. To predstavlja v primeri z zakonom od leta 1929 /šek za 65 326 oseb. Z ozirom na to bodo io nov' uredbi dobili svoje pravice nazaj vsi oni vojni invalidi in njihove družine ter ostaln vojne žrtve, ki so už vale invalidnino in no zakonu iz leta a so te pravice z zakonom leta 192' 'zgubili. Z novo ure 'bo ie ukinien tudi cenzus za prejemanje inva'idnine. N hče ne bo dobival manj kakor je prejemal po za-1 konu iz leta 1929 Žide i silil v bivših kolonijah Načelen sporazum med Anglijo, Francijo in Ameriko London, 20 nov. br. Diplcmat-ki razgovori glede skupne akcije za na~elitev židovskih beguncev iz Nemčije, so, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, že dovedli do načelnega sporazuma Anglija, Francija in Amerika so se po teh informacijah ze-dinile za to, da nasele nemške Z;d° v bivši nemški koloniji Tanganjiki Listi poročajo, da bo ministrski predsednik Chamberlain podal v ponedeljek popoldne v spodnji zbornici o tem važno izjavo Te informac'je je Dotrdil v svojem snoč-njem govoru po radiu tudi amerišk' minister Rando^h Hurst, ki ie med drugim izjavil, da bo na ta način rešeno tudi vpra-šanie vrnitve nemških kolonij. Iz Nemčije pobegli Zidie so nemški d^žaviisni in je prav. če se nasele v bivših nemšk'h kolonijah Zidie so pokarali v Palestini svoio kolonizaciisko spodobnost in bodo tako mnoeo prispevali k nagli civilizacM' Afrike. ki bo v posledu naspiievan^a v bl'žnii bodočnosti prevzel n°kd=>r»io v^o^o sedai rvpooblindenp /v^arUro O tpm ,rora.*a-nju je razpravljal tudi predsednik Roose- Norveška kraljica umrla Včeraj je v Londonu nenadoma umrla kraljica Maud, ki je bila pred dnevi operirana na slepiču velt z angleškim poslanikom v Washing-tonu. in z razami ameriškimi činitelji Belgija je s svoje strani v bližini Antverp-na do'cx-'la večje ozemlje, na katerem bo naselila 2000 židovskih beguncev iz Nem-iije. Palestinski Zidje so prevzeli v svojo oskrbo 5000 otrok židovsk'h beguncev iz Nemčije. Tudi v Švici se je pričela akcija za Domoč židovskim beguncem, vendar pa je Švica pristala samo na začasno naselitev Z'dov, dokler se velesile ne bodo sporazumele slede niihove trajne kolonizacije. IndiaropoHs. 20 novembra. AA Izvršni odbor zveze združenia ameriških bivših bojevnikov je sprejel resolucijo, v kateri obsoja nemško vlado zaradi prot'?*dovsk'Jh ukrepov M°d drugim pravi tudi tole: Ob-soiamo in ob*?1uiemo nolltiko nemške vlade ter protest'ramo proti verski nestrpnosti, gospodarskem krivicam in preganjanjem mpniš;n Protestirarno proti temu za--adi 5kodo ki bi io morali prptropt« interesi človPšt«a c'v'li7ae1'e Korvio te re-sohioMe so poslali predsedniku USA Roo-seveltu in zunanjemu ministru Hullu. London, 20. nov. br. Davi ob 0.25 je v neki londonski kliniki nenadoma preminula norveška kraljica Maud. Dne 16. t. m. se je morala podvreči operaciji slepiča. Operacija Je uspela in je vse izgledalo, da je že na poti okrevanja. Sinoči pa se je stanje nenadoma poslabšalo in je davi ob 0.25 izdihnila. Pokojna norveška kraljica je bila hčerka angleškega kralja Edvarda VH. Rodila se je v Londonu 1.1869. L. 1896. se je poročila z danskim knezom Karlom, ki je 1.1905. postal norvešk kralj z imenom Hakoon VII. V tem zakonu se je rodil kraljevič Olaf, ki se je 1.1929 poročil s švedsko princeso Marto. Vest o smrti kraljice je iznenadlla vso norveško javnost. Pokojna kraljica je bila zelo priljubljena. Bila je izredno dobrega srca in je osebno vodila neštete socialne akcije. Njena smrt je izzvala zaradi tega splošno žalovanje. Na vseh javnih poslopjih so v znak žalovanja izobešene zastave na pol droga. V cerkvah so bile danes molitve za pokojno kraljico. Kdaj bo pogreb, še nI določeno. Truplo bodo v Londonu balzamirali in ga nato prepeljali v norveško prestolnico, kjer bo pokopano v grob niči norveških vladarjev. Zadnji povratek Kemala Atatiirka v Ankaro K sprejemu se je zbrala stotisočglava množica Ankara, 20. nov. br. Turška prestolnica ie danes poslednjič sprejela svojega ustanovitelja in tvorca turške republike Kemala Atatiirka. Čeravno je bil prihod vlaka napovedan za 10. uro dopoldne, so se že sinoči začele zbirati v mestu ogromne množice ljudstva V rpnih Jutranjih urah je moralo na ulice vojaštvo, da je napravilo kordone in omogočilo dovoz na kolodvor. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu novi predsednik republike Ineni, vsi člani vlade, generaliteta. diplomatski zbor številne tuje delegacije ter zastopniki mest in posameznih pokrajin. Med zvoki državne himne je privozil posebni vlak na kolodvor. Predsednik republike Ineni je imel govor, v katerem je poveličal zasluge velikega pokojnika. 12 generalov je nato preneslo krsto iz vlaka na topovsko lafeto, nakar je krenil sprevod pred Narodno skupščino, kjer so krst'« položili na katafalk. Po defileju čet je bil dovoljen dostop ljudstvu. Ves dan so množice defllirale mimo katafalka, ki je ves zasut z venci in cvetjem, a še vedno čakajo sto-tisoči, da pridejo na vrsto. Mimohod množic bo trajal vso noč ln ves čas do pogreba Knez namestnik bo v Londonu deset dni London. 20. novembra AA Zanimanje političnih krogov za obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Londonu je zelo veliko, posebno zaradi tega ker je to neposredno po obisku rumunskega kralja Karola v angleški prestolnici Čeprav v glavnem smatrajo. da ima obisk kneza Pavla zasebni prijateljski značaj, kljub temu vlada pre pričanje, da bo o priliki njegovega desetdnevnega bivanja v Londonu, kjer bo gost angleške kraljevske rodbine, prišlo do pomembne izmenjave stališč med njim in vodilnimi političnimi krogi v Angliji. Današnji »Sundav Dispatch« piše o obisku m. dr.: »Diplomatski krogi v Londonu pripisujejo velik pomen jutrišnjemu prihodu kneza namestnika Pavla v London. Knez Pavle ni samo rojak in osebni prijatelj naše kraljevske rodbine, temveč tudi rumunskega kralja Karola. ki je obiskal London pretekli teden Čeprav je obisk ju-goslovenskega kneza namestnika, kakor pravijo, zasebnega značaja, prevladuje pre- pričanje. da se bo knez Pavle razgovarjal a Chamberlainom o gotovih vprašanjih, ki zanimajo obe državi Jugoslovenski knez namestnik, ki smatra Anglijo za svojo drugo domovino, si je tu pridobil svojo visoko izobrazbo in ie prej, dokler ni bil poklican, da prevzame regentstvo v Jugoslaviji, največ živel v Londonu. Kralj Karol v Parizu Pariz, 20 novembra. AA. Predsednik republike Lebrun in njegova soproga sta priredila danes kosilo na čast rumunskemu kralju Karolu .V kraljevem spremstvu so bili tudi prestolonaslednik Mihael, minister dvora Urdariani in rumunski poslanik v Parizu Cesianu. Od francoske strani pa so bili na tem kosilu ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet, minister Zey, načelnik generalštaba Ga-melin, francoski poslanik v Bukarešti Thiery in nekateri drugi. Volilni govor predsednika vlade dr. Stojadlnovlča Bosanski Novi, 20. novembra. A A. Današnjega velikega manifestacijskega zborovanja JRZ v Bosanskem Novem se je udeležilo nad trideset tisoč meščanov in kmetov iz Bosanskega Novega in vse okolice. Otvoril ga je minister za šume in rudnike Bogoljub Kujundjič s kratkim pozdravom na vse navzoče Takoj je dal besedo predsedniku vlade, dr. Milanu Stojadinovi-ču. Ko se je dr. Stojadinovič pojavil na tribuni, so zaorili navdušeni vzkliki: živel dr. Stojadinovič! živel naš voditelj! Nato pa je predsednik vlade izvajal tole: Dragi bratje iz bosanske krajine! Stoletja ste čuvali našo državno misel. Vaše življenje na teh mračnih tleh je bilo neprestano vstaja in nič tako jasno ne govori o nepodkupljivosti našega nacionalnega razvoja, in o zgodovinski ideji našega ed'n stva, katerega nosilec je dom Karadjor-djev čev (burno in dolgotrajno vzklikanje: živel kralj Peter! Slava kralju Petru Osvoboditelju! živel kraljevski dom!), kakor svetli sledovi oreteklost1 ki se na tej zemlji poznajo na vsakem koraku. Predno smo osvobodili, ste bili tudi vi tvorci Jugoslavije. Pravoslavni, muslimani in katol ki so tekmovali v boju za svobodo skozi stoletja. Sen Karadjordjevičev, da začne veliko delo, zedinjenja (navdušeni vzkliki: Slava Karadjordju!) in da to zedinjenje do-ž'vi tudi slavna Bosna, je uresničil njegov vnuk kralj Peter (Ponovno viharno vzklikanje: Slava kralju Osvoboditelju!), ki je no vaš:h hribih vodil čete vaših prednikov. In 40 let pozneje sc vaši naiboliši sinovi skočil: k orožju, da mu vrnejo dolg. ko se je začrla voina za zedinjenie Jugosla-viie. (Dolgotrajno burno odobravanje). želim, dragi bratje, da se danes spomnimo na to svetlo preteklost. V delu obnove, s katerim smo začeli, ta preteklost lebdi pred nami. Hrb Djorkovaša je živ spomenik ogorčenih bojev, ki j'h ie vodil Peter Mrkoniič za svobodo Bosanske krajine,, in tam preko poti v vasi ie marmornata plošča, ki označuje kraj kier --'e bival Peter Mrkonlič. Po zidovih starih vstaških hiš visi orožie. ki ga ie nosil on, ter opozarja na njegovo požrtvovalnost za zedinjenje jugoslovanskega naroda. (Ponoven vihar vzklikov in odobravanja). Ta naša velika nreteklost je podlaga naše velike bodočnosti. Na tel preteklosti hočemo oživiti napredno življenie novega časa. V tem oziru Je složnost pravoslavnih in muslimanov. ki sem jo opazil v vseh krajih Bosne, kamor sem prišel najboliše jamstvo za uspešno delo. Danes se odpirajo velika vrata pred Bosansko Krajino, v kateri je ogromno možnosti za gospodarski in kulturni razvoj. Ta vrata so se odprla z neprestanim prizadevanjem vlade, ki ji imam čast predsedovati v zadnjih treh letih. (Odobravanje in vzkliki živel dr. Stojadinovič!) Bosanska Krajina kakor tudi vsa Bosna je zemlja neizkoriščenega bogastva. Iglasto drevje, bukve, hrasti, pokrivajo ogromno površino gora, žage pa so vse do zadnjih treh let stale. Rudarska okna se odpirajo, kjerkoli se zemlja načne, a od tega rudnega bogastva je imela naša država majhne koristi. Delo v naših rudnikih je pomnoževalo tuji kapital, delavci so bili tujci, ki so delali za tujo državno obrambo. Jaz sem temu nevzdržnemu stanju naredil konec. Moja vlada je ozdravila vaša gozdna podjetja ter vašim gozdnim proizvodom našla tržišča, iz rudarskih podjetij pa je naredila jugoslovanski Ruhr (Živel dr. Stojadinovič! Živel obnovitelj gospodarstva! Živel vodja!) Vaše največje bogastvo leži v vaših pridnih rokah in v vaših rodoljubnih srcih. Zato gre moja prva skib za tem. da opravljam veliki posel, ki mi je z visokim zaupanjem kr. namestni-štva poverjen! (Burni vzkliki Živel knez namestnik!) Moja prva skrb je bila posvečena kmečkemu ljudstvu, a med njim tistim, k' so se osebno odlikovali v bojih za to državo. 70.000 invalidov, ki so se borili za svobodo, je na nečloveški način izgubilo svoie pravice. Moia vlada iim ie izkazala dolžno priznanje s tem, da iim 1e dala inval'dsko podporo (burno ploskanje in odobravanje ie traialo nekai minut). Izdan bo nov invalidski zakon, ki bo še upodneiši 73 vcp *rivp voino. Posebne privilegije smo dali nosilcem Karsdiordjeve zvezda nosilcem visokih vojaških odlikovani kot eliti naroda. Dali -<-~>1io ns je preskrbela zemlio tudi tistim, ki ie doslej niso imeli, ter osvobodila one. ki so obdelovali tu^o zemMo 'Plosksnie in odobravanje.) Usposbila jih je ne samo go-spoda-sko, pač pa tudi duhovno, kajti siromašni in zadolženi kmet ie bil Igračka v rokah brezvestnih upnikov k: so z menicami siromakov delali politiko Ukrepi, ki se mi jih je posrečile izvesti pomenuo tudi osvoboditev kmeta izpod duševnega suženjstva Ti ukrepi pomenijo postavitev našega političnega živi jen ia na zdravo podlago (Navdušeno ploskanje) Dragi bratje, Krajinoi Dan in no<5 v teh treh letih se mposaetil skrbi, da našemu narodu po težkih časih, ki ji hje preživel, Eagotovi mblagodejni mir in po. oje splošnega napredka (Nov vihar navdušenja) Jugoslavija je v teh treh letih izšla Lz materialnih težkoč in težke negotovosti. Nima več s rahu za svoj notranji mir ln za svoje meje. V splošni zmedi pojmov, ki vladajo v svetu Jugoslavija ve, kaj hoče in jasno vidi svojo pot (odobravanje in vakliki:- živela Jugcslvaija! živel dr Stojadinovič!) Vprašanje, ki naj ga volitve rešijo, je postavljeno povsem jasno: Na eni »tram je ogromna večina ljudstva zbranega v JRZ (ižveli), na drugi strani pa je gomila brodolomcev (9pk>sno ogorčenje in vzkliKi Dol ?. riji-mi!) Na naš) strani so dela ,na dri.gi strahu prazne besede in obup onih. ki so nekoč vedrih in oblačili, za državo pa ničesar s o rili Na naši strani so tisti, ki grade, na drugi pa oni, ki podirajo. (Ponovno ogorčeno vzklikanje Dol z njimi!) Prihajam, da pod zastavo dela in ustvar janja zberem vae konstuktivne sile Jugoslavije. (Vsi zfcorovalci vzklikajo kot en mož; živel dr. Stojadinovič živel naš voditelj! Vsi smo za vas!).- Časi. za ka ere »e bore naši nasprotniki, v svojem ruše-čem zagonu, so minuli enkrat za vselej Nova doba se je že davno začela Prišel je čas, da pridejo tisti, ki delajo za domovino, v prvo vrsto (vzkliki: Tako je! živel dr. Stojadinovič!) Ta nova doba. to novo delo i&če vseh sil. torej na delo Jugoslaviji so, bolj kot kdaj prej po rebni vsi njeni rodoljubni sinovi 20 let je minilo odkar je bila ustanovljena naša velika in zedinjena država. Vidimo, kako drug za drugim umirajo veli k sinovi našega naroda, heroji in graditelji Jugoslavije. Za ti sni] je oči veliki kralj Peter Osvoboditelj (vzkliki: Slava kralju Petru!) Tragično je končal svoje svetlo življenje vite/ki kralj Aleksander Zedini elj (ponovno vzklikanje: Slava kralju Aleksandru Mučeniku!) Umurl je naš veliki državnik in učitelj Nikola Pašč (Slave mu!) Prav danes leži na mrtvaškem odru še eden velikih graditeljev Jugoslavije dr. Ante Trumbič (vzkliki: Slava mu!) Kaj so nam zapustili ti veliki možje našega naroda .Zapustili so nam svetel vzor svojega življenja glede tega. kako je treba žive'i ln umirati za svojo državo in za svoj narod. Kakšno Jugoslavijo so nam zapustili. Dr. Ante Trum bič im Nko-la Pa-šič sta podpisala slovito krfsko deklaracijo 7 julija 1917. To je eden prvih dokumentov za zgraditev Jugoslavije In takoj v uvodu deklaracije stoji od besede do besede takole: Zastopniki SHS ponovno in najodločneje naglašajo, da je a naš tro-imeni narod isti po krvi, jeziku, gc.vcre-nem ln planem po občutju svojega edn-etva. po kontinuiteti ln celoti ozemlm. na katera nerazdvojeno ž:vi ter po skupnih življenjskih interesih svojega narodnega obs anka in vsestranskega tazvrja svojega moralnega in materialnega življenja. Ideja o njenem narodnem edinstvu ni nikdar ugasnila. Bratje, kar sta veliki Srb Nikola Pašič in veliki Hrvat dr Ante Trumbič. za katerim danes žaluje Hrvat ska, povedala že na Krfu pred 21 'eti Kot veliko zgodovinsko resnico Kar sta rekla sta tudi podp:sala. Ali naj mi, njihovi nasledniki in potomci, pa naj se imenujemo Srbi ali Hrvatje, moramo to izmrž-nje oporekati? (Burni vzkliki: Nikdari Živel naš voaite'j!) Ali naj mi danes izdamo idejo o narodnem edinstvu našega naroda. (Vsi zborovalci ponovno vzklikajo: Nočemo! žive) naš voditelj! živel dr Stojadinovič!) Ne bratje, mi iz JP. in kraljevske vlade in vi, ki podpirate našo politiko, nismo bili nikdar in tudi ne bomo nikdar izdajalci. Hočemo enotno in nede-ljeno Jugoslavijo, (živela Jugoslavija!) In takšno Jugclavijo hočemo še bo'j dograditi, jo okrepiti ter napraviti srečno s složnim delom našega naroda, vseh treh imen in vseh treh glavnih veroizpovedi. (Navdušeno odobravanje je doseglo svoj vrhunec. (To je naš program. Kdor je za ta program, bo 11. decembra volil mojo listo, listo miru na mejah, listo reda in listo dela (Vzkliki: Hočemo vsi! živeli! Govor predsednika vlade je množica ljudstva spreje a z navdušenjem tn dolgotrajnim odobravanjem. Neprestano je vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ostalima dvema kr. namestnikoma predsedniku vlade dr. Stojadino-viču ln ostalim minstrom ter JRZ. Po zborovanju je bil prirejen banket, na katerega je bilo povabljenih okoli 200 uglednih osebnosti. Na njem je bilo izgovorjenih tudi več zdravic Med drugimi je govoril tudi predsednik v'ade dr. Stojadinovič, ki se je zahvalil vsem navzočim za tako lep sprejem v Bosanski Krajini. Na banketu je vladalo izredno živahno in veselo razpoloženje Dr stojad novič je zatem sprejemal n Ine pos'ance in druge zas; p":ke iz vs kra. ev r*kar se ie odpeljal s posebnim vlakom v Beograd. Poraz ljubljanskih šahistov Beograjski Šahovski klub Je novi državni prvak — Ljubljančani so podlegli z zl<2 s Ljubljana, 20. novembra Restavracija »Zvezda« je bila danes ves dan pozorišče finalne borbe za naslov šahovskega prvaka Jugoslavije. Ljubljanski šahovski klub, ki že nekaj let brani ta naslov je imel v gostih Beograjski šahovski klub. Gostje so prišli v Ljubljano le z enim nacionalnim mojstrom, dočim so domači imeli v svojem moštvu kar tri in so seveda po splošni sodbi veljali za favorite. Beograjčan, so kmalu po začetnih potezah pokazali, da podcenjevanje ni bilo na mestu, čim dalje so trajale partije, tem bolj očitno je postajalo da bo Zmag vajenim Ljubljančanom tokrat predla trda. Borba ni trajala niti dve url, ko so bili gostje že skoraj na vseh deskah v prednosti in so se tudi najbolj goreči pristaši domačega kluba začeli nekam čudno spogledovati. Vsem je postalo jasno, da se bo naslov državnega prvaka preselil lz Ljubljane v Beograd. Ko ie bila borba malo 14. uro prekinjena, je bilo stanje 2 In pol : pol za Beograd. Posamezniki so se ie tolažili, da se bo pn popoldanskem nadaljevanju položaj izboljšal. Kaj kmalu je obupala ta peščica. kajt: tudi v partijah, kjer so imeli domači ugodnejše položaje, se ie stanje polagoma spremenilo v korist gostom Končna in cclo prepričevalna zmaga Beograjčanov ie bila izven dvoma. Baš o tem Času fe priš'o porodilo o zmagi Ljubljane nad Haškom. To fe bila edina tolažba za 5tev Ine gledalce. Liubllanska tla so bila torej *rn dan za državna prvaka poraza sta doživela šahovski in nogometni državni prvak. Kratek potek partij je bil naslednji: 1. deska. Milan Vidmar ml. : S. Vukovič remis. Vidmar se je nekoliko zakasnil, nato pa je v 'ndijski partiji Izvrstno igral otvoritev :n si ustvaril mogočno pozicijo Crn' ie priše1 v hudo časovne stisko Vidmar ni najbolje nadaljeval in se je Vuko-viču ki ni b pomanjkanju časa posrečilo osvooo^iti pozicijo. Pozneje si je celo ustvaril močno središče in Je v 49* rojstni dan Amsterdam. 20 novembra V soboto zvečer je bilo v Arnhemu igrano 9 kolo turnirja osmih na.ibolših šahistov sveta Do prekinitve sta bili končani dve partiji dr Aljehin je porazil Capahlanco. Flohr pa je remlziral z dr Euvvejem Capahlanco je pora? proti svetovnemu prvaku mora' tem hol.i zadeti, ker jp ravno te*j» dne praznoval svoj 49. rojstni dan. — Preki-nieni sta o«=ta!i partiji Eotvinnik • Keres in Fine Re?hev*kv StanRoženicami« ob zaključku Užgala je zlasti znana in popularna »Ca-če moi«. Spored so izpoln;ie narodne, pa tudi umetne pesmi. Zbor je ob snočnjern učinkovitem koncertu potrdi) svoj sloves Dirigent Milan Pertot, ki prevzame v kratkem vodstvo matičnega zbora v Mariboru, pa je izpričal svoje mojstrske dirigentske spretnosti. Po prvem odmoru je predsednik Učiteljskega društva za Maribor mest.o g. C:ril Hočevar izrekel zboru iskreno dobrodoš ico ob meji ter izrazil zahvalo nacionalnega Maribora. Gospa špen?'alova pa je izročila v roke dirigentu Milanu Pertotu lep lovoriev venec, spominski dar mariborskega uč teli-stva. Tako je s tem koncertom zaključilo obmejno učite'jstvo svojo dostojno proslavo 20!etnice Tugos aviie. O predpoldan skem programu te proslave smo poročal v nedeljski številki »Jutra« Otvoritev nove ceste pri Mariji Snežni Danes popoldne je b'la slovesna otvori tev nove ceste pri Mariji Snežni. Došle goste je pozdravil v imenu občine župar, Ploj. V imenu režijskega odbora je izrekel dobrodošlico predsedn'k šumandl. Potem ko je dekan Gomi fek Izvršil blago-slovitvene obrede, je sledla deklamacija šolske mladine ter izročitev nove ceste prometu Otvoritvenemu slavju sta prisostvovala med drugimi sreski načehvk za Maribor levi breg dr. žiška in načelnik rreskega cestntga odbora g. Fran žebot k je ces o otvoril Zbor jugoslovensklh gozdovn'kov Danes Jopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma 15. redni občn zbor ju-gosloveuske gozciovniške lige, ki združuje 4 rodove, med katerimi sta najmočne ši mariborski s 151 člani in ljubljanski s 130 člani. Razen tega združuje liga še 6 samotnih druž.n. Odposlanih dopisov je bilo 262. Današnji zbor je otvoril in vodi! zaslužni vrhovni starosta g dr. Marin, ki je podal izčrpno posiovno poročilo o liginem delovanju Nato so poročali: Vrhovni načelnik g. Klojčnik, blagajnik g. Roje ter zastopniki posameznih rodov in sicer: 'iz ljubljanskega g. Fr^ce, za' trboveljskega g. Kučnik za cel skega g Filač, za litijskega g Tekavc in za mariborskega g. Roje V imenu nadzornega odbora je poročal g inž Murko iz Ljub jane, ki je pred^gal odboru razre"«'co. ki je bila i tudi soglasno sprejeta. Po Kratkem od- moru so sledile volitve, pri katerih je oil v glavnem izvoljen dosedanji oabor s starosto g dr Marinom in vrhovnim načel-■vkom g Klojčnikom na čelu. Nenadna smrt v čudnih okoliščinah Snoči je umrla v mariborski bo nišnici SOletna zasebnica Antonija Ferk iz Ko-šakov Pred dnevi so jo nezavestno pre-pel ali iz tukajšnje porodn im.ee v sploino bolnišn.co žena je povila zdravega otroka. ni se pa tudi po porodu osvestila. Radi sumljivih okoliščin bodo njeno truplo obJucirali. da se dožene pravi vzrok njene smrti Na glavi ima namreč neke čudne podplutbe, ki zbujajo sum, da jo je morebiti nekdo pretepel. To bi utegnilo biti vzrok preUčusneniu porouu in smrti. žena in hč«rk= pobogntfl preko meje Te dni se je vrnil s potovanja po primorski banovin Slavko Markovic, trgovec v Krekovi ulici 16. Doma ni našel niti ] žene, niti obeh hčerk Iz nekega pisma ki ga je čakalo, je povzel da je žena Zofija s hčerkama Melanijo in Sonjo po-begn la preko m« je Osamljeni soprog in oče i"če nedaj ženo in obe- ncerki. Slavko Markovič zatnuje, da ga je p:evari!a hčerka za 22 500 dinarjev pod pretvezo da potrebuje denar za poroko. Naknadne ; pa je doznal, da je organiz rala ta trik žena, ki je pobegnila sedaj preko meje. O tem In onljane in ckolice je danes na dostojanstven način manifestirala razmah svoje organizacije ki obenem proslavila 20-letnlco Jugoslavije. V Kazini sta se ob pol 10. dopoldne vršila občna zbora sresikih mladinnskih organizacij JNS za Ljubljano ln cikolico. Prva jc zborovala v dvorani, druga v spodnjih prostorih. Poročila funkcionarjev so pričala o lepem napredku organizacijskega dela in prav posebej še o idealizmu vse včlanjene mladi-De. Za predsednika ljubljanske sreske or-ganlzaciie je bil Izvoljen g Franjo Juvan. na čelu sreske organizacije za okolico pa oe ane dosedan.il predsednik Jakopič . Takoj po obeh občn'h zborih so se omla-dimci zbrali v veliki kazin^k1 dvcranl. Pridružili so se iim številni ljubljansk meščani in okoličani da je bila dvorana pe>lno zasedena. Kralieva podoba Je bi in okrašena z državnimi trobojkarn Slavnostno zM rovanje je otvoril predsednik Takopič. T?mburašk1 zbor OJNS pod vodstvom g Kermelja Je zaigral državno himno. G. Franjo Juvan je nato v prisrčno zajetem govoru obeležil borbe za Jusroslavi jo. Spominja) se ie v^eh. ki so žrtvovali živHenle za rojstvo Jugr-slavije Od Stro^smaverja do velikega gibania naših Preoorodoveev ki s ideino in kul'urnn nripravUnll našf uedin-ienje. pa do vseh naših mladih dobro-vo'icev ki so p^ma^ali ustvarjati n°šo državo vsem ve'1a prvi pozdrav ln globoka zahvala Govornik =e ie t/*n)o «nr.m!,-nla) V:te*kesra kra'-»>» Aleks^^dra. ki 'e s svo-io armado uresničil na šdavn' se^ In Je n&p'«led moral položiti lastno žlivlje- nje na oltar domovine. Dvajsetlč se vrača naš največji narodni praznik. Velike so bile težave v prvih letih našega same® oj-nega življenja, še danes niso vse odstranjene Toda mladina, ki prevzema dediščino svojih prednikov, je poklicana, da sku-ša doseči mirno bratsko sožitje vseh Ju-goslovenov. Mlado pokolenje naj popravi v bodočnosti, kar se je je doslej pogrešilo. Mladica bo prinesla našemu narodu po mir jenje in lepeo bodočnost. Današnja intimna proslava služi v prvi vrsti notranji ču-s veni potrebi mladine, da poudari svojo globoko ljubezen narodni državi :n njenim ustvarjalcem. Govorniik je zakliučil svoja lepa izvajanja z vzklikom Uedbrtel'u in Viteškemu kralju ter je zagotovil ljubezen mlademu sokolskemu kralju Petru II.. ka^ teremu hoče mladina poimagato braniti in čuvati Jugoslavijo. Ob zaključku je 'amburašld zbor zaigral slovansko himno »Hej Slovani«, Iti jo je prepevala vsa dvorana. Predsedstvo obeh sreskih organizacij se je nato podalo k ?pomemku kralja Osvoboditelja pred magistratom w je položilo lavorjev venec a državno t robo-'ko in z zlatim naipisom: 1918—1938—O JNS V nai^enšem redu je bila manifestacija zaključena. KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19 tn 21. url Dannlelle Darrieus v veseli glasbeni komediji G9Sflo^i5!ia Mozart Ob 14.30 po znižanih cenah »IGNAC«, vesela vojaška burka. Namesto k psr&ki — v prezgcdufi gz$b Tragedija lepe, a siromašne ne^esie v Bosni Sar>jjnvo 20 novembra V vp.s1 Kniharjih pri Sanpkem mostu se je zgodil tragičen dogodek namesto k poroki so se morali svatje podat ik pogrebu neveste Ze dalie časa je bila lepa Anka Bannvičeva iz Kruhanev zaročena ' Duko Knmljenom iz sosednje vasi Trnove Starši obeh so bili srečni 7 zaroko Vendar se poroka nI moela izvršiti ker «ta obe družini prpeei siromašni in =ta morali trudit! vsaka s svoie stkani 73 doto Anko je potrplipnie mn^np tiponflhHalo in venomer ie trrjila staršem da poroke ne bo uča- Ker ie bila Anka vedno boli notrta. so nieni sta^-Si ckVnili da se Dotoka izvši čsrn prei Pretok" n^tek bi h"p morata ra-ročenca stopiti pred oltar V teku tedna ie bilo že vse pripravljeno, svatje so sd veselili s starši, samo Anka je bila otožna. Tisti dan pred poroko, ko bi se bili morali svatje že zbirati, pa je šla naokoli žalostna novica, da je Anka ponoči izd hnila v naročju svoje matere. To*ni oče je takoj zjutraj obvestil ženina in njegove starše v Trnovi nai ne pridejo po nevesto, marveč nai se pripravijo na pogreb Ženin, starši in še mnogi sosedje so se ooiali v va= Kuharje, k:er ie ležala lepa Anka na mrivpškem odnj Od daleč na-ok"oe co pribite!' Mudie. ki jih je vse globoko prevzelo sofn^tvovsnip z usodo ne-<;rpxpp nevp^tp Vel;ka mno?;ea je ubogo Anko cprprnfo do eroba in nobeno oko ni ostaM «i'bo, ko so padle prve grude na njene krsto. S nalico fe cH smrti pretcmla mater Obsojena pa je bila sanio r>a leto dni zapora Su!>o'ica. 20 novembra Pred velikim kazenskim senatom se je morala včeraj zagovarjati Madžarka Elizabeta Vadaševa. posestnica 'z Ludo>vuvci ooptltl rlrliKin-ma 'rrt|| hKSANI »E8 (»rtl^. Peua c. 18. tel lA n. __562-6 Konec jesenskega prvenstva v ligi DVE DRAGOCENI f 0ČKI * Hašk {e moral kloniti pred Ljubljano - BSK je jesenski prvak Ljubljana, 20. novembra. To je bila nedelja XI. kola nogometnega prvenstva v ligi, v splošnem brez posebnega pomena in važna prav za prav le za najožje pristaše posameznih enajstoric, predvsem onih, ki silijo na prva mesta, in onih, ki se bojijo za obstoj v ligi. Ena izmed tistih na koncu Je na5a Ljubljana, ki je obtičala po 10 tekmah letošnjega prvenstva na XI. mestu, pa ji je danes žreb poslal Haška v Ljubljano. Na rste bi lahko sešteli one obiskovalce nogometnih tekem, ki so danes šli na igrišče zato, da bi videli zmagati domače. Toda zgodilo se je baS tako! Za zrnato Jedinstva nad državnim prvakom pred mesecem in pol v Zagrebu je današnii ljubljanski rezultat največja senzacija letošn^ea tekmo-vania v ligi. Kdor je to tekmo videl mora pa še priznati, da po njenem poteku in do velikem elanu. s katerim se Je danes Ljubljana vrela v boj. tudi .d mnelo biti drugače Ni^na zmaga j< bila pošteno zaslužena. Haškovci so bili enakovredni nasprotniki z nekai tehničn^n plusc... le do odmora, pozneie pa se ie sesulo tudi renomirano moštvo iz Zagreba. Belo-zeleni so si z današnjima točkama močno popravili pozicijo v tabeli in lahko zdai le nekoliko bolj samozavestno pričakujejo nadaljnjih dogodkov. Presenečenje malo manjšega obsega kakor v Ljubliani. je prišlo tudi iz Splita, kjer so Hajdukovci z gladkimi tremi goli poslali dnmov Jng^lavijo prav ono. ki smo Ji ?e teden dni prej peli take slavosppve Današnii nien poraz je tvv^s^l HaM^ku na četrto mesto pred Hs^ka. obenpm pa ie gotovo zelo ro godu tu^i Ora^iaricVprnu ki Ima zdaj le *e ool koraka do drugega mesta v tabeli. Gradjanski sam se danes ni ovenčal s slavo. Tesna zmaga nad soimenjakom iz Skoplja mu je sicer vrgla obe točki, toda nekaj njegovih zadnjih nastopov kaže, da ta enajstorica boleha. Ce ne bo boljša do prihodnje nedelje, bomo tudi v Ljubljani imeli še kaj pisati o njej. Da bo BSK v Beogradu povozil Va-raždince, je bilo računati v naprej, toda nasul jim je malo manj kot dvošte-vilčno porcijo, kar bo prišlo prav ne samo njemu, toda morda še komu izmed onih proti koncu tabele, ki se morajo od nedelje dt nedelje tresti za mesta. Sarajevska Slavija in Jedinstvo sta z efektnima zmagama (tudi 3 : 0) .nad Baskom in Sparto pridobila t>o eno mesto v tabeli Tako so se v ostalem glasile tudi vse prognoze zaniu! Z današniim XI kolom je bil zaključen jesenski del tekmovania v ligi spomladanski pa se bo zaradi prihranitve terminov nadalievail že takoj prihodnjo nedeljo Tekme XTI kola pa so razdeljene v dva dela in bo v nedeljo 27 t, m igralo ime 6 m«5tev ln sicer v l.iubliani LjubUana - Gradianski fZ). v Beogradu ps BSK in Gradjanski (S) ter Bask in Hašk. Jesenska tabela s tekmovanja v ligi pa ie takale: BSK 11 8 3 0 34 : 9 19 Jugoslaviia 11 7 1 3 19: 13 15 Gradianski Z. 11 7 0 4 27 : 11 14 Rairtuk 11 5 4 2 25 : 15 14 Hašk 11 5 2 4 24: 17 12 Slavija S. 11 5 2 l 21 : 19 12 Tedinstvo 11 5 1 5 23 • 23 11 Bask 11 3 4 4 14 : 17 10 Ljubljana 11 3 2 6 12 * 23 8 Gradjanski S. 11 3 1 7 14 • 31 7 Slavija V. 11 2 2 7 16 : 30 6 Sparta 11 1 2 R U : 32 4 V naslednlem naša noročila: Ljubljana : Hašk t: o (1 s 0) Jesenska ljubljanska megla pač ni mogla vliti pravega razpoloženja v vrste ljubljanskih nogometnih navdušencev. Kljub temu i« okoli tooo ljudi po koncu tekme odhaialo v najboljšem razpoloženju z igrišča Prisostvovali «o prvenstveni borbi, ki je vsa potekla v skrajni borbenosti in ki je. kar je slavno dala ljub Ijanskemu moštvu lep uspeh in mu prinesla obe tako važni in tobko zaželeni točki. Za to važno srečanje sta se četi razvr-»tili v naslednjih sestavih. Ljubljana. Lindtner, Ceglar Bertoncelj: VcdiSek. Sercer. Boncelj; Janežič, Pupo. Grintal. Hassl. Erber ^Hašk: 2mara; Dukovid Konstantinovič; Ga jer. Pa je vid Duh; Medarid, Hitrec, Ka-cijan. Kocejič. Fink. Haškovci so takoj začeli po svojem ustaljen em in že davno znanem načinu Tako kake četrt ure so kombinirali in kombinira li ter potisnili belo-zelene pred njihov gol Takoj pa se Je opazila odločnost ljubljanske obrambe. pokaza'a se ie tudi znatno boljša igra srednje vrste, ki ie defenzivno povsem zadovoljila Sicer borba ni monotona in tudi ne tako pretirano enostranska Prve prilike si izdela Haškov napad, toda tudi belo-zeleni se parkrat opssno približajo Zmarovi postojanki, in če ne bi bil v 13. min. Janežič zaključil svojega uspešnega pobega tako obupno naravnost v Žma-ro, temveč rajši oddal čisto svobodnemu Erberju. bi se bil nemara že tedaj začela Haškova nesreča. V naslednjih minu*ab mora Lindtner parkrat požrtvovalno in tudi tvegano poseči v dogodke, vedno uspešno. Po preteku četrt ure se položaj na lgri-?ču razbistri. Odločen start belo-zelenih — le kje so ga neki vzeli — prihaja čedalje bolj do veljave in razbija Haškovo zgrajeno kombinatorno igro. Vidno vlogo igra v tem presledku Sercer na srednjem krilcu, ki Je že prav odkritje Tako se vrstijo p"ili-ke že bolj v prid ljubljanskega napada ostanejo pa tako kot Haškove brez haska V 23. min. posije Hassl Grintala naorej. Dukovič m prav siguren, tako prispe Grin tal do Zmare in potisne mimo njega v gol. 11 O za Ljubljano« Reakcija je besen Haškov protinapad, ki traja neka) minut. Se ostane nekaj Haškove terenske premoči, toda borb?' je v glavnem izenačena in do odmora se ne zgodi nič posebnega. Tudi drugi del igre prikaže v začetku Ha^ka v terenski premoči, ki pa traja sedaj mnogo manj in kmalu se igra povsem od pre Ob« obrambi delata brez napak, ta ko valovi igra od ene do druge kazenske črte, ne da bi prišlo do napetejših situacij pred goloma Zlasti je po 10 min. viden obojestranski močan pritisk ki naglo prenaša borbo s *erena na teren, toda počasi se vsa stvar začenja razvijati v zavlačevalni slog, ki ga belo zeleni izvajajo zavestno, dočim jim menda Haškovci nehote ig"ajo v karte. Belo-zelena obramba skupaj s srednjo vrsto izvaja izrazito defenzivno igro, vsak Haškov napadalec je dobro krit, tako da rdeči ne morejo razviti svojih napadalnih akcij Rošada Medarič Kacijan ne da nobenega rezultata Zopet je 23. min. ki prinese Hasku drugo žogo v mrežo. Konstantinovič ne doseže dolge žoge. odnosno zamahne mimo. in ta njegova pogreška je usodna Grinta) hladnokrvno pobegne, in jco ga branilca vkleneta. poda svobodnemu Erberju. ki premaga Žmarc s silovitim strelom: žoga je šla skozi mrežo, rezultat Je 2 j O za Ljubljano. Belo-zeleni podvojijo "edaj svoje obrambne vrste Samo po dva napadalca kvečjemu trije stražijo Haškovo obrambo. Pupo igra drugega srednjega krilca, globoki »W«-si-etem se je pretvoril v skrajno obrambna igro ne glede aa »log, ne glede da vse osta- lo. Samo en cilj je pred belo-zeleniml: ohraniti doseženo Haškovci so po drugem zgoditku povsem paralizirani njihova ner voza se po možnosti še stopnjuje, precej časa traja da se jim stroj zopet poveže Se v poslednjih minutah bi ob nekoliko večji prisebnosti Fink mogel iz dveh prilik" izbi ti vsaj en zgoditek. toda -splošna nervoza vpliva tudi nanj. a Lindtnerjev debut v II gaškem moštvu je tudi zelo uspešen in mla di vratar ne da da bi se kar tako prešlo preko njega in njegovega dela. Igra ni bila velika o tem so »i gotovo bili vsi na Jasnem Mnogo bolje je zaigrala Ljubljana kakor se je spričo njenih poslednjih nastopov moglo pričakovati Predvsem je bilo » sred nji vrsti nekaj več reda, nekaj več agilno sti Sercer se je le razvil v solidnega sred njega krilca z dobrim pregledom igre z za nesljivim razdiralnim delom s primernim podajanjem naprej Boncelj je Medariča povsem postavil na hladno defenzivno je zadovoljil tudi Vodišek je pa šc precej od daljen od svoje nekdanje forme Obramba je kot celota delala skoro brezhibno Bra nilca sta bi'a zanesljiva v startu. požrtvo valna v borbi Lindtner je dobro zamenja1 Pogačnika, morda je bil v posegu v dogod ke še nekoliko požrtvovalnejši in uspešnejši od njega. Napad je le na trenotke sto pil v funkcijo kot ceiota Obe zvezi ?ta mnogo igrali v obramhi Pupo proti koncu igre celo drugega srednjega knlca. Preuda ren je bil sedaj že precej neokretni Hassl. ki je kumoval prvemu zgodjtku. Pupo se je omejil na obrambno delo in je manj posegal v napadalne akcie. Grintal je nemara dokončna rešitev vprašanja vodje napada: dovolj je priseben v kritičnih trenot-kih pred golom, inteligentno zna zaposliti svojo okolico Na krila niso dovolj igrali, zato tudi nista imeli priložnosti, da se iz-kažeta Bilo pa je tudi težko igrati po krilih. ker so Haškovci obe kar »zasedli«. Pri-Še' pa je Erber z boljšim tehničnim reper toarjem bolj do veljave kakor Janežič. saj ima tudi boliše oko pred golom Znto ie bilo na me^tu če »e je Grintal za drugi zgo-ditek poslužil rajši njega kot Janežiča, ki je bil morda plasiran še ugodneje. Hašk je precej razočaral Za državnega prvaka je ljubljanski rezultat že skoraj blamaža Njegov neuspeh se je tem manj pričakoval, ker je v poslednjih časih prav na tujih terenih dosegel prav čedne rezultate, tako 2:0 z Jugoslavijo v Beogradu, fako še prejšnjo nedeljo 2:2 v Beogradu z Bskom Toda ljubljanski teren zagrebškim rdečim očividno ne prija Tudi tokrat so zaigrali v svojem znanem slogu, ivoje kombinacije so stopnjevali do b'ezplodnih hinerko-nibinacij. tako da so si vedno zatrpali prostor pred golom z nasprotniki, ki niso dopuščali strelov čistih pozicij Bilo je nekaj prilik pred ljubljanskim golom in bolj odločni napadalci bi bili karkoli izkoristili. Mehka igra Ha-škovega napada, v katerem je bil razen tega vsak igralec vsak čas dobro zastražen, ni mogla privesti do potrebnega zaključka. Precej zasluge . za Haškovo terensko premoč ima njegova srednja vrsta, ki -je do odmora gotovo bil« najboljši del moštva na terenu. Pajevič je uspešno odrinil Gajerja — dobesedno — ob stran, tudj ta je še pokazal nekaj svojih starih kakovosti. Duh je bil ali ie hotel biti robat, pa je trčil na enako razpoloženega Jai.eiiča »n si je še pravočasno premislil. Obramba kot celota je funkcionirala odlično. Iz dveh napak sta se sicer izcimila oba zgoditka. toda kako ne bi v 00 minutah obramba zakrivila vsaj dve napaki? Igra ie bila docela prvenstvena brez pretiranih pretenzij glede lepote. Obe moštvi sta do zadnjega delali izredno požrtvoval-no, a zmago je tokrat spravilo moštvo,.ki je gledalo predvsem na koristno stran nogometne igre. Sodil je dobro in objektivno g. V asa Ste-fanovič iz Beograda. 12 golov v Beogradu Beograd, 20. novembra. Na današnjih dveh takmah v -Beogradu sta bila dosežena dva nova rekorda, kajti še nikoli dva beograjska kluba v dveh tekmah nista skupno zabila 12 golov- « prejela nobenega. BSK je razen tega prekosit nedavni Haškov rekord s tem, da je Vara-ždincem zabil 9 golov V tem pogledu so prišli gledalci dovolj na račun, bilo pa jih je komaj nad 2.000, ket pač na»protn:k* nista bila posebno privlačna Jedinstvo : Sparta 3:0 (0:0) Sparta je nastopila brez Lockenbauerja morda so ga hoteli kaznovati za avto-gol v Ljubljani — in brez Gregoriča Ze munci so sicer sprva pritisnili in šele po 20 minutah se je znašlo tudi Jedinstvo ter za čelo z lepo kombinacijsko igro k? pa mu do odmora ni prinesla nobenega uspeha. V drugi polovici je Sparta bolj popustila ln Jedinstvo je dobilo vso premoč Zmagoval ci so bili posebno v drugi polovici igre teh nično in taktično, mnogo boljši Spartanci pa nno vzdržali do kraja ter so nazadnje ■grali zelo raztrgano. Prvi uspeh je zabeležilo J. v 1 minuti Levi krilec Kečkeš je oddal levemu krilu, ta Simiču. ki ie bi! lepo plas-ran in je zabil v mrežo V 4 min je zelo odločni A ran-djelovič lepo poslal pred gol kjer Je sprt bi' Sinvč na mestu in že drugič potresel mrežo V 40 min je bil prosti strel pr*»H S iz daljave 30 m Streljal ga je Zivkovič. nrevzel pa Arandjelovič in neubranljivo posla? v mrežo. Tekmo je dobro sodil g. Nlnkovlč Iz Kra-pla med sebol. nakar le sodnik izključil Sipoša. tako da ga prlhodnlo nedeljo najbrž ne bomo videli v Ljubliani Hajduk : Jugoslavija 3:0 (2:0) Sp/lt, 20 novembra Hajduk Je igral zelo dobro in je zmagal zasluženo Izvrsten je bil zlasti Matošič L. ki je igral namesto v obrambi v napadu, kjer je izvrstno delil žoge in stalno zcpos-Ijeval krili Hajduk je bil v premoči dočim je Jugoslavija odpovedala. Na mestu je bil edino mladi vratar Lovnč Prvi gol je ta-bil Matošič II., drugega Matošič 1., tretjega Matošič II. Sodil je g. Podupski. Slavija (S) : Bask 3:0 (Z: 0) Sarajevo, 20. novembra Slavija je Igrala zelo dobro in je zmago zaslužila, kajti bila je v premoči oba polčasa Bask je nastopil z rezer-. ami za štiri najboljše igralce in je zato visoki pora? opravičljiv. Gole za Slavijo so zabili: Ša-lipur 2, Gjajid 1. Sodil je g. Bažant. Tekme za prvenstvo LNP V Maribora še ni šlo gladko Ena tekma je bila prepovedana, o oni v Murski Soboti pa še ni bilo mogoče dobiti dokončnega izida stvom sodnika Relnprechta iz Celja. Tek- Mariborska skupina s svojimi tekmami za prvenstvo nikakor ne more z mie-sta. O poteku dveh tekem v tej skupini smo' -eir1' nssVdnia poročila: Maribor: Slavija 2:2(1:1) Maribor, 20 novembra. Po preteku šestih nedelj so bile danes v Mariboru spet nogometne tekme, in sicer na stadionu 2elezničarja, kjer sta .merili moči enajsto-ici ISSK Maribora in Slavijo Za tekmo je vladalo v vsej javnosti precejšnje zanimanje, kar je dokazal prav lep obisk. Na sporedu bi morala biti še tekma med Rapidom in Cakovečkinš ki pa ni bila odigrana, ker ob^astva za to tekmo niso dala potrebnega dovoljenja. Kakor v prvi tekmi med obema nasprotnikoma. ki se je končala brez gola. tako sta si tudi danes delila točki. Maribor je bil sicer vi*ok favorit, toda Slavijaši so zaigrali s tako vnemo, da se jim je naposled posrečilo nasprotniku ugrabiti točko. Iera 1e bila ves čas užitna, borbena in oboi<«tran«ko živahna. Lepe akciierso se vrstile drnea za dmfc V prvem delu igre je bila Slavlia enakovreden partner, v drupem na ie po irkUučitvi Sva i perja v 4 min . "Maribor popolnoma prevladoval, toda napadalci niso znali tesa številčno izraziti Ko se ie slednjič posrečilo Vodebu, da ie 7abil dva pola za svoie barve, ie prevladovalo sniošno mnenie. da bo Maribor zrnati Toda S^aviia nI klonila In 5 minut pred koncem ie po Knezeriu ttena-Vs| bi omagal, so b^i -7aman Sod«l ie g K^nifi. V DrpdtokrnJ l-ferv ip Mn*-lhor V ni"VPTI- stvenl tekmi zmagal nad rezervo Slavije s 7 • 0 (2 • 0V Mura: železničar 2:1 (i :1) - " Murska Sobota. 20 novembra Prvenstvena te^ma mea Železničarji in domačo Muro je bila odigrana pod vod- ma je bila odigrana v zelo težki atmosferi Srečala sta se dva popolnoma enaka nasprotnika Igra je bila ves čas precej ostra in robata, tako da se je moral sodnik odločiti za radikalne ukrepe in je v 32 min II polčasa najprej izključil Mariborčana Kukanjo. v 35 min pa še vratarja Svajg-hoferja Vodilni gol so zabili Železničarji v 10 min., nakar je Mura v 11 min izenačila Zmagonosni gol je padel v zadnji sekundi po Cebulu, nakar je sodnik odžvižgal. Ker si igralci niso bili na jasnem. ali je gol priznal in ker tudi sodnik ni dal nobene izjave glede tega, tudi ni znano, kakšen je končni rezultat. V Celju je vse po starem 19 mfnnt prvenstvene tekme med Cel iem in Olimpom ie ostalo brez go'a. v prijateljski tekmi pa so zmn^ali Celjani s 8 : 1 (1 : 1) Celje, 20. novembra Na Olimpovem Igrišču je bil dan-es popoldne odigran ostanek 23. oktobra prekinjene prvenstvene tekme med Olimpom in Celjem. Tekma je bila prekinjena v stanju 2:0 za Celje v 27 min. II polčasa. Zato je bilo treba odigrati še 19 min Teh 19 minut je poteklo brez gola, tako da je tekma 2:0 za Celje Prijateljska tekma Po 19. tnln. se je tekma nadaljevala kot prijateljska. V 22. min. je Olimp izvedel hitro akcijo in Mitrovič je potresel mrežo Celja. Olimp je bil boljši v startu in je imel več od. igre. Napad Celja je igral brez prave volje. V 40. min. je Sk lj iz razdalje 25 m izenačil. V začetku II. pol"isa je Olimp še v premoči, toda nima strelca pred golom. V 26. min. je Krempuš iz neposredne bližine potresel Olimpov gol, v 38. mm. pa je Bajramovič postavil na 3:i. Tekmo je sodi! g. Vrhovnik iz Ljubljane. Ljubljanska skupina V ljubljanski skupini je nastopilo vseh osem moštev in so bili doseženi našit dnji rezultati: BRATSTVO : REKA 3 : 1, HERMES : SVOBODA 4 : 1, JADRAN : MARS 4 : 1 in KRANJ : KOVINAR 9 : 1. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Prvenstvo juniorjevt Hermes : Ljubljana 5 : 3, Reka : Mars 7 : 2, Jadran : Svoboda 1 : 1, Prijateljska tekma: Ljubljana B : Dask 4 : 1. ČAKOVEC: ČSK : Gradjanski 5 : I (3 : 1). BOLOGNA: Italija : Švica 2 : 0 (1 : 0), Ohžm zbor JPS Zagreb, 20. novembra Danes se je nadaljeval redni občni zbor JPS. Skupščino je tudi danes otvoril in vodil predsednik Julij Kartole, ki je najprej predlagal vdano.~tno brzojavko Nj. Vel. kralju Pefru n. in kraljici Mariji kot pokroviteljici plavalnega športa, pozjrarv-ne brzojavke pa ministru MaStroviču in častnemu predsedniku dr. Hadžiju. V razpravi o poročilih je ostiro kritiziral delovanje saveza dr. SKabeme te Ljubljane, ki je podirtaval, da v poročilih ni poudarjeno uspešno delo prve plavalne Sole v Ljubljani, v kateri je bilo letos nad 800 gojencev iz vse države. Delegat SK Ilirije g. Betetto je kritiziral razne blagajniške postavke, med drugim tudi, da slovenski klubi niso deležni nobenih podpor s strani saveza, čeprav je dalo ministrstvo za telesno vzgojo savezu denar na razpolago. Več delegatov je ostro kritiziralo poslovanje saveznega tajnika, ki je dopisoval s tujimi plavalnimi zvezami v nemščini in še slično. Finančni položaj je zadovoljiv, saj izkazuje aktivo 37.000 din. Savez je imel 162 tisoč din dohodkov, od tega samo na podporah od strani ministrstev 130.000 din. Tehnično poročilo je pedal referent Aleksander Farel, ki ie med drugrim poudprial, da je bilo izboljšanih 14 novih rekordov, razen tega je še 11 časov bolnih cd re^or-| da. doseženih v Trstu v dvoboju z Italijo. Proti priznanju t eh rekordov je nastopil g. Božo Kramaršič iz Ljubljane, ki je zahteval. da se savez drži pravil FINe, ki ne r. i znava rekordov v morskem bazenu, lie-kordi so bil' slednjič le priznanL Vsa poročila so bila soglasno sprejeta in je sledila volitev nove uprave. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dragutin Bre-gat, industrijec iz Zagreba, za podpredsednika mr. Boris Praunsperger, za ta mika I. Aleksander FareJ, za tajnika II. Luka ZIošUo, za blagajnika Ma«arO, za tehničnega referenta Hrvoje Macanovič, v odbor pa dr. Skaberne, šarkanj, Perič, Mirko Simovič ln drugi. V obširni debati je bil sprejet predlog, da se osnuje nacionalna liga, h kateri pri-s opi tudi duhrovniški Jug, medtem ko italijanski klv.bi letos ne bodo sodelovali v borbah za ^Jadranski pekal«. VLJUDNO »Gospod Ocvirek, pre jI e je bit tu neki gospod in je rekel, da vas bo premlatil na mrtvo ime, ko vas sreča« »ln kaj sie mu rekli?* »Da vas žal ni doma.c BOLF.ČINA Žid pride k zobnemu zdravniku. »Gospod doktor, v lislih ste oglasiti, da izdiraie zobe brez bolečin in zdaj mi raču~ nate za to petdeset dinarjev. To bolil* _ Skriti sovražniki našega zdravja Ljubljana, 20. novembra številnemu občinstvu je sinoči v »Soči« predaval mestni zdravniški svetnik dr. Fr. Mis o skritih sovražnikih našega zdravja. Priljubljenega predavatelja je s toplimi besedami pozdravil g Josip Sfiligoj ki se mu je v imenu društva zahvalil za naklonjenost, ki jo že nekaj let izkazuje predavateljskemu odseku. Predavatelj je govoril o tistih sovražnikih človeškega zdravja, ki jih poznamo šele kratko dobo in jih s prostim očesom ne moremo opaziti. S tem pa še ni rečeno, da sovražniki že davno prej niso delovali človeštvu v kvar. Na starih egipčanskih mumijah moremo zaslediti znake, da so ljudje tudi tedaj umirali za nalezljivimi boleznimi, povzročitelja smrti pa si niso mogli razložiti. Nekdaj so bili mnenja, da slab zrak povzroča obolenja, ki so se pojavljala v masah. Ob Kristusovem rojstvu se je Rimljanom zazdelo, da morajo biti povzročitelji nekakšna živa bitja Tedaj je izumiralo prebivalstvo celih pokrajin, pomagati pa si niso znali. Kakor za vse pojave na svetu in v življenju so astrologi v temnem srednjem veku iskali tudi vzroke nalezljivim boleznim v zvezdah ln so številne pojave obolenj razlagali s posebnimi pojavi v ozvezdju. Enako so si razla g-ali tudi pojave zelo razširjenega spolnega obolenja tedaj, ko so Kolumbovi vojaki obenem s krompirjem in drugimi koristnimi rastlinami zanesli tudi spolno bolezen preko Španije in Francije daleč preko Evrope. Ker so bile zdravstvene razmere v srednjem veku skrajno obupne in so bolezen v splošnem smatrali za greh in prepovedovali vsakršno čiščenje, so imele nalezljive bolezni vsa pota prosta za širok razmah. Tedaj se je pojavil na Angleškem nek zdravnik, ki je našel sredstvo proti epidemiji črnih koz ki so v tedanji dobi razsa jale na Angleškem in na evropski celini toda on in njegov asistent, ki se je z učiteljevo metodo izkrcal v novem svetu, da bi pomagal tamkajšnjemu prebivalstvu, sta žalostno končala na vešalih. človeštvo ju je imelo za škodljivce in ni hotelo njune pomoči ker je bilo prepričano da ti posli ne morejo biti pošteni Proti človeški neumnosti so se morali boriti še marsikateri dobrotniki človeštva. Podobno usodo je doživel budimpeštanski kirurg Sem-mehveiss, ki je še pred nastopom Pasteur-ja na svoji klimki uvedel pri kirurških posegih neke vrste primitivno antisepcijo, pa so ga zaprli v blaznico. ker je dokazoval obstoj neznatnih živih bitij ki so po večini prijazna deloma indiferentna. nekatera pa neprilazna človeškemu organizmu. Proti človeški neumnosti in prazno-vernosti je po težkih, dolgotrajnih bojih zmaeai šele Pasteur. Odtlej je človeštvo pod vodstvom zdrav-stvemkov vedno bolj upoštevalo obstoj raz- čez drn in strn POMENEK MOLČE Tiha želja se krade v srce. Tudi grlici bi lajšali to samoto. In če bosta jeseni odle teli na jug. se spomladi morda spet vrne ta . Poslej sta se prikazali celo podnevi posedati na jablanah in prileteli na dvo rišče Gederjeva pa sta pohitela ven in se molče pomenkovala. da ju ne bi odgnala. (»Sodobnost«, 9 — 10. 1938.) KRAČA IN DVOJE P RS Kavčič Egidij. mizar. je 25. marca ob policijski uri v gostilni Jerneja Cerarja v Volčjem potoku izzival domač >n grozil. Ko so ga hoteli odstraniti iz gostilne, je potegnil revolver in streljal Najprej ie za de' Ivana C°rarja v levo kračo, nato pa Antona Cerarja v leva prsa. (»Slovenec«. 10. XI.) SOLO V KOLU V nedeljo je bila tam zabava, na kateri so tamburaši igrah tudi takoimenovane so-loplese. pri katerih sme plesati le tisti, ki je *amburaše posebej plačal G juro Stub lič pa se tega običaja ni držal, temveč se je vmešal v kolo. (»Slovenski dom«, 16. XI.) KAKO SI REVEŽI KRAJŠAJO (MS Zima prihaja in z njo čas. ki bo zelo hudo zadela siromake Čim bolj se zima bli ža, tem večji strah se fil loteva kako jo bodo preživeli. Ti siromaki so revni delov ni sloji in brezposelni. Prvi imajo še edino to dobroto da bodo dolge zimske mesece krajšali čas za toplo pečjo, čeprav v slab ših prehranjevalnih razmetah Hudo pa bo vsem brezposelnim. ki so navezani na ooto vanja; ti bodo kij ib mrazu in drugim zim skim neprihkam izročeni cesti. (»Slovenski dom«, 17. XI.) NITI PREVEČ NI DOVOLJ Trgovca brata Simonic sta se vračala v družbi svojih otrok z avtomobilom z neke svatbe. Ker reflektorja v poznem večeru nista preveč dobro svetila, je avtomobil zdrsnil v prepad. (»Slovenski dom«, 17. XI.) PLAČAŠ. NE PLAČAŠ Kravo in 5 iurjev je plačala za umor svojega moža And jelka Sinkovič iz Sandič pri Tuzli . Čepta\ je močan dež zabrisal vse sledove okrog žrtve, so orožniki takoj iz sledili zarotnike Vsi so romali v zapor, ne da bi And jelka morala odrajtati kravo in jurje. (»Slovenski dom«. 18 XI.) ZAKLAL JU JE IN STA OSTALI ŽIVI V njegovi hiši se je pojavil mož kuharice mesar Santo Voščil je zdravniku srečo nato pa odšel v kuhinjo, kjer sta bili njegova žena in meni; sestra Santo ie po zval ženo. naj se vrne k njemu na dom. Ker je nalete/ na gluha ušesa, je potegnil nož in obe ženski zaklal Obe ženski bo sta poškodbam prejkone podtegU (»Slovenski dom«, 18 XI.) PROSTORNINA PLOŠČINE Na prodaj je obširen kon.pteks stavbišča Z gospodarskimi poslopji vred Lega v središču Št Vida poleg tramvajske proge m betomrane glavne ceste Prostornina stav bišča znaša 5000 kv. metrov (»Slovenski narod«. 19 XI.) — kra - nih škodljivih kokov, bacilov, vibrionov ln podobnega. To svoje upoštevanje so nekateri tirali tako daleč da je imel predavatelj priliko navajati številne primere smešne bakteriofobije ljudi, ki se raje odrekajo še tako sladkim in zapeljivim dobrotam, da bi se le izognili škodljivim bakterijam. Toda neodvisno od vseh zdravstvenih ukrepov se še vedno pojavljajo epidemije nekaterih bolezni in nekatere nastopajo vzporedno z drugimi, kakor da so si sorodne in ne bi mogle druga brez druge izhajati. Kako M se jih mogli najbolje ubraniti? Največja nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni je bolnik, ki prenaša klice nalezljive bolezni s svojimi izločki na druge. Prenaša jih z govorjenjem, kašljanjem, kihanjem, pljuvanjem. V telo drugega pa prihajajo zvečine skozi dihala. Ljudje vse preradi pozabljamo, da nas je narava za dihanje oborožila prav za prav z nosom in ne z usti, kjer imajo škodljive bakterije gladko pot da pridejo do dihal Nos pa je tako ustvarjen, da se vsa nesnaga ustavlja na sluznici ki jo izloča in ji ne da da bi dospela v dihala Važna vhodišča za bakterije so tudi spolovila in koža Zelo opasni raznašalci kužnih bolezni so muhe uši, komarji in drugi mrčes Marsikatere bolezni posreduje voda Odkar imamo v Ljubljani razširjeno vodovodno omrežje z destilacijo vode tudi na ljubljansko okolico je število tifusa in paratifusa doka* padlo. V nekaterih mestih je v kopalnih bazenih uveljavljena prepoved kopanja v kopalnih oblekah Ta orepoved je v celoti v interesu zdravstva kaiti težko je kon trolirati pod obleko kakšno bolezen nos posameznik ? seboj Meso in mesni izdelk' so nravtako Dlodna sredstva za širjenje raznih nalezliivih bolezni Ljubljanski fi zikat se n' strašil milijonskih žrtev zato da je v mesarski obrti ustvaril holjše hi gieničneiše razmere s strogimi predpis-za mesnice in z gradnio moderne klavni ce in shran1evaln;ce za mesnine Potrebne bi bilo odstraniti še led ker se v njem bacili tifusa in nara tifusa vzdrže celo po nekaj mesecev Nenrimeren ie tudi naš na čin preskrbe z mlekom. Znani so primeri. da so mleko, ki je bakterijam zelo ugodna hrana za razmnoževanje, dovažali v mesto iz vasi, kjer so se pojavile težke nalezljive bolezni, pa niso bile prijavljene mestnemu fiz:katu. Mnogo hrane za razmnoževanje najdejo škodljive kali tudi v sadju, zelenjavi in odpadkih. Posebno poglavje v širjenju nalezljivih bolezni so javne knjižnice, iz katerih si izposojujejo knjige in jih berejo težko bolni in nihče ne poskrbi, da bi se knjige vsaj vsake toliko po uporabi razkužile. Po neki znanstveni preiskavi so ugotovili, da se v knjigah iz javnih knjižnic nahajajo klice malone vseh nalezljivih bolezni in v Združenih državah velja zakonska zapoved da je treba javne knjižnice vsake toliko temeljito razkužiti. Kdaj bomo pri nas prišli tako daleč? S šaljivo pripombo »Bojmo se denarja!« je predavatelj pctjasnil poslušalstvu nevarnost, ki nam preti v obliki kovanega denarja. Posebno zlato in srebro je v stanu razvijati neštevilne količine nezdravih klic Kovan denar bi bil še najboljši iz železa, ker železo klice hitro ubija V zakladih starinar-jev ki zbirajo staro obleno. je tudi mnogo »zakladov« bolezenskih kali ker se lam prodaja največ obleke .*evnih in na aaiez-'jivih boleznih umrlih ljudi katere e sorodstvo -najraje hitro odkriža. NI ia -rt nas nobenega zakona, ki bi stannarjerr veleval razkuževati ->bJeko. ki jo :maio v irometu. Prvi pogoj, da se ubranimo nalezljive lolezni pa 1e 'a, ia .ie živimo preveč meh kužno, da živimo redno ln se zadostm hranimo pa bomo v stanju prirodne od pornost* m nesprejemlj!vosti za nalezljiv» bolezni Nesprejemljivost ali imunitPta 1e 'ahko trajna ali začasna 'n pa pridobljena na umeten način s -epltentem Predavatpi le navedel več primerov usn^šnega prepre čenia nalezljivih bolezni ki so jo zdravnik dosegli s ceplieniem nrotl kateremu se šf dandanes marsikateri sicer orav pametn iudie up'ra1o k«r se ne zavedaio kakr Skoduielo z neumestnim odnnrom sebi in drugim Torel če ne ere druerače na se dajmo no nasvetu zdravnikov cepiti da ne Ho prepozno! Predavatelj le bil za svoja poučna Izva janja deležen tople zahvale. Lptasnen Sant ie v zagorski slašči&*rni in n* Zagorje 30 novembra | nož za rezame peciva Vsekal le Hepc« Lojze nenadno popustil Tedaj je lastnik slaščičarne pograbil Pepoo ter jo na rokah odnesel krvavečo na bližnjo orožniško stanico kjer je iuda povedal, kako se je vse zgodilo in je prosil za varstvo. Orožniki so jo vzeli v zaščLo ln slaščičar je prepeljal dekleta k zdravniku v Zagorje .ki je ustavil krvavitve in je dekle še spremil domov do Pepcinih staršev. Takoj ko se je Lojze zavedal svojega brezupnega dejanja, si je še sam prerezal s škarjami žile na roki, v levo stran prsi si je zadal dva vboda, nato pa še po en vbod v desno stran prsi in pa v desno nogo. Orožniški narednik Neiger je našel Lojzeta v bližinj rudniškega tira ležečega v krvi Takoj ga je odpravil v bolnišnico Bra.ovske skladnice. kjer so mu nudili pomoč. Z opoldanskim vlakom so potem Lojzeta in Pepco prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe obeh so prav resne. Kakor kažejo sledovi, je iz njunih žil poteklo več litrov krvi. Zlobni jeziki pravijo, da ■ Dne 22. novembra 1938 ob 10.80 se bo vršila pred okrajnim sodiščem v Novem mestu, soba 20 javna prostovoljna DRAŽBA arondlranega stavbišča ln njive v Izmeri 10.942 m* v NOVEM MESTU »Na Mestnih njivah« (8 minut od kolodvora) Cenilna vrednost in izklicna cena znaša 6 din mi> skupaj din 65.652 Dražbeni pogoji so na vpogled pri Okrajnem sodišč v Novem Mestu; event informacije v pisarni dr Lovrenčič Ivana, advokata v Ljubljani, Tavčarjeva 12. se je najhujša kri odtekla, a kar je je ostalo, naj bi obema bila v srečo. Zadeva je prijavljena državnemu tožilstvu. Z ekrazitom si je odstrelil glavo Žalosten konec nebrzdanega družinskega očeta Ko so prebivalci Toplic pri Zagorju vče rajšnjo noč mirno počivali jib je okreg 1 ure zjutraj "budil iz sladkega jna klic na pomoč: »Pomagajte pomasaite!« Vmes se je čulo preklinjanje nekega fanta ki je lovil po ces'i krvaveče dekle, kater" je neki moški odločno branil Ljudje so vstajali in hiteli na ulico. Kakor se je ugotovilo se je nočna tragedija ki ima svoj vzrok v veliki zaljubljenosti in fantovski ljubosumnosti. zgodila takole: Pri krojaškem mojstru Vodopivcu v Toplicah je bil do nedavnega uslužben 26 letni pomočnik Lojze Salmič. doma nekje z Dolenjskega. Fant se je stmrtno zaljubil v zalo mojstrovo svakinjo Pepco Toda ona mu ni vračala zaljubljenih pogledov ki jih je on tako željno pričakoval Ljudje so ju sicer večkrat videli na cesti skupaj, vendar so bolje poučene ženice vedele poveda ti, da Pepca Lojzeta ne mara. Nedavno se je Lojze preselil k drugemu mojstru v Trbovlje. Zdaj pa je tudi Pepca večkrat prišla tja Kakor se je ugo'ovilo po poizvedbah. je Lojze večkrat žrtvoval nekaj denarja od svojega zaslužka, ker je bil pač v dobri veri, da se bosta kmalu poročila Ali kakor marsikdaj, je tudi tu prišlo med mladima zaročencema do nesoglasja in posledica je bila hudo ljubosumje, ki je začelo Lojzetu ugonabljati srečo. V Toplicah je otvoril slaščičarno Bosanec Ra-kib Kadri in Pepca je tu dobila službo, slaščic pa ne ljubijo samo ženske, marveč tudi moški. Tega se je Lojze dobro zavedal, zato jo je večkrat na večer kar čez hrib primahal iz Trbovelj v Zagorje Oprezoval je okrog slaščičarne, kdo je notri in kako občuje Pepca z gosti. Kmalu je spoznal .kako je z njo in odločil se je nagovoriti jo. da zapusti službo. Pepca pa tega ni hotela kajti služba je vendarle služba. Dekle se je le smejalo, ko je videlo, da ie Lojze tako ljubosumen. Pre*eklo nedeljo je bil ojze spet v Zagorju Prišel je v slaščičarno in je Pepci zagrozil, da mora najkasneje v torek zapustiti službo sicei bo z njo odločno obračunal V torek ga ni bilo, prišel pa je v petek zvečer ln je spet oprezoval okrog slaščičarne Ne ve se, ali je kaj sumljivega opazil, dejstvo pa je. da je nenadno stopil v lokal 'er po kratkem razgovoru popa del dolgi. tanki po obrazu in vratu tedaj pa se ie nož pre lomil Krvaveče dekle je vpilo na pomo^ Tisti rrenutek je Lojze po earnjl iz žep« škarje ter je kar naprej udrihal po dekle tu Lastnik se te postavil v bran proti po divianemu fantu tvegaioč sam nevamos1 da bo Loize obračunal tud: ž njim Prizori so se nadaljevali na ulici vendar 1e Guštanj. 20 novembra V gornjem Mežiškem kotu se zadnji čas dogajajo razni kriminalni dogodki ki upravičeno zbujajo ogorčenje poštenega prebivalstva Ni se še poleglo razburjenje zaradi roparskega umora 70 letnega starčka ki ie pred tedni padel v zgodnjem jutru na poti od rane maše proti domu kot žrtev po denarju hlepečega brezsrčnega rudarja ki zda i čaka na zasluženo kazen Zadnje čase je bilo večkrat narisano po plotovih tudi več grdih slik ki so vzbujale razumljiv odpor Preiskava ie kmalu odkrila moralno pokvarjenega slikarja od-losno dikarico Zassčena 'e bila neka mla-1enka ravno v trenutku ko ie dovršila -voje slikanje po plotu Tn že se ie pri--neril nov ob*alovania vreden zločin V Žerjavu je bil zaposlen v rudniku •vinca 40 'etni delavec Brišnik vdovec in iče Šestih nedorasl;h otrok Skrbna žena k' mu le umrla ie nosila na ramenih vso ežo družinske vzgoie katero je lahkomiseln' oče po njeni emrti razdiral in ueonab-'ial Ko so bite pred časom izvrčpne pri ^udniku redukHie delavcev je Brišnik za-»•ad' Številne družine ostal neprizadet Vendar ps ie mož bil ve^m nezadovolmež >n se ie odločil da Doide na Holand^ko kier ia bo holte *a«lužil 9voin zanodie-nost ie orodal nekomu odpušfenpmu de-'avcu za mnp iin Toda po tel čudn' pro-1ai' «e ie ni-«"^«!!1 in ni odrio+mral O^tal 'e na <*e«ti ToHa rn^tednval ie tako da so ra Dnnnvnp sor»»teH na i°1o NT^h^dam nodivianec pa te tenoTahil nad 14 letno hčerko 'n io oekmnil ter pohabil za vse Hvliente Gnucpi zlo^n ie nriSol na dan. ko je Tdravruk odrpdil er>rpipm otroka v holniSniro V strahu orpd kamiio si je dal iče v usta pkrrmt ki ea te zažual z vrvico Tako ie na strahovit način obračunal sam Osemdeset let Selme Lagerlcfive Prejela ie neštete čestitke z vsega sveta Svetovno znana švedska pisateljica Silma Lagerlotova je včeraj piaznova>a svojo 80 letnico Imenujejo io kraljico švedskih p» sateljic. kar priča o njen: izredni priljub He n os t i To ie pokazala tudi proslava nje nega rojstnega dneva Gospa Selma Lager-161 le pn svojih visokih letih navzlic obilnemu duševnemu delu čila in duševno sveta prava predstavnica svežine svojega naroda Pri znani skromnosti je želela naj ne bo bučnih proslav njenega rojstnega dne. Seveda pa so se je spomnile vse javne ustanove in je dobila toliko piimenih in brzo-lavnih čestitk z vsega sveta da se pač pismeno ne bi mogla vsakemu posebej zahva-'iti četudi bi ji srečna usoda naklonila Se praznovanje stoletnice. Selma Lagerlot se je rodila v dvorcu Mar-facku Ko ii je bilo 20 let, je začela pisati novele, romane in drame, največ iz domačega švedskega živi jen ia Bila je že v zre-'i ženski dobi. ko ie doseg'a svetovno slavo Leta 1909 je dobila Nobelovo nagrado. Vseučilišče v IJpsali jo je odlikovalo s častnim doktoratom Temu lepemu vzgledu je po vojni sledilo še vseuč'lišče vJreifs-waldu. Članica švedske akademije znanosti in umetnosti je že od teta 1914. in sicer kot prva Švedinja. ki je dosegla to čast. Enako so jo razne književne in prosvetne ustanove odlikovale z diplomo častnega članstva. Kralj Gustav V ji je podelil najvišje civilno odlikovanje za zasluge. Samo na Švedskem so njene knjige dosegle milijonsko naklado, saj tam ni hiše. kjer ne bi bila njena dela znana in priljubljena Njeni najpopularnejši deti »Gosta Borling« in nenavadno potovanje malega Nilsa Holgerso-na« slavi ves kulturni svet Tudi Slovenci imamo prevedenih več njenih det. s seboj Učinek eksplozije je bil ta, da je Brišniku dobesedno odtrgalo glavo. S strupom in ekrazitom Maribor, 20. novembra Preiskava je o strahotnem samomoru v žerjavu pri črni ugotovila: 42 - letnemu strojniku Ivanu Brišniku je letos v avg-u-stu umrla žena m je odtlej živel sam s svojimi otroki. Toda domačini so opazili, da se oče vse preveč zanima za svojo 14 letno hčerko in je bila zadeva prijavljena oblastvom da so uvedla obširno preiskavo, ki je dognala porazen rezultat za očeta. Hčerko so preiskali zdravniki. Nesrečno dekle je priznalo, da jo že tri mesece zlorablja oče. Brišnik je kupil steklenico strupa in vzel iz rudniške shrambe dinamitno pa trono ter odšel proti teniškemu igrišču v Žerjavu, kjer je v šupi najprej izpil strup, nato pa stlačil dinamitno patrono v usta ter jo prižgal z vžigalno vrvico. V naslednjem trenutku je sledila strašna detonacija. Brišniku so posamezni deli glave frčali na vse strani. Ostal je le še trup. Ko so ljudje zaskšali detonacijo, so takoj prihiteli in je bil med prvimi na kraju samomora pokojnikov 15-letni sin, kateremu je bil oče pred odhodom od doma naročil naj pride čez 10 minut na teniško igrišče. . . Brišnik je zapustil poslovilno pismo v katerem prosi vse za odpuščanje. Njegovo obupno dejanje je zbudilo v vsej Mežiški dolini globoko sočustvovanje z nesrečnimi otroki, ki so v tako kratkem času popolnoma osiroteli. Mladostno svež izgled Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s KHASANA RDEČILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti* Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih — za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube! Postani in ostani član Vodnikove družbe! *ili ha i 1 Zoščenko: Dogodek v vlaku Torej, o tem je odveč vsaka beseda — otroci so nam skrajno potrebni Država brez njih nima kaj lahkega obstanka To je naša zamena, naša bodočnost Zaupamo v otroke, na njih gradimo svoj življenjski proračun Zaradi tega moramo otroke nositi na rokah, brisati z njih prah in jim čistiti noske Ne glede na to ali je otrok naš ali je tuj A prav slednjo pozornost morete v našem življenju redko opaziti Skoraj nehote se spominiam precej originalnega dogodka ki se je pred mojimi očmi razvijal v v'aku š^ preden smo dospeli v Novorosijsk Skoraj vsi potniki v vagonu so bili namenjeni v Novorosijsk V našem vagonu je med drugimi potovala neka skoz in skoz živahna ženska Prijetna mlada ženica z otrokom Držala je sinčka na rokah Tako je i njim potovala Bila je tudi ona namenjena v Novorosijsk Povedala nam je. da je nien mož tam v tovarni in ona gre k njemu * Potuje torej ta ženica k svojemu možu. kakor je treba Na rokah sinčka, na klopi culo in košaro to je vsa prtljaga za Novorosijsk Toda sinko na rokah je nekam preveč bučen Dere se in dere, kakor da smo ga mi najeli Morda je bolehen Ka kor se je izkazalo, ga je šele na poti za bolel želodec Ali je pojedel kai sirovega ali se je česa napil to ne vemo Na poti ga je stisnila bolečina v želodcu in zdaj se dere. dere Pač otrok Ne pojmi zakaj ga muči želodec Koliko let šteje fantek? Morda tri. morda šele dve Saj na prvi pogled je pri majhnih otrokih težko določiti koliko šteje let in mesecev Opazili smo. da je fant boljševiški Pod bradico ima zavezan rdeč robec Tako torej potuje boljševiški mladenič s svojo mamico v Novorosijsk in prav na tej zanimivi poti ga je kakor nalašč stisnila bolečina v žeiodcu Zdaj je začel bruhati in bruha vsako minuto, potem se -;pet dere in stalno zahteva da mu poklanjamo svojo pozornost Svoji mamici seveda ne dovoli niti za trenutek, da bi se oddahnila 2e dva dni sta na poti in že dva dni ga mati m dala iz rok Niti zadremati ne more. niti čaja ne more popiti Pred postajo Lihni se mlada mati izne-nada obrne k sopotnikom: — Prosim vas prav lepo. popazite malo na mojega sinčka Na postaji Lihni bi rada izstopila, da vsaj juho posrebam Jezik se mi že lepi na nebo Ne morem dočakati, da prispemo tja Veste, za možem Dotujem v Novorosijsk Sopotniki se seveda delajo kakor da ne vidijo in ne čujejo Obračajo hrbte, a prosim vas, kaj se tu dogaja otrok se dere in bljuva in zdaj — si mislijo potniki — nam mati hoče tega otroka še podtakniti Lej si no kakšna mati je to! Saj vemo: marsikatera mati se dandanašnji lahkega srca odloči da ti podtakne otroka Sopotniki so se torej nasproti materinim orošnjam zadržali rezervirano ali -kratkr rečeno njeno prošnjo so odbili Ne bri-»ajo se za otroka Toda v vagonu potuje med ostalimi tudi neki meščan Da prav gotovo je iz mesta Na glavi mu je čepica, oblečen je v nekakšen mednarodni impregnirani plašč Na nogah ima seveda sandale Mož se obrne k občinstvu in mu reče: — Studite se mi, če vas gledam Kakšni ljudje pa ste! Naravnost strašno Saj vendar ni mogoče, da bi državljani kar tako ravnodušno gledali takšno reč Pred našimi očmi je mati vsa zdvojena. da ne ve, kako bi se nasitila, k otroku je kakor prikovana, izmed vas pa vsak odmika nos od te vsesplošne zadeve Da, to je splošno odrekanje socializmu. Brž mu odgovarjajo drugI: — Lej ga. pa ti sam pazi na otroka! .. Kje se je le našel ta potepuh Pridiguje nam tule v spalnem vagonu. Meščan pa nadaljuje: — Čeprav sem samski tn čeprav sem sanjav toliko kakor vrag in čeprav v skrajnem slučaju to ni moja reč in se mi ni treba za to brigati vendar nisem tako neobčutljiv v pogledu otrok Reče in že prevzame otroka na roke, ga niha in ga zabava s prstom Mlada mati se mu seveda prav toplo zahvaljuje Ko se vlak ustavi na postaji v Lihni, izstopi Poda se naravnost v kolodvorsko restavracijo in se dolgo ne vrača Vlak stoji deset minut Deset minut je minilo, že je dano znamenje za odhod Prometnik maha z rdečo čepico A mlade matere ni nikjer Lokomotiva se že pomika dalje, vlak se vali po tračnicah, a o oni ženski ni sluha Tedaj se zvrstijo v vagonu različni prizori. Nekateri potniki se na glas smejijo, drugi že pri jemljejo za zasilno zavoro in hočejo vlak ustaviti. A oni meščan v sandalah sedi bled kakor pasji sin in niti ne misli na spanje. Še govoriti se mu ne da Držeč otroka na kolenih posluša razne nasvete. Nekdo mu svetuje, naj za lastni denar pošlje policiji kakšno brzojavko ,drugi pa pravijo: — Dopotujte z otrokom v Novorosijsk, tam ga oddajte policiji Če ga tam ne sprejmejo, ga v skrajnem slučaju vzemite za svojega. Medtem pa fantič bljuva, vedno slabše mu je in za božjo voljo noče z rok Tako mineta dve obupni uri in vlak se naposled ustavi na neki veliki postaji Meščan v sandalah pograbi otroka za noge in hoče na peron, da ga izroči policiji Tedaj iz-nenadno vpade v vagon mlada mati. Pri-dirja v kupe in se izgovarja: — Oprostite . . Ko sem posrebala toplo juho, me je tako ogrela, da sem nalašč stopila v sosednji va?on in nekoliko zaspala Dva dni že nisem spala Ce bi bila takoj prišla v ta vagon, pač težko, da bi mogla zaspati. Prevzela je svojega sinka in ga začela nihati. Meščan v sandalah je rekel: — Precej nesolidno ste ravnali državljanka! Toda zdaj ste se vsaj naspali in jaz razumem vaš piložaj Otroci so naša bodočnost in jaz nisem nasprotnik tega, da ne bi včasih popazil nanje. Tedaj je ves vagon bruhnil v smeh. Bila je eksplozija zdravega smeha In vse se je končalo na splošno zadovoljstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.