Leto XHV - št. 71 - CENA 20 din m MERKUR KOPALNICE GORENJE septembra 15 % CENEJE Kranj, torek, 10. septembra 1991 OB KRANJ, Koroška 2, tel. 217-687 Delovni čas: od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure VAŠA ZAVAROVALNICA CROATIA ZAVAROVANJE D. D. Slovenski proizvod -Slovenska kakovost Kranj, 10. septembra - Slovenska blagovna znamka naj dobi pomen, da bo naše blago prodrlo v svet. Uresničitev te pobude, ki je nastala v Kranju lani jeseni, in /a katero je po oceni predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta predsednik gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat rekel, da gre /a izziv v pravem trenutku in času, se danes začenja s prvim slovenskim sejmom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost v Kranju. Prireditev, katere pripravo je vojna v Sloveniji sicer zavrla, hkrati pa v zadnjem obdobju se bolj spodbudila, je vzbudila odobravanje, simpatije in obeta (po številu prijavljenih razstavljal-cev), da bo vseeno kakovostna iztočnica za pospešeno delovanje (kar zadeva predpise in določila) na tem področju. Sodeluje 95 slovenskih firm, ki se bodo prvič potegovale z okrog 500 izdelki za znak Slovenska kakovost - SQ. Sejem bo danes odprl predsednik slovenske skupščine France Bučar. V okviru prireditve, ki bo trajala do petka, 13. oktobra, pa bo Fakulteta mariborske univerze za organizacijo dela v Kranju v četrtek dopoldne pripravila tudi posvet pod naslovom Znak za kakovost bo predstavljal slovenske proizvode. • A. 700 let Besnice in ohranjanje vrednot - V soboto so v Besnici proslavili 700.obletnico, odkar je bilo prvič zapisano ime kraja z bogato zgodovino in ustvarjalno tradicijo. Slovesnosti so se udeležili nekateri ugledni člani vlade s predsednikom Lojzetom Peterletom, poljski konzul iz Zagreba in drugi visoki gostje ter predstavniki kranjske občine. Po dopoldanski maši, ki jo je opravil pomožni škof Jožef Kvas, je bila dopoldanska kulturna prireditev ob vznožju cerkve. Popoldne pa se je nadaljevalo veselo rajanje. Več na 4. strani. - A. Z. Slovenska skupščina ponovno o lastninskih zakonih Veliko amandmajev in novi zakonski predlogi Kranj, 9. septembra - Zbori slovenske skupščine bodo na zasedanju v sredo in četrtek obravnavali predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in nadaljevali z razpravo o predlogu zakonov o zadrugah in o denacionalizaciji. Ker je na zakon o lastninjenju podjetij veliko pripomb, so nekatere skupine poslancev pripravile zakonske predloge, ki se precej razlikujejo od vladnega, in jih posredovale v skupščinsko obravnavo. Na zakona o denacionalizaciji in o zadrugah pa je skupščina doslej prejela več amandmajev, kot imata zakona členov. Pri predlogu zakona o zadrugah je največ amandmajev na člene, ki opredeljujejo vra- V petek, 20. septembra, ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju četrta letošnja GLASOVA PREJA Misli na temo MED MIROM IN VOJNO bosta predevala pravkar najpopularnejši Gorenjec in 2 Voditelj Glasovih prej JELKO KACIN VIKTOR ŽAKELJ Pokličite uredništvo Gorenjskega glasa, . tel: 211-860 ali 211-835 ^rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. čanje zadružnega premoženja, in na določbo, po kateri bi zadruge na podlagi poslovnega sodelovanja dobile v klavnicah, mlekarnah, vinskih kleteh in še v nekaterih drugih podjetjih 40-odstotni delež. Precej opozicijskih poslancev predlaga (skupaj z gospodarsko zbornico in svobodnimi sindikati), da bi črtali celotno poglavje oz. le nekatere najbolj sporne člene iz poglavja, drugi predlagajo drugačne rešitve, med drugim tudi take, da naj bi zadru- Konjeniška prireditev v Bobov-ku - Konjeniški klub Kranj je organiziral v soboto v Bobovku medklubsko tekmovanje v dre-surnem jahanju v spomin Jožeta Škofica. Sodelovala je večina najboljših slovenskih jahačev. Na prireditvi so uspešno nastopili tudi kranjski dresurni jahači. Več na športni strani. • J. K., slika G. Sinik Lastninska vročica Zdaj gre pa zares, dosedanja strankarska nasprotja so bila le previdno otipavanje, pri lastninski zakonodaji bo šlo zares. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, saj bodo na skupščinskih klopeh kar trije zakoni o lastninjenju podjetij, poleg uradnega Umekovega še Pintarjev in stari Mencingerjev ter plaz amandmajev. V petek so jih našteli že več kot 150, danes se je njihovo število verjetno že podvojilo, saj se šušlja, da ima pripravljene celo vlada, ki namerava danes pojasniti svoj odnos do amandmajev, jutri se bo sestal skupščinski odbor za splošne gospodarske zadeve, ki je že poskušal predlog zakona vrniti v osnutek... Skratka, zmeda, ki jo porajajo tudi gluha Umekova ušesa, zato je razplet skrajno nepredvidljiv. Lastninska vročica je politično spolzka, marsikomu lahko spodrsne, vede ali nevede. Toliko bolj nepredvidljiva, ker je postalo že docela jasno, da cilj predlagane lastninske zakonodaje izrazito političen, ekonomski niti ne poskuša biti, kaj šele, da bi imel takšne sestavine. Po domače povedano, izhaja iz prepričanja, da sedanja družbena lastnina ni nič drugega kot lastnina bivše komunistične partije, zato jo je pač potrebno podržaviti, kot so to po vojni denimo storili v Avstriji, ko so podržavili lastnino nacistične stranke. Potemtakem je jasno, da ekonomskih posledic predlagane lastninske zakonodaje ni moč napovedati, kar je dr. Jože Menciger slikovito povedal s prispodobo o butalskem kovaču, ki ni vedel, kuje vile ali lopato. Ocene, kaj nas čaka, so zato zelo različne, raztegnjene od previdnega molka do opozicijskega napovedovanja katastrofe, tudi z malce sprenevedanja, kaj se bo zgodilo, če bodo zamenjali vse direktorje, pardon, me-nedžerje. Vsekakor pa je jasno, da bo lastninska zakonodaja sprejeta, če bo pozicija tako hotela, naj opozicija še tako rogovili, saj je strankarska disciplina v skupščini še vedno zgledna. Če se bo zapletlo v zboru združenega dela, bodo glasovanje speljali pač na skupno zasedanje. Vprašanje je torej, ali bo Demos vztrajal pri Umekovem zakonu oziroma pri 90-odstotnem podržavljenju družbene lastnine, če bo, bo moral na svoja pleča prevzeti tudi posledice podržavljenja, ki ekonomske uspešnosti ne bo prinesla, naše gospodarstvo pa je že zdaj obubožano. • M. Volčjak ge dobile samo možnost sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju kmetijsko-predelo-valnih podjetij. Več predlogov je za to, da bi dopolnili spisek podjetij, v katerih naj bi zadruge dobile 40-odstotni delež, z novimi in da bi na spisek uvrstili tudi podjetja lesno-prede-lovalne industrije oz. žagarske obrate, ki predelujejo les iz kmečkih gozdov. Pregled amandmajev k predlogu zakona o denacionalizaciji kaže, da je le malo členov, za katere poslanci ne predlagajo sprememb ali dopolnil. Nekateri predlagajo, da bi bivšim lastnikom premoženje vračali v obliki lastninskih pravic in deležev, v naravi pa le izjemoma. Veliko je zahtev za širjenje denacionalizacijskih upravičencev: eden od poslancev celo predlaga, da bi mednje uvrstili tudi ljudi, ki so jim okupatorske vojske povzročile škodo, a doslej niso dobili odškodnine, več poslancev se zavzema, da bi nepremičnine vrnili tudi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot pravnemu nasledniku pokojninskih skladov Kar zadeva vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, so tudi takšni amandmaji, da bi vračanje omejili in nekdanjim lastnikom dali največ 50 hektarjev obdelovalne zemlje in največ 100 hektarjev gozda. Na predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, o katerem bo skupščina na tokratnem zasedanju šele začela razpravljati, je bilo doslej izrečenih že veliko kritičnih besed. Nekateri poslanci, ki nimajo pripomb samo na posamezne člene, ampak na vladno zasnovo privatizacije, so pripravili nov predlog zakona. Predsedstvo Zveze ekonomistov Slovenije pa je napisalo poslancem odprto pismo, v katerem jih med drugim opozarja, da naj zakon vrnejo v fazo osnutka. Zakon se po njihovem mnenju izogiba tržni logiki, zmanjušuje motiviranost zaposlenih in ponuja paradržavne ustanove in pravila, ki politiki omogočajo vmešavanje v gospodarstvu. • C. Zaplotnik Uspeh Gorenjcev na Ptujskem festivalu Na 22. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju '91 je na sobotnem finalnem večeru nastopilo 15 ansamblov, ki so za kakovost dan prej prejeli srebrnega ali zlatega Orfeja. Imenitno so se izkazali gorenjski muzikantje, saj sta oba zastopnika ansambel Gašperji iz Preddvora in ansambel Antona Iskre iz Begunj prejela zlato Orfejevo značko. Slednji je bil po mnenju strokovne komisije, ki jo je vodil Bojan Adamič, izbran kot najboljši debitant festivala in si ob nagradi zagotovil tudi snemanje v tonskem studiu Sraka Novo mesto. Velik uspeh so dosegli tudi Gašperji iz Preddvora pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa v večeru ansamblov, saj jih je za skladbi Gašper jaz, Gašper ti in Moj Preddvor komponista Slavka Avsenika, občinstvo nagradilo z drugo nagrado. Na nedeljskem večeru novih viž smo slišali 14 novih melodij, zopet pa so največ nagrad (2. nagrado strokovne komisije. I. in 2. nagrado občinstva) prejeli Bratje iz Oplotnice, Korenovo plaketo za najboljšega pevca pa sije prislužil Edvin Fliser. Gorenjski glas je podelil 3. nagrado občinstva za melodijo Za mir na svetu ansambla Francija Zemeta. Več v petkovi številki... Na sliki: Ansambel Gašperji Besedilo in slika: Drago Papler NE PREZRITE - Na željo bralcev bo odslej nagradna križanka za TV oddajo Križ-kraž objavljena tudi v Gorenjskem glasu. Prvič v petek, 13. septembra! 1. SLOVENSKI SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SQ KRANJ, 10.-13.9. '91 DELAVSKA UNIVE KA VPIS IN INFORMAC ® 064/622-7 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Čakajoč na priznanje Z Dunaja - Minuli teden je bila avstrijska javnost zagledana v naslednja zunanjepolitična dogajanja: jugoslovanska, posebej v boje na Hrvaškem, in na prizadevanja, da bi čimprej priznali Hrvaško in Slovenijo; v sovjetska, ki se kažejo v preobrazbi razpadajočega imperija; v diplomatski zaplet med Italijo in Avstrijo zastran južne Tirolske in - ne nazadnje - v obisk tibetanskega verskega poglavarja na Dunaju. Temin Gyatso, 14. Dalai Lama, se je pojavil tudi na avstrijski IV. Vprašali so ga, ali in kdaj si po že izvršenem priznanju baltiških republik in po težko pričakovanem priznanju republik Slovenije in Hrvaške, obeta tudi mednarodno priznanje neodvisnosti Tibeta. Odgovoril je, da v petih do desetih letih. Če ure in dneva ne pozna niti človek, ki je po tibetanskem verovanju utelešenje božjega, kako naj bi potem pisec teh vrstic poznal odgovor na vprašanje, kdaj bo priznana Slovenija - čeravno vsi govorijo, da je to samo še vprašanje dni? Zato raje nekaj besed o tem, čemur sem priča na Dunaju. Ravno tu naj bi se namreč zgodilo tisto, česar je mlada slovenska država tako potrebna: mednarodno priznanje. Avstrijski zunanji minister si očitno zelo prizadeva, da bi se to zgodilo čimprej. Iz njegovega kabineta so v javnost »ušla« tudi imena držav, za katera je ugotovil, da so pripravljena slediti avstrijskemu zgledu: Nemčija, Danska, Italija, Luksemburg, Portugalska in Islandija. Avstrija bi bila seveda prva. Taka je tudi želja zunanjepolitičnega odbora avstrijskega parlamenta, na katerega se je Alois Mock oprl, ko je od vlade zahteval bianeo pooblastilo, da lahko, glede na zaostrene razmere v Jugoslaviji, ukrepa sam in nas prizna. Toda Franz Vranitzky, avstrijski zvezni kancler, se je temu zoperstavil. Je že tako, da ne gre »le« za priznanje Slovenije, ampak tudi za prestiž na avstrijski notranjepolitični sceni. Zdi se, da so socialisti bolj nagnjeni k »internacionalizmu« kot krščanski demokrati; slednji na Hrvaškem še vedno vidijo nekakšen antemurale christianitatis (predzidje krščanstva), ki varuje Avstrijo pred »turškimi« vpadi. Prizori, ki jih televizija prinaša s hrvaških bojišč, pa nazorno pričajo, da sodobni »Turki« nikakor ne zaostajajo za svojimi zloglasnimi predniki v svojem nekrščanskem početju... Videč, kako se vremena jasnijo baltiškim narodom ter Slovencem in Hrvatom, so se zganili tudi Tirolci, ki živijo v Italiji in zahtevali ljudsko glasovanje o tem, ali bodo še pod laško streho. Italijanski zunanji minister je takoj posvaril severno sosedo (uporabljajoč srbski žargon), da bo nasprotoval sprejetju Avstrije v Evropsko skupnost, če bo podpirala secesionistična prizadevanja svojih rojakov na italijanskih tleh. Mock je odgovoril z izbranimi besedami: »Cilj avstrijske južnotirolske politike je, da bi, kot zaščitnica, storita vse za krepitev avtonomije južnih Tirolcev kot narodne manjšine, in to tako, da bi bile državne meje čimmanj občutne.« Res izbrana diplomatska formulacija! Taka, da bi lahko veljala tudi za Srbe na Hrvaškem in še za koga. Na Dunaju si torej še prizadevajo za našo stvar, eni bolj, drugi manj, vsekakor pa bolj kot tam, kjer se bo o tako težko pričakovanem priznanju odločilo: v zamegljenih vrhovih ES in na pregretih jugoslovanskih tleh. Prijetno popoldansko srečanje - V soboto, 7. septembra, so se pri brunarici Turističnega društva Bašelj - Bela v Bašlju srečali nekdanji borci in aktivisti. Srečanje je pripravil Občinski odbor ZZB NOV Kranj. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih 28 priznanj Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko najbolj aktivnim članom in sodelavcem. Odbor borcev Kokrškega odreda je podelil 4 plakete posameznikom, za dolgoletno sodelovanje pa sta jo prejeli tudi PTT Kranj in Živila Kranj, Skupnost borcev koroških partizanov pa se je spomnila svojih jubilantov. Zbrane sta pozdravila predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kranj Ivan Košir in nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj - Stane, na kratko pa jim je spregovoril tudi gorenjski delegat v Skupščini Republike Slovenije Emil Milan Pintar. Opozoril je na nevarnost, ki ob oblikovanju in sprejemanju zakona o lastninjenju lahko doleti delavce, ki so vse, kar danes imamo soustvarjali pol stoletja. Če bo sistem napačno preporazdelil vso to vrednost, bo zasejano seme spora, je poudaril, in prav borci so tisti, ki bi morali tu reči tudi svoje, saj so kot prekaljeni borci trdni, pošteni in zavedni Slovenci nosilci modrosti tudi za današnji čas. - Foto: D. Dolenc KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo 1 I I I I I J_I_I_I_I_I_L J_I_I_I_I_I_L J_L I I I I I I J_I_L Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Srečanje strank demokratične levice Alpe Jadran Nesporna pravica do samoodločbe V skupno izjavo so udeleženci ljubljanskega srečanja demokratičnih strank levice iz delovne skupnosti Alpe Jadran zapisali, da si bodo prizadevali za čim prejšnje mednarodno diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške ter tistih jugoslovanskih republik, ki bodo demokratično izrazile tak interes. Ljubljana, 7. septembra - Skupna izjava je bila poslana predsedujočemu mirovne konference v Jugoslaviji lordu Carringtonu, vsem udeležencem mirovne konference v Haagu, socialistični internacionali ter vsem socialdemokratskim, socialističnim in reformističnim strankam v Evropi. Sicer pa je bila osrednja tema dvodnevne okrogle mize v Ljubljani "Načelo samoodločbe narodov v sodobni Evropi - primer Slovenije". Srečanje je organizirala Stranka demokratične prenove Slovenije, v Cankarjevem domu pa se je zbralo nad 60 strankarskih politikov iz Zvezne republike Nemčije oziroma Bavarske, Madžarske, Avstrije, Italije in Slovenije ter Hrvaške. V Ljubljano so prišli socialdemokrati iz Bavarske, socialdemokrati in socialisti iz Madžarske, socialdemokrati, socialisti in prenovitelji s Hrvaškega, iz Italije so bili predstavniki stranke demokratične levice, socialistične stranke in demokratične socialistične stranke, iz Avstrije socialdemokrati, iz Slovenije pa prenovitelji, socialisti, socialdemokrati, člani socialdemokratske unije in delavske stranke Slovenije ter krščanski socialisti. V skupno izjavo so zapisali, da te stranke znova potrjujejo svojo pripadnost vrednotam miru, mir- Nagovor zunanjega ministra Dr. DIMITRIJ RUPEL, slovenski zunanji minister, je nagovoril udeležence okrogle mize v Cankarjevem domu. Dejal je, da je H naška krvaveče srce prostora Alpe Jadran in da je treba tej republiki pomagati v obrambi pred agresijo. Vztrajanje Slovenije in Hrvaške pri samoodločbi ni nikakršna muha, je dejal, ampak razvojna težnja Evrope, na kar kažejo tudi dogodki v Sovjetski zvezi. 20. septembra bo plenarno zasedanje članic delovne skupnosti v Linzu in tam bo sprejeta deklaracija skupnosti o prihodnjih odnosih v Evropi. Pred priznanjem Slovenije PIERO ZANFAGNINl, sekretar Socialistične stranke Italije v Furla-niji Julijski Krajini, je dejal, da je Italija že akreditirala ambasadorje za baltiške države, zanesljivo pa ttuli do italijanskega priznanja Slovenije ni daleč. Na vprašanje, ali državno vodstvo Socialistične stranke Italije, katere član je tudi zunanji minister De Miche-lis, gleda drugače na priznanje kot deželno, je odgovoril, da so te razlike logične in da tudi De Michelis ne more kot zunanji minister navzven delovati enako kot njegova stranka. Tu gre le za mednarodne, meddržavne odnose. nemu reševanju mednarodnih sporov, pravici narodov do samoodločbe in vsem individualnim in kolektivnim pravicam narod- nih manjšin, obenem pa protestirajo zoper uporabo sile na Hrvaškem, ki je članica delovne skupnosti Alpe Jadran. Terjajo prekinitev ognja in s tem ustvarjanje pogojev za delo opazovalne misije ter izražajo priznanje Evropski skupnosti in Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi za mirovna prizadevanja v Jugoslaviji. Levičarske stranke so za usklajeno mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, pa tudi drugih republik v okviru obstoječih meja, če bodo demokratično izrazile tak interes in za priznanje zaprosile. Takšna resolucija je uspeh tudi zalo, ker večji del evropske soci-aldemokracije oziroma socialisti- čnih strank ni naklonjen takojšnjemu priznanju Slovenije in Hrvaške. Nihče tega ne odklanja, vendar se stranke razhajajo, kdaj naj bi se to zgodilo. Prav tako bo lahko delovna skupnost Alpe Ja-dran delovala še naprej, čeprav bodo nekatere dežele ali republike postale samostojne države-Skupnost se lahko preimenuje v Delovno skupnost držav, regij' Županij in dežel prostora Alpe Ja-dran. Skupni interesi na prostoru, kjer živi okrog 42 milijonov ljudi, bodo ostajali naprej, saj to traja že 12 let. Prihodnje srečanje bo v Zagrebu, za organizacijo pa se je že zavzela Socialistična stranka Hrvaške. • J. Košnjek Položaj družbenih dejavnosti bo urejen postopoma Ljubljana, 5. septembra - Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je na današnji seji posvetil kar tri točke dnevnega reda materialnim razmeram v družbenih dejavnostih. Izredne razmere v Sloveniji žal niso dopuščale bolj pravočasne obravnave, zato so bili danes na vladni mizi temeljiti podatki o polletnem gospodarjenju v družbenih dejavnostih, analiza "Kako preprečiti zlom slovenskega zdravstva" ter kolektivna pogodba za negospodarstvo. Žal novinarji po tej seji slovenske vlade, v nasprotju z dosedanjo prakso, nismo dobili obravnavanih gradiv, zato poročamo le tisto, kar so nam nekateri člani vlade povedali. Podpredsednik slovenske vlade Mitja Malešič je na začetku tiskovne konference poudaril, da hodnjih dneh podpisali z ustreznimi sindikati. Na vprašanje, kakšna je osnovna vrednost dela, smo novinarji dobili odgovor, da ostajajo za negospodarstvo merilo doseženi osebni dohodki v go- spodarstvu, ki bodo, tako kot velja povsod, v prehodnem obdobju lahko odstopali (seveda navzdol) do 20 odstotkov. Vlada se še ni odločila, ali bo na vseh področjih družbenih dejavnosti (t*" ko, kot je to že odločeno za šol-' stvo), posegla po zakonskem urejanju (in poenotenju) OD. • m Zargi Sečnja po sporazumu se vlada zaveda težkega položaja, v katerem so se znašle družbene dejavnosti, vendar so v teh burnih časih pač imele nekatere zadeve in dogodki prednost. Globino težav kažejo naslednji podatki: medtem ko seje gospodarstvu v 1. polletju povečal prihodek glede na enako obdobje lani za 71 odstotkov, se je v družbenih dejavnostih za 31 odstotkov, v zdravstvu pa celo le za 9. Položj je le deloma izboljšala valorizacija sredstev z začetkom drugega polletja (sredstva za materialne izdatke za 38 odstotkov, za osebne dohodke pa za 18,5 odstotka), zato bo potrebno v rebalansu republiškega proračuna predvideti potrebna sredstva za sanacijo tega stanja. Da je bilo za področje zdravstva pripravljeno posebno gradivo s tako dramatičnim naslovom, ki smo ga že omenili, dovolj zgovorno pove, da je prav to področje tako imenovanega negospodarstva v najtežjem materialnem položaju. To je deloma tudi posledica dejstva, da je prav v tej panogi delež materialnih stroškov velik in zato pomembno vpliva na stroške, posebnost v panogi pa je, da nekatere vrste teh stroškov rastejo izredno hitro (dosegajo v enem letu tudi trikratno povečanje). V takem položaju so seveda nujni takojšnji ukrepi, med katerimi je že znana in sprejeta valorizacija participacije pri zdravstvenih storitvah in ukrepi racionalizacije poslovanja zdravstva in zmanjševanje števila zaposlenih. Zmanjševanje števila bolnikov iz nekaterih okolij že narekuje zapiranje kapacitet, sicer pa je kljub občutljivosti potrebno problem prevelikih zmogljivosti Čimprej načeti. Ugotovljene so tudi precejšnje razlike v OD. Položaj zdravstva je moč rešiti z namensko uporabo sredstev, ki se v obliki prispevka iz OD zbirajo v ta namen. Do vključno avgusta je bilo porabljenih "kar za dve milijardi (!) manj sredstev, kot se jih je zbralo. Zdravstvo dolguje gospodarstvu kar 1,4 milijarde din, to pa je tudi velika gospodarska škoda in ovira. Sicer pa je ministrica za delo Jožica Puhar povedala, da je Izvršni svet danes sklenil sprejeti predlog kolektivne pogodbe za negospodarstvo, ki naj bi jo v pri- Ljudje na oblasti so se zarotili zoper delavce Ljubljana, 10. septembra - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije danes pet pred dvanajsto v Ljubljani prireja protestni shod. Z njim bodo delavci izrazili svoje nestrinjanje s paketom lastninskih zakonov, za katerega so prepričani, da jih bo »okradel tovarn, dela, kruha in besede«. Pravijo, da so za lastninjenje in popravo krivic, nočejo pa biti okradeni. So za tvorno sožitje dela in kapitala, delavcev in kmetov, ne želijo pa ostati brez dela. So za tržnost in znanje, ne bodo pa se odrekli pravici do soupravljanja. Na protestnem shodu, ki bo danes pet pred dvanajsto na Trgu osvoboditve pred univerzo v Ljubljani, bodo sindikalisti oblastnikom v obraz povedali, naj umaknejo zakonske predloge, ki bodo imeli uničujoče gospodarske in socialne posledice. O takih usodnih spremembah zahtevajo neposredno odločanje slovenskih državljanov, da jih ne bo sram pred potomci, ki bodo lačni iskali krivce za nove krivice. V vabilu zaključujejo s Prešernom. »Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva«. • D. Z. Ljubljana, 5. septembra - Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela osnutek zakona o gozdovih, ki tako začenja svojo drugo pot v slovenskem parlamentu. Po seji je na tiskovni konferenci o terfl spregovoril minister za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jož* Osterc. V razpravah o tezah za izdajo tega zakona, se je pokazalo, da j da klirinška menjava vse °olJ usiha, znano pa je, da je tudi prodaja na Vzhod vse manjša, saj tam nimajo denarja za nakup naših čevljev in drugih izdelkov. Primerjava z enakim lanskim razdobjem kaže, da se izvoz gorenjskega gospodarstva zmanjšuje predvsem na račun bistveno manjšega klirinškega izvoza, medtem ko lovi lanski obseg konvertibilnega izvoza. Celotni izvoz je bil v sedmih mesecih v primerjavi z lanskimi sedmimi manjši za 12,2 odstotka, v Sloveniji za 9,5 odstotka; gorenjski konvertibilni izvoz je bil manjši za 1,1 odstotka, slovenski večji za 0,4 odstotka, go- renjski klirinški je bil manjši za 88,4 odstotka, slovenski za 77,7 odstotka. V te podatke seveda niso zajete storitve. Manjši kot v lanskih sedmih mesecih je bil tudi uvoz, po podatkih Banke Slovenije je celotni uvoz gorenjskega gospodarstva znašal 221,39 milijona dolarjev, od tega 99 odstotkov s konvertibilnega trga. V primerjavi z lanskimi sedmimi meseci je bil celotni uvoz gorenjskega gospodarstva manjši za 8,5 odstotka, slovenski za 0,1 odstotka; gorenjski konvertibilni uvoz je bil manjši za 4,9 odstotka, slovenski večji za 3,4 odstotka, gorenjski klirinški je bil manjši za 80,1 odstotka, slovenski za 47,3 odstotka. Bled dela v izrednih razmerah Skoda na gozdnih cestah vse večja Bled, 2. septembra - Zaradi moratorija sečnje in počasnega spreminjanja zakondaje tudi Gozdno gospodarstvo Bled praktično že 15 ntesecev posluje v izrednih razmerah. Škoda na gozdnih cestah je že elika. Večji odkup lesa iz zasebnih gozdov. Na seji sveta Gozdnega gospodarstva Bled so najprej za novega predsednika izvolili Valentina Tomana, saj je dosedanji odšel v pokoj. Konec septembra bo potekel mandat di- rektorju, zato so sprejeli sklep ° objavi javnega razpisa. Osre2' računali, da liter vode stafl/ povprečno 0,7 groša, tuširanr (poraba 80 litrov) 56 grošev W kopanje (poraba 200 litrov) % ling in 40 grošev. • C. Zap'^ tnik Jorek.40. septembra 199-1 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN GLAS ALPENTRADE Mlaška c. 8 a, PP 86 64000 Kranj Objavljamo prosto delovno mesto KOMERCIALISTA za delo v zunanji in notranji trgovini, za nedoločen čas. Pogoji: " najmanj srednješolska izobrazba ekonomske smeri " najmanj 3 leta delovnih izkušenj v zunanji trgovini in zlasti v mednarodnem transportu • znanje tujih jezikov: aktivno srbohrvaščina in nemščina (v pogovorni in pisni obliki) in pasivno angleščina. Poizkusni rok je 3 mesece. Op po dogovoru. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na naslednji naslov: Alpentrade d. o. o., Mlaška c. 8 a, PP 86, 64000 Kranj. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice objavlja na podlagi 2. Člena zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS, št. 16/74, 14/90) in sklepa 45. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice z dne 3/9-1991 JAVNI RAZPIS z& zbiranje ponudb za opravljanje dimnikarske službe na območju občine Jesenice i PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je opravljanje dimnikarske službe na območju občine Jesenice ali delu območja. 2- UDELEŽENCI RAZPISA Razpisa se s svojimi ponudbami lahko udeležijo podjetja, katerih dejavnost je dimnikarstvo in samostojni dimnikarski obrtniki. 3- VSEBINA PONUDBE Ponudbe, ki jih pošljejo udeleženci tega razpisa, naj vsebujejo: " točen naslov ponudnika s podatki in dokazili o registrirani dejavnosti, ' Podatke in dokazila o razpolaganju z ustrezno usposobljenimi kadri, • podatke in dokazila o razpolaganju z ustreznimi poslovnimi prostori in opremo, • navedbo, na kolikšnem in katerem delu območju občine je ponudnik pripravljen in sposoben opravljati dimnikarsko službo, • navedbo, kdaj je ponudnik sposoben začeti opravljati dimnikarsko službo. 4. ODDAJA PONUDB Ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice, Jeseni-ce, Titova 78, s pripisom: za razpis, najkasneje v 8 dneh po °bjavi razpisa. S- IZBOR PONUDNIKA O Prispelih ponudbah na javni razpis bo odločal Izvršni svet skupščine občine Jesenice. Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ ^erska cesta 108/c '•L: 064-2 4 2 481 * Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. * Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. * Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa in vam jih izdelamo po vaših merah. ' Na naši žagi vam hitro in kvalitetno razrežemo tudi vašo hlodovino. * Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu. * Večnamenski regali °biščite nas na sejmu SLOVENSKI PROIZVOD v KRANJU, od 10. do 13.9. Kvadratni meter stanovania je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori' Kako? Oglasite se m povedali vam bomo SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. 064/50 795 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška c. 5.3/c 64000 Kranj Elektrotehniško podjetje Kranj, p. o. v skladu s 5. čl. pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje delovno mesto VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pričakujemo, da se bodo k sodelovanju prijavili kandidati z najmanj VI. st. izobrazbo ekonomske ali elektroenergetske smeri, s tremi leti delovnih izkušenj na področju komerciale in z aktivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika. Zaželena je praksa v zunanjetrgovinskem poslovanju. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53/c, Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščina občine Radovljica na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in 78. člena statuta Delavske univerze razpisuje dela in naloge DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE RADOVLJICA Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev, ki jih določata 247. in 178. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj višja izobrazba pedagoške smeri, - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih andragoških vzgojnoizobraževalnih delih. Direktor se imenuje za obdobje štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Skupščina občine Radovljica, Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja, Radovljica, Gorenjska c. 19. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi. —z zavarovalnica trialav, d.d. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Oldh Zavarovalnica Triglav, d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za opravljanje naslednjih del: ZBIRANJE PONUDB za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu Kokrica - Naklo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri (V. oz. IV. stopnjo), - eno leto delovnih izkušenj, - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok), - veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi, - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje, napisane lastnoročno, pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska št. 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA! Od 31.8. do 31.10.1991 sedemdnevno letovanje na Malem Lošinju v konfortnem hotelu AURORA - polni penzioni, velike možnosti za rekreacijo, SAMO 2.300,00 din (s kuponom) Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-M. Lošinj-Ljubljana. Cena povratne vozovnice je samo 490,00 din. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Kompasa! KUPON (velja za eno osebo) KOMPAS MALI LOŠINJ ŠPORT MA&CET KRANJ, CANKARJEVA 4 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za imenovanje In preimenovanje naselij in ulic OBVESTILO OBČANOM Na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. 8. 1991 je bila imenovana komisija za imenovanje in preimenovanje naselij in ulic. Komisija prosi vse občane, svete krajevnih skupnosti, politične stranke in druge zainteresirane stranke, da pobude in zahteve po spremembi nekaterih uličnih in naselbinskih imen posredujete do 15. 10. 1991 na naslov: Skupščina občine Kranj, Komisija za imenovanje in preimenovanje naselij in ulic v občini Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj, tel.: 215-661, int. 403. bth na sejmu SLOVENSKA KVALITETA NOVA GENERACIJA HLADILNIH IN ZAMRZOVALNIH SKRINJ GLASS, TINS in MIRR0R Hladilne skrinje TINS so namenjene za prodajo pijač v steklenicah ali pločevinkah. Skrinje se lahko postavijo v ali pred trgovine, na mesta, kjer se odvijajo razne športne prireditve, na bencinske črpalke itd. Za skrinje je značilna nadgradnja iz pleksi stekla, ki je osvetljena s fluorescenčno lučjo. Omenimo naj še vedno iskane zamrzovalne skrinje LTH, ki jih izdelujemo v velikosti 220, 300, 380, 530 litrov, s posebno izolacijo 90 mm tip 350. Novost so skrinje, ki imajo namesto klasičnega pokrova stekleni pokrov v dveh izvedbah - enodelni pokrov na tečajih in dvo- ali tridelni drsni. Na voljo so skrinje v velikosti 380 1 in 530 1. Če nas slučajno ne boste obiskali na Kranjskem sejmu, vas pričakujemo v MALOPRODAJI LTH, Škofja Loka, Kidričeva 66, vsak delavnik od 8. - 16. ure, ob sobotah 8. - 12. ure. Dodatne informacije po tel.: 631-301. VABLJENI! POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! Ml<)\ *Si 064/218-323 HBHBBBI GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 10. septembra 199' Tor Streljanje Novi kranjski prvaki Kranj, 6. septembra - Občinska strelska zveza Kranj je na strelišču v Struževem organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo za člane, članice, mladince in mladinke. Nastopilo je 39 strelk in strelcev. V streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave so zmagali Jure Frelih (Iskra) pri članih z 253 krogi, ekipno Iskra s 727 krogi, Darinka Smrtnik z 208 krogi med članicami, Uroš Zupan (Franc Mrak) med mladinci s 196 krogi, ekipno T. Nadižar s 527 krogi, Andreja Malovrh (T. Nadižar) med mladinkami z 227 krogi ter T. Nadižar ekipno s 633 krogi. S pištolo so streljali samo člani. Zmagal je Vinko Frelih (Iskra) z 249 krogi, ekipa Iskre pa je nastreljala 604 kroge. V Struževem je bilo tudi republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško, ki so ga spet organizirali kranjski strelci. Udeležba je bila izredna, saj je sodelovalo 29 ekip, posamično pa kar 102 strelca. Zmagali so Celjani z izrednimi 543 krogi, med posamezniki pa član zmagovalne ekipe Jože Jeram s 185 krogi. Skofjeločani so bili ekipno peti, med posamezniki pa se je Franc Čeme (Iskra) s 175 krogi uvrstil na 8. mesto. Na odprtem slovenskem prvenstvu v streljanju s polavtomatsko puško, ki je bilo tudi v Kranju, je zmagal Brest iz Cerknice s 712 krogi, Kranj pa je bil četrti s 684 krogi. Janez Mrkun iz Ljubljane je z 261 krogi od 300 mogočih dosegel nov republiški rekord, dva kroga manj pa je dosegel najboljši gorenjski strelec Pavel Jereb starejši. Peti je bil Franc Černe iz Kranja. Nov rekord Alenke Kavar Na republiškem prvenstvu s serijskim malokalibrskim orožjem v Celju so dosegli gorenjski strelci izjemen uspeh predvsem po zaslugi mladinke Alenke Kavar iz Radovljice, ki je z malokalibrsko puško serijske izdelave v treh položajih dosegla nov republiški rekord 535 krogov od 600 mogočih! Odlična druga je bila Darinka Smrtnik (Omnia sport) iz Kranja s 466 krogi. Člani Kranja so bili ekipno tretji, prav tako pa je bila tretja tudi mladinka Andreja Malovrh iz Kranja. • B. Malovrh Janez Pintar drugi v Schleizu - Edini gorenjski tekmovalec v cestnohitrostnih dirkah je letos Janez Pintar iz Kranja, ki je član Avtomoto društva Domžale. Sodeloval je na treh dirkah za svetovno prvenstvo in na eni veliki mednarodni dirki. Na dirkah v Muglle v Italiji in v Brnu na Češkoslovaškem se mu ni uspelo uvrstiti v finale, v Assnu na Nizozemskem pa je bil v finalu in zasedel v kategoriji do 125 ccm 16. mesto. Udeležil se je velike mednarodne dirke v Schleizu v Nemčiji in bil med 40 dirkači iz 17 držav v kategoriji do 125 ccm drugi. Pintarju letos omogočajo udeležbo na velikih tekmovanji sponzorji in to so Sava Kranj, Zavarovalnica Triglav, Hyunday Slovenijales, Riko Ribnica, Ca-strol in večje število obrtnikov. Na sliki: Pintar na treningu v Brnu. - # Besedilo in slika M. Jenkole Iskra varjenje na sejmu Slovenska kakovost v Kranju od 10. -13.9.1991 Proizvodni program - MIG MAG polavtomati 100 -550 A - TIG naprave 160 -350 A - Rezanje kovin s pomočjo zračne plazme do debeline 35 mm - Avtomati za varjenje pod praškom - Rezervni in potrošni deli r Iskra - Varjenje vedno v koraku s časom. Obiščite nas in se seznanite z novostmi v našem proizvodnem programu. Informacije in naročila: Iskra Varjenje, d. o. o. Stegne 21/C-1 Ljubljana tel.: (061) 576-508, 191-331 int. 630 fax: (061) 575-039 Medklubsko tekmovanje v dresurnem jahanju v Bobovku Kranjčani silijo k vrhu V nalogi A se je med 15 najboljših uvrstilo kar 8 jahačev iz Konjeniškega kluba Kranj. 1 Bobovek, 7. septembra - "Izjemno smo zadovoljni z uvrstitvijo naših jahačev, saj so prišli na tekmovanje v Bobovek vsi najboljši v Sloveniji, razen profesionalcev. Napredek našega kluba v dresurnem jahanju je očiten, za večino neverjeten. V nalogi A je med 15 najboljšimi kar 8 naših jahačev. To kaže, da delamo strokovno izredno dobro," je dejala po sobotnem medklubskem tekmovanju v dresurnem jahanju na vežbališču v Bobovku (tekmovanje je bilo v spomin Jožeta Škofica) predsednica Konjeniškega kluba Kranj Ajda Kalan. Tekmovanja se je udeležilo nad 50 jahačev iz štirih slovenskih klubov: Kranja, Lipice, Ljubljane in Posavja. Preizkusili so se v treh težavnostnih razredih oziroma nalogah A, L in M. A je najlažja, L je srednje težavnosti, M pa najzahtevnejša. Na tekmi se je zbral slovenski amaterski vrh, tudi številčno je bila tekma izredno do- bro zasedena, jahači Konjeniškega kluba Kranj pa so v tekmi videli novo priložnost za uveljavitev. Na tekmi jih je nastopilo kar devet v nalogah A in L in sicer Blaž in Polona Ka- lan, Anže Rode, Marjana M< horič, Nina Virnik, Saša P gam, Neža Rebolj, Polona Š" jer in Marjana Markun. Tokratna tekma v Bob«* ku je bila že druga v organi ciji Konjeniškega kluba KraH^ Oktobra bo še tretja, vend'^. doslej najpomembnejša. ZanDoJv di dobre organizacije in napr«\:a ka dresurnega jahanja v Kranj je ' bo 12. oktobra v Bobovku ml' j„jj dinsko republiško prvenstvo {j^ dresurnem jahanju. tei| V nalogi A je zmagala Bi' jjg git Fabris (Lipica) na konju P ^e vori Vera pred Vesno Bitet) *<*d (Ljubljana) na Strumfu '' *Jj Kranjčanoma Blažem Kal' "k nom na Plutu Navaru in Pol' no Kalan na Whisperju. V kol kurenci juniorjev je bila na boljša Vesna Bitenc pred Bl'8a žem in Polono Kalan. V naloga L je ponovno zmagala Bi^'JJi Fabris iz Lipice na Favori V< "i"e ra, drugi je bil Kranjčan Bia ga Kalan na Plutu Navaru, treU'GU pa Polonca Mahne iz Lipice "?5ka Neapolitanu Alegri. V najoffra M je zmagala Irena Drobnih ^ugc Ljubljane na Esteri, Krajca" hih pa v tej nalogi niso imeli pred jih stavnikov. • J. Košnjek, f»* '°v G. Šinik \ Pre Veterani prvič na plastični skakalnici Kosti so zdržale Gorenja Sava, 7. septembra - Prvo poletno veteransko prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih na plastiki (doslej so bila taka prvenstva samo na snegu) je uspelo. Na 12- in 22-me-trski skakalnici na Gorenji Savi ga je organiziral Skakalni klub Triglav iz Kranja. Na prihodnjih prvenstvih si lahko nadejamo še večjo udeležbo. Važno je, da so kosti zdržale, so dejali tekmovalci, nekdanji aktivni smučarski skakalci. Poguma nam ne manjka, predvsem pa je pomembno, da se nekdanji sotekmovalci spet srečamo. Na manjši 12-metrski skakalnici je bil v mlajši skupini najboljši Janko Pagon z Jesenic, v starejši pa Vinko Kun-stelj z Vrhnike, ki je bil s 53 leti najstarejši udeleženec. Tekma Državno prvenstvo Kranj Najstarejši med veterani Vinko Kunstelj z Vrhnike se je nadaljevala še na večji 22--metrski skakalnici, kjer pa sta bila v svojih skupinah najbolj- ša Dušan Siler in Vinko Bogataj. Ljubiteljem smučarskih skokov je še v spominu zaradi strahovitega padca na velikanki v Obersdorfu. Vendar ga kljub temu znova in znova vleče na skakalnice. Sicer pa smo v soboto na Gorenji Savi zaploskali, razen zmagovalcem, še Zvonetu Kešpertu, Branejl Paifdri.1 Potr.. £tof\inčiW Fajfarju, Petru Štefanči Branku Bašu, Sreču GrosafJ( Janezu Beštru, Slavku Ves1 in Stanku Martinjaku. Nek?1, ri od njih so izkoristili pri nost in se pognali prek 40-^j trske skakalnice. • J. Košnjr foto A. Gorišek Prva slovenska državna prvaka v športnem plezanju Laskave naslove in pokale je podelil slovenski minister za šolstvo in šport, dr. Peter Vencelj. Hij; no vn< dri Kranj, 7. septembra - Odprto prvenstvo Slovenije v športnem plezanju, ki je potekalo v soboto, je tokrat minilo v lepem, sicer zvečer v finalnem delu tekmovanju, nekoliko hladnem vremenu, toda dež tokrat, kljub vsem grozečim vremenarskim napovedim, ni ogrozil tekmovanja. Tekmo sta skupaj, tako kot že prenekatero v Kranju, organizirala Tomo Česen in ZTKO Kranj. V dopoldanskih kvalifikacijah je uspelo 6 deklet in 12 fantov, ki so se v zgodnjih večernih urah pomerili za laskavi naslov prvega slovenskega državnega prvaka v športnem plezanju. Pri dekletih si je na- Smučarski skoki Zupan in Petek solidna Na plastični skakalnici v Predazzu v Italiji je bila velika mednarodna tekma v smučarskih skokih, ki jo je motil veter in so opravili le eno serijo. Tekma je bila zmagoslavje Avstrijcev, saj so prva tri mesta zasedli Felder, Haim in Vettori. Naši so bili solidni. Matjaž Zupan je bil šesti, Franci Petek sedmi, Primož Kopač pa je bil 15. • J. K. .,..„„," BIDER Najboljša med plezalkami randa Ortar (Soški AO). slov prislužila, po pričakovanjih prenekaterih in tudi po izkušnjah dosedanjih tekem v sena 06VBM-4IS IZJEMNO ZNIŽANA CENA !!! športnem plezanju, članica Soškega alpinističnega odseka, Miranda Ortar. Finalno žensko smer, ki je bila ocenjena z oceno 7b (VIII -l-/IX) je edina med finalistkami preplezala v celoti (13 m). Pri moških se je tokrat izkazalo, da Tadej Slabe, član alpinističnega odseka Ljubljana - Matica, kljub temu da je bil najstarejši med finalisti in da si je že prislužil vzdevek "starosta" slovenskega športnega plezanja (po stažu plezanja, ne po letnici rojstva), ni imel pravega tekmeca. Smer bi pravzaprav lahko preplezal tudi v ceioti, ocena smeri: 7c + /8a (IX + ), vendar je tudi njemu ponagajala športna sreča ali pa ga je "potegnila bližina konca smeri". Kakorkoli že, bil je tisti, ki je med fanti priplezal najvišje in si prislužil naziv državnega slovenskega prvaka. Uvrstitve: ženske - 1. Miranda Ortar (Soški AO), 2. Simona Nogomet Zmaga Živil Naklo V 5. kolu slovenske nogometne lige so nogometaši *-',| Naklo doma brez težav premagali Primorje iz Ajdovščine Zrj) Prvi gol je v 10. minuti zabil Ahčin, drugega pa v 73. minut' neski. Naklanci so zamudili priložnost za še višjo zmago. stvici vodi Izola z 9 točkami, Živila Naklo pa so druge s 7 t° V območni slovenski nogometni ligi je Alpina iz Žirov d° Zmagovalec med plezalci T«' Slabe (Ljubljana Matica). Škarja (AO Železničar), 3. ^' rija Štremfelj (AO Kranj). Metka Lukančič (AO Tr* vije), 5. Jelka Tajnik-KraJ (AO Ravne), 6. Nataša StflJ (AO Tržič); moški - 1. Ta"! Slabe (AO Matica), 2. Vili ček (AO Trbovlje), 3. N Mejovšek (Šaleški AO), 4. Kalan (AO Kranj), 5. Staj Zidan (AO Matica), 6. Ma(p Lukič (AO Kozjak), 7. m Leskošek (AAO Ljubljana)-j Aljoša Grom (AO Vrhnikalu Andrej Jaklič (AO Kranj), a Nejc Zaplotnik (AO Kr^j 11. Matej Grilc (AO Matfj 12. Rok Zakelj (AO Matica). M. Peternelj, foto: A. Goriš«' zgubila s Solinarjem s 5 : 1. • J. K. V gorenjski članski ligi so bili doseženi naslednji izidi' ^ nje : Visoko 0:1, Lesce : Šenčur 4 : 0, LTH : Creina 1 : 1. MJj če : Trboje 1 : 3, Bled : Sava I : 0 in Polet : Zarica 2:1-G ros 17 raV; k k lat, na lJitt krit jam slov Pre; *Ui »udi obč gih s< Proi > Ur*, tori ter Kal To i?ž varr 11 i ta KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Kako razlikovati ponarejene devize od pravih Bleda barva denarja , ranj, 9. septembra - Najbrž ga ni med nami, ki bi draginji nav-4*'jub semintja vsaj delček borne plače ne dal na stran, bodisi za ,j ^v avto, ki ga namerava nekoč kupiti, za razkošje dopusta, potova-ij ?R ki bi si ga enkrat na leto še rad privoščil, za kurjavo ali karkoli U?e> In najbrž bi ga ne našli, ki bi nalagal dinar na dinar, da bi ga •nflacija sproti požirala. Vsak hoče še tako skromne prihranke c"iiprej zamenjati v trdno valuto. Mark, lir, dolarjev, frankov ni težko dobiti. Če jih ne prodaja znanec, jih imajo vedno dovolj v za-l'JJjS' - resda običajno nekaj dražje - "poklicni" preprodajalci deviz, •i jenjava na hitro, včasih kar sredi "placa" ali ceste, pa se lahko <| l|jdi maščuje. Semintja se v šopih tujih bankovcev najdejo tudi bolj i a'i manj profesionalno izdelani ponaredki, ki jih nepozoren ali ne-\i "k kupec ne razlikuje od pravih deviz. Včasih takšni ponaredki za-l( n,enjajo celo več lastnikov, preden pripotujejo do bančnega okenca, it i. Tu se za nič hudega sluteče-I**3 končnega lastnika začenja j Prava kalvarija. Pošteno plača-f«h' tuJ' ^ankovci so nenadoma ■"ezvreden papir, razen tega pa SE Vprašajo tudi kriminalisti, '^st na t0' ^a Je preprodajal-li h yer'8a dolga, da so v njej j/raviloma tudi neznanci, je Sotavljanje izvora ponarejenih deviz oziroma goljufa, ki jjjjj1 Je spravil v obtok, lahko ja- v Posel. so V LB Gorenjski banki . rred kratkim dobili ponarejene re- Včasih se med ponaredki ZnaJdejo tudi marke ali dolarji, vendar - na srečo - dokaj redko. Uroša Feldina, vodjo izmene v centralni stavbi LB Gorenjske banke v Kranju smo prosili, da nam pove, na kaj morajo biti pozorni ljudje, ko kupujejo devize oziroma po čem se ponaredki razlikujejo od pravih deviz. »Pri ponarejenih bankovcih barve niso tako izrazite kot pri pravih, so bolj motne, blede. Tudi otip izda ponaredek; občutek je, kot bi bili bankovci sprani. Zelo pomemben je vodni tisk. Če pravi bankovec pogledaš proti svetlobi, se lik razločno vi- di, medtem ko je pri ponarejenem narisan umetno, s svinčnikom, videti je umazan, rumenkast. Ravno tako v ponaredkih ni zaščitnih nitk, tudi te so narisane s svinčnikom. Včasih imam občutek, gre res za moj osebni občutek, da so ponarejeni bankovci za malenkost manjši od pravih.« Seveda pa se v bančni devizni blagajni ne zanašajo samo na sposobnost rok in oči blagajnika, čeprav ta sposobnost običajno zadošča. Opremljeni so tudi s strojčkom, pravijo mu falsifikator, ki pod ultravijoli- ^ružbena firma nezaščitena pred barabinstvom zasebne Brez videorekorderjev in denarja 'anJ» 9- septembra - V kriminalistični službi UNZ Kranj obravna-*aJo "zanimiv" primer, ki kaže, kako lahko zasebno podjetje nekaznovano ogoljufa družbeno podjetje. V tem primeru je družbeno j^djetje Slovenijales Ljublja-.a* ki je avgusta lani prek svo-Je.8a odgovornega delavca skledo posel o prodaji 691 video-^korderjev, vrednih 3,514.100 ev, zasebni firmi Manex Jgtaarj« iz Radovljice, njen direk-tor Je (bil tedaj) A. A. n.P° sklenitvi posla je Slove-"'Jalesov uslužbenec postavil H a Petnajst odstotkov nižjo ce-0 videorekorderjev od naba-; .ne vrednosti, ki je veljala za fužbeno firmo. Izkazalo se je, da je imel Manex pri prodaji aparatov zgolj papirnato vlogo oziroma da je bil le preprodajalec, saj jih je prepustil prav tako zasebni firmi Unitehna Varaždin, katere lastnik oziroma direktor je T. B. Manex si je zase zaračunal provizijo 450.000 dinarjev. V zavarovanje plačila tega posla je bil izdan akceptni nalog od Sloveni-jalesa na Manex, ta pa je ravno tako zavaroval plačilo z akceptnim nalogom prek Unitehne v Varaždinu. Ko naj bi v Sloveni- jalesu dobili videorekorderje plačane, se je izkazalo, da jih Manex ne more plačati, Unitehna pa je imela že slabo leto blokiran žiro račun. Manex je v dogovoru z Uni-tehno (sedež v Zagrebu) sicer dobil plačano provizijo 450.000 dinarjev, nakar je podaljšal akceptni nalog za plačilo posla pri SDK Varaždin. Nato je direktor firme Unitehna sklenil s firmo Manex kupoprodajno pogodbo, s katero je kupil Manex za 2.000 dinarjev, kolikor je stala ustanovitev firme, za lastnika firme pa postavil svojega komercialista Z. F. 1», J> čnimi žarki pokaže razliko med pravim in ponarejenim bankovcem. Ponaredki, zlasti dolarji, so pod ultravijolično svetlobo povsem beli. Razen tega falsifikator pod navadno svetlobo pokaže vodni tisk pri pravem bankovcu, pri ponarejenem vodnega tiska sploh ni videti. »Problem je, ker vse devize nimajo vodnega tiska. Dolar, na primer, ga nima. Ponarejeni dolarski bankovec je najlažje razpoznati po otipu. Razen tega je, posebej pri dolarjih različnih vrednosti, treba poznati tudi like. Ponarejevalci so namreč spremenili samo vrednost, številke - iz dolarskega bankovca so naredili bankovec za sto dolarjev - vse drugo so pustili originalno.« # H. Jelovčan, foto: G. Sinik Ta je na SDK Varaždin takoj umaknil akceptni nalog firme Manex, češ da bo do plačila posla prišlo s pobotom. Tega pa ni bilo. Manex je na sodišču v stečajnem postopku, odkupi ga Unitehna. Skratka, Unitehna je dobila 691 videorekorderjev, ki jih je • prodala naprej, dolga oziroma kupnine Manexu ni plačala, ker je ta firma propadla oziroma menjala lastnika, upnik Slovenijales pa nima od koga izterjati denarja. Kazenska ovadba, ki so jo kriminalisti poslali javnemu tožilstvu, bremeni le odgovornega delavca Slovenijalesa, ker je bil v dogovoru z Manexom in Unitehno za provizijo 450.000 dinarjev, dejansko pa je bil Slovenijales oškodovan za osemkrat toliko. # H. J. Ha sončni STRANI ALP na SONČNI STRANI ALP NA SONČNI dovlje, 30. avgusta - Telefonski klic iz Bodovelj, naj si pridemo Jj?.ej|at onesnaževanje okolice iz tovarne Termo, nas je spodbudil k sosh tai,,kaJšnjih prebivalcev. Pri Kožuhovih se je zbralo nekaj laih k' so P°t°ž'l' nad dolgo trajajočimi in skoraj neznosnimi pr !°8ami. Tudi med kratkim pogovorom je sveže obrisano mizo p efl hišo prekril črn prah. ,7 ^ožuhova hiša v Bodovljah rav ' na Dre8u nad tovarno . no v višini dveh dimnikov, r,a: atefih dim raznaša črn prah nat - P° nJ'hovi domačiji in na n Se dru8°d v okolici. Živili Q. roara onesnažene trave, ljitonjavo za ljudi morajo teme-nai ?Prat'' sušenje perila zu-Qi ni mogoče, na fasadah in "ni stavb pa se dela škoda. radi težav z dimom in sa-S|0v'. Sn,° konec maja letos na- ^odoveljski Termo neprijazen sosed Prebivalce motita hrup in črn prah okna zaradi vsiljivega prahu in motečega hrupa. Franc Možina iz Bodovelj 16 še dodaja, da gre oboje vsem prebivalcem v nos in ušesa, vendar jih več kot Proš, na vodstvo tovarne Termo r**mer ' i njo pa smo seznanili krajevno skupnost Zminec, gih vodstvo in nekaj dru-rjuje°Jg°vornih oseb,« pripove- obč lp Q • ----- |'M|'V/.V Ra- omon Kožuh, ki še razla-1 »S stalnim le poslabšujejo. Zato opozorili tudi na moteč pr0j " «*inim dograjevanjem r*zm nih naPrav v Termu se h"0 t©Jf*. ki 8a povzročajo ventila-te i m nova vibracijska naprava *n*P°rt materiala v silos. sthft vna ie "»ma in čista vasica, '° *e pozabili.« °varna odgovarja đovMa^i obrata Termo v Boje n K°nrad Erznožnik nam cl0D te'efonskem pogovoru Varni ne, P°Jasnil, da so v toli od leta 1981 veliko vlaga-Pr0cp lzboljšave tehnološkega todl,?ivih Zarrdl zmanJšanja seen vP|,vov na okolje. 10 so dimni plini, prah in hrup še vedno moteči ža sosede, kar pa bodo skušali razrešiti z uresničitvijo projekta teh-nološko-ekološke sanacije obrata. Kot smo se prepričali pri Kožuhovih popoldne, vodstvo tovarne ni ravnodušno do njihovih problemov. V treh dopisih so jih podrobno seznanili, katere ukrepe so storili v bodo-veljskem Termu za zmanjšanje emisij prašnih delcev v okolje in za zmanjšanje hrupa na posameznih napravah. Poudarili so tudi, da bo v prihodnosti najtežja odločitev 110-članske-ga kolektiva ali za sanacijski program proizvodnje ali celo za zaprtje obrata v primeru ekonomske neupravičenosti ' posegov. Proizvodnja teče dalje Sosedje tovarne, ki hočejo bralcem Gorenjskega glasa potožiti o svojih težavah, ne zaupajo prav dosti obljubam iz tovarne. Veliko besed so že slišali o tem, da bo proizvodnja v Bo-dovlja čistejša in manj hrupna. Kaj drugega od tega, da iz zraka več ne "snežijo" kosmi steklene volne, pa vseeno niso dočakali. Na domačiji v Bodovljah 12 so po desetih letih morali zamenjati kritino, ker je prepuš- čala vodo, podstrešje pa so morali očistiti debelega sloja črnega prahu. Tončka Rupar je zato zaprosila tovarno za delno povračilo stroškov obnove hiše, vendar ji zaenkrat še niso odgovorili. Tudi Ida Justin, ki se je pred pol leta priselila v novo hišo v Bodovljah 28, se boji, kako se bo navadila na zaprta polovica molči zaradi kruha v tovarni. Kakorkoli že, tovarna bo prej ali slej morala reči bobu bob! Vprašanje pa je, kaj bo premaknilo jeziček na tehtnici pri delavcih, ali njihova socialna varnost ali bivanje v zdravem okolju. • S. Saje HALO, 93 Kranj, 9. septembra - Kranjski poklicni gasilci so imeli prejšnji teden kar mirno službo. Edini požar je bil I. septembra, ko je v stanovanju v Tomšičevi zagorel pralni stroj. Zanimivo oziroma žalostno pri tem je predvsem to, da gasilci zaradi divje parkiranih avtomobilov po ozkih mestnih ulicah s svojim vozilom niso prišli niti prek polovice poti do požara. Na srečo so goreč stroj ljudje sami pogasili, vprašanje pa je, kaj bi bilo, če ne bi uspeli in bi se ogenj razširil. Sicer pa so gasilci v soboto čistili kanalizacijo na C. JLA, v sredo jih je zmedel lažni alarm iz pošte na Planini, sodelovali pa so tudi pri reševanju v prometni nesreči in prevažali pokvarjena vozila. • H. J. NESREČE Lani šest, letos pa... Že devet mrtvih v gorah Kranj, 9. septembra - V inšpektoratu milice UNZ Kranj so /brali podatke o gorskih nesrečah v prvih osmih letošnjih mesecih. V tem času je bilo na Gorenjskem 29 gorskih nesreč, od tega osem smrtnih primerov, če pa prištejemo še sobotno nesrečo v severni steni Grintavca, kjer je umrl avstrijski planinec, pa je statistika še grozljivejša. l.ani so v vsem letu gorenjske gore terjale šest žrtev. Ri i/en mrtvih je bilo v osmih mesecih letos v gorskih nesrečah deset ljudi tudi hudo in šest lažje ranjenih. V reševanjih je sodelovalo kar 166 gorskih reševalcev, osemnajst policistov, sedemnajst-kraj je poletel helikopter notranjega ministrstva. Najbolj množično je bilo reševanje 10. februarja na območju Zelenice, kjer so reševalci pomagali sestopiti 25 tabornikom iz Ljubljane, ki se zaradi nevarnosti snežnih plazov niso mogli vrniti iz Doma na Zelenici v dolino. Najhujše nezgode pa so bile na območju Triglavskega pogorja, kjer je bilo šest planincev mrtvih, šest hudo in štirje lažje ranjeni. Največ nezgod - dobro polovico - je bilo avgusta, med vzroki zanje pa krepko prednjačijo zdrsi. # H. J. Smrt v steni Grintavca Reševalni helikopter slovenskega notranjega ministrstva je v soboto pripeljal v dolino mrtvega 25-letnega avstrijskega planinca Berniiarda Moosbruggerja iz Gradca. Ponesrečil se je v severni steni Grintavca nad Zg. Jezerskim. S tremi prijatelji je odšel s Češke koče proti Grintavcu. Ker so zašli z označene poti. je sam odšel naprej, da bi ugotovil, ali je pot varna. Pri vračanju mu je spodrsnilo. Padel je na pesek, po katerem je drsel približno šest metrov, nato pa omahnil čez previsno steno j 50 metrov globoko, kjer je mrtev obležal. Tvegana potovanja proti vzhodu Tiralice za pobeglimi vojaki Ljubljana, septembra - Slovensko ministrstvo za notranje zadeve sporoča, da vojaški pravosodni organi še vedno iščejo slovenske fante, ki so pobegnili iz J A. Vojaška sodišča iz vse Jugoslavije, kjer so Slovenci služili vojaški rok, so razpisala tiralice. Kot razlog navajajo storitve kaznivih dejanj nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo, izmikanje služenju v vojaški službi, samovoljno odstranitev in beg iz oboroženih sil. Tiralice imajo vse policije v Jugoslaviji, seveda pa tudi vojaška policija. Sklep o umiku JA iz Slovenije, o prenehanju služenja slovenskih vojakov in o tem, da se Slovenci ne rekrutira-jo več v JA, torej v birokratskem mehanizmu vojaških sodišč ne velja. Tiralice veljajo več let oziroma do preklica. Slovenska policija jih seveda ne more in ne bo upoštevala, so pa zato potovanja izven Slovenije proti vzhodu tvegana. Pobeglim vojakom ministrstvo svetuje, naj se izogibajo potovanjem v jugovzhodne dele Jugoslavije. Spolni napad na otroke Tržič, septembra - Kriminalisti UNZ Kranj so javnemu tožilstvu ovadili moškega iz tržiške občine. Utemeljeno ga sumijo spolnega napada na otroke, mlajše od štirinajst let. Gre za moškega, ki se je poročil z ženo, ki ima iz prejšnjega zakona tri otroke. Najprej je spolno nadlegoval deklico, v tistem času še ne staro štirinajst let. K njej se je ulegel s posteljo, se slekel, jo otipaval, nagovarjal k spolnim odnosom. Pastorka se je branila, se ga izogibala. Ker mu pri njej ni uspelo, seje pozneje lotil tudi njenih mlajših bratcev (trinajst in enajst let). Nadlegoval ju je, ju otipaval, tudi onadva sta ga morala otipavati. Vse to seje dogajalo konec lanskega in v začetku tega leta. Kriminalisti so za kaznivo dejanje zvedeli na ir/iškem centru za socialno delo. • H. J. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Dvojni poskus umora,škofja Loka - d o je 27. avgusta popiral po škofjeloških lokalih in pri tem naletel na znanca B. Š\ D. O. ga je poklical na stran in znancu očital razmerje s svojo ženo. B. S. je zanikal, da bi ženo hotel speljati. Prišlo je do prepira in groženj, D. O. je B. S. zagrozil, da ga bo ubil. B. S. je šel domov. D. O. pa za njim, tolkel je po njegovih vratih in mu še kar naprej pretil, da ga bo ubil. B. Š. je vsiljivcu odprl, nato pa izza pasu potegnil nož, zamahnil proti njemu in ga porezal po roki. D. O. je uspelo napadalcu iztrgati nož in ga zabosti v trebuh. D Lažje ranjeni D, O. se je zatekel po pomoč v zdravstveni dom, B. S. pa so odpeljali v klinični center in je zunaj življenjske nevarnosti. Kriminalisti UNZ Kranj so proti obema napisali kazensko ovadbo zaradi dvojnega poskusa umora. • H. J. Ukradli denar z blagajno vred - Neznanci so v noči s I. na 2. september vlomili v stav ho makedonske enote Vino-jug promet v Šenčurju. Očitno so bili krepke rasti, saj so iz trgovine odnesli blagajno, težko med 200 in 250 kilogrami ter visoko 120 centimetrov. V njej je bilo okrog 80.000 dinarjev. Sledu za denarjem in blagajno še ni. Napadel policista - 22-letni D. P. je v gostinskem lokalu Dobra mrha v Kranju tako zelo sitnaril, da so morali klicati za pomoč na policijo. Policista sta razgrajača opozorila, obljubil jima je, da bo šel domov, ko sta odšla, pa je spet začel. Spet so ju Micali, tokrat sta policista nameravala D. P. odpeljati domov. Ko sta ga izpustila iz marice, je mladenič enega od policistov napadel, se začel z njim ruvati. ga podrl na tla, raztrgal srajco in ga lažje ranil. Družno sta policista razboriteža le obvladala in ga nato namesto v domačo posteljo pripeljala na streznitev v policijski "hotel". Ženo pretepel do nezavesti - Zakonca .1. M. (ona) in B. H. (on) s Planine sta oba brez redne zaposlitve, preživljata se s priložnostnimi deli. Razen tega tudi oba rada pogledata v kozarec, nakar se običajno spreta. Tudi zadnjič sta oba prišla domov precej okajena. Po stari navadi sta se začela prepirati. Kot kaže, pa njemu tO ni bilo dovolj. Družico je začel pretepati, brcati in jo tako ranil, da so nezavestno odpeljali v klinični center. Ženska ima zlomljena rebra, nosno kost, pretres možganov in podplutbe po telesu. Nasilneža so kriminalisti ovadili javnemu tožilstvu. Nasada indijske konoplje, Kranj, 9. septembra - Policisti in kriminalisti UNZ Kranj so minuli teden blizu Šenčurja in Ja-vorniškega Rovta odkrili ter uničili dva nasada indijske konoplje. Nasada sla bila dokaj obsežna, famo jeseniški, v katerem je bilo 63 sadik indijske konoplje, je bil vreden okrog 30 tisoč mark. • H. J. GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 10. septembra 1991 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI SUSll.NIK perila in infra PEČ, prodam flP 802-040 14154 Prodam PRALNI STROJ v okvari za osemsto din flp 621-423 14161 Prodam SEKALNI STROJ - "štanco", 15 ton ^ 40-153 14166 Prodam hribovski TROSILEC za gnoj. UP 310-511 14169 OVERLOCK Pfaff, nov. z garancijo, pro-dam. flp 215-650 14172 Prodam črnobel TV Iskra - senzor ^ 45-711 14181 Ugodno prodam starejši češki PRALNI SI ROJ. Sučeva 9, Kranj_141X2 Prodam rjav vgradni ŠTEDILNIK Gore-nie. 2 4-2. 2IH-005_14187 Nov PRALNI STROJ Gorenje, 3 kg. pro-dam 10% ceneje. # 801-094 14192 Prodam 200-lilerski ČISTILNI BOBEN. <8P 75-371 14195 Prodam dobro ohranjeno, rabljeno zamrzovalno SKRINJO Gorenje, 300 litrov, (ena po dogovoril. ^ 66-995 14207 Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TV sprejemnik Koerting - Diademe, 56 Cm J2 68-463 14208 Prodam COMMODORE 64 «2? 241-039 Poceni prodam žago za HLODOVINO, flt 622-581 14223 CD gramofon JVC, nov, ocarinjen, prodam qf 324-184_14251 IZPOSOJA Videokamer. uporaba enostavna, flfr 241-265_14255 Prodam SLAMOREZNICO Epple 900 S. Struževo 7. Kranj 14260 Prodam 10-literski BOJLER Gorenje. * 311-001 14261 Prodam PEC za elaino ogrevanje Meller. uvoženo, novo. 200 kub m. Prosen. De- lavska 1. Kranj_14266 Prodam barvni TV Gorenje. ^ 633-047 Prodam PRALNI S'IR'OJ, dobro ohra-njen. flp 312-373 14276 Prodam novo motorno KOSILNICO in OKOPAI NIK. -JP 40-524 14280 Prpdara barvni TV »Montreal«, ekran roshiba. ® 6.i 1-784 Prodam namizno STRUŽNICO rnaksi- mat s priborom. 9 631-036 14286 Prodam PRALNI STROJ Gorenje. Kuti-nova 13. Kranj 14291 Prodam nerabljeno plinsko PEČ. Kutinova 13. Kranj 14292 Prodam TERMOAKUM ULACUSKO PEČ. 6 kVV 12 242-857 14294 Prodam ali zamenjam za manjšo, novo PEČ TVT 50. ^ 70-588 14296 Prodam VIDEOREKORDER Jarc, Okroglo 19. Naklo Sharp 14299 Prodam OS za cirkular z žago. 65-491 14217 Prodam KORENČEK in domači BkT NJE VEG, <£■ 061 841-059 14312 Prodam KROMPIR za krmo in jedilni krompir ^ 42-355 14365 Prodam drobni KROMPIR fl? Znoša 47 a. Begunje 14408 POSESTI Prodam HlSO v gradnji, cena 100.000 DEM. UP 74-251 14265 Prodam sončno PARCELO - Sovodtnj. 12 692-552. zvečer 14320 Prodam 3.868 kvad m GOZDA pri Moj-Strani, ^ 89-052 14360 PRIREDITVE Informacije za prešernov SUPERMARA-LON. flp 062/35-717 14334 RAZNO PRODAM Prodam CD GRAMOFON in dirkalno KOLO flp 310-528 14234 Prodam konjski SAMAR in in motrno EELDSMITNO ^2 -s?-977_14244 Prodam: KROMPIR. MOTORNO KO-SO in PLUG. ^ 40-167 14307 Prodam gr BARAKO. MEŠALEC. PRI-KOL1CO in KAD flP 621-587 14347 STAN- OPREMA Prodam KAVČ in 2 FOTELJA, cena 4.000.00 din. flP 311-752 14205 Prodam stara OKNA z roletami in VRATNA KRILA, g 242-158 14279 BALKONSKA VRATA. 100 x 220 cm. nova. prodam ^ 631-036 14287 ROLETE, plastične, 27 kosov, prodam ^ 75-610 14327 Prodam dohoro ohranjen KAVČ. flp 45-098 14376 Prodam trodelna OKNA. 'Sf 81-850 ml. 30 14381 NOVO • NOVO Kranj, Ljubljanska c. 29 a, * 217-458 NOVO • NOVO STANOVANJA Nujno potrebujem SOBO v Sk. Loki ali okolici Ig 633-365_14149 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kra- nju. jfr 46-030_14209 Prodam l-sobno STANOVANJE na Pla-nini. g 214-155_14247 l-sobno družbeno STANOVANJE, v Šenčurju menjam. flP 215-459 14254 Oddam I-sobno STANOVANJE v Sk Loki *g 633-610_ 14339 Zamenjam komfortno, 2-sobno družbeno STANOVANJE. 71 kvad m., na Planini 3. za manjše. 2-sobno. brez centralnega I>grevanj.1. Šifra: ZAMENJAV'A 14358 V privatni hiši na Jesenicah prodam 3-SOBNO STANOVANJE in KLETNE PROSTORE, primerne za poslovno de* javnost. D 213-842. popoldan 14369 Mirna študentka išče SOBO v Kranju ® 067/55-605 14401 Oddam STANOVANJE v Bloku - vodo-vodni stolp flp 216-831. po 19 uri 14415 Najamem GARSONJERO, f 214-851. inl. 380. Alenka 14416 VOZILA Prodam JUGO 45. bež barve, letnik maj 1989, Zakolnik. Virmaše 4/a_13902 Prodam 126 P, letnik 1987. cena po dogo- voru. 12 83-318_14148 Prodam AUDI 80 L, letnik 1975. Vičič. Planina 73. Kranj_14151 Prodam R 4 GEL. letnik 1990. Poljce 39. Begunje_14155 R 9 G ID. letnik 1989. prodam ali me-njam g 46-719_14157 Prodam l ADO Sarnaro, letnik 1987, Sr, vas 95, Šenčur_14158 Prodam / 101. letnik 1984. ^p 217-575 CITROEN AX H TRS. letnik 1989, pro- dam.^g 31 1-052_14165 Prodam / 750, letnik 1985. dobro ohra- njen flp 42-7 51_14168 Prodam R 4. cena 1.000 DEM. Štrukelj. Ravne I. Tržič _14171 Prodam MOTOR avtomatic 3 SI. ® 214-425 14173 Prodam LADO Sarnaro. 21.000 km, letnik 1989. g* 801-371_14174 YUGO 55, letnik maj 1989, prevoženih 25.000 km, cena 6.800 DEM, prodam #324-123 RESTAVRACIJA PRAVI NASLOV ZA LJUBITELJE ITALIJANSKE KUHINJE z novo dopoldansko ponudbo malic (od 10. -12. ure) ter dnevno svežimi morskimi speciali-tetami Kranj, J. Platiše 17, tel 324-116 Odprto: od 10. - 24. ure, sobota od 12. - 24. ure, nedelja zaprto Prodam karamboliran OPEL Kade«. jJ tnik 1985, ^p 59-152_b^- Prodam NSU Princ 1200. nerenistrifi vozen. ^ 633-229 " 1^ Prodam Z 750. letnik 1984. KovačičcvC Kranj.popoldan I*? Prodam R II turbo. slar 6 let šuceV« Kranj_]4l» Prodam R 4 TL. letnik 1978. registrira' Kovor 74.Tržič__Ifjj Prodam Z 101, letnik 1983. 67.000 Ijj flP 69-033 lfW Prodam R 4 GI L. letnik 1986 ^ 218-243 _ I4J2 Prodam CITROEN AX II TRE. letjj 1987. ^ 213-240 I41 Prodam Z 101. letnik 1977. cena DEM, g 57-847__Ifj; Prodam FIAT 750. letnik 1985. 2.400 DEM "gf 73-810__\^ Poceni prodam CITROEN GS. U',b,'' ohranjen. *2 47-491_JjgJ R 4 (iT L. letnik 1987. prodam. BevW« 39, Radovljica__I** Poceni prodam FIAT 850. registriraj Sparovec. Proletarska I I.Tržič |4"> Prodam R4 GTE drap barve, dobro njen. registriran do decembra 57.000 km. cena 5.000 DEM ^ Ivpm ohit 19* popoldan Prodam karamboliran VAL.\HALi- ■> va, letnik I973_ 982-736__^ Prodam J l C it) 45. letu i k 1984. 2 600 DEM. flp 81-494 Prodam 126 P, letnik 1986. registriranj leto, g 218-945_ Jj> Prodam Z 101 G I L. letnik 1989 Pe5fl ■gf 312-288__ Prodam črn GOLI. letnik 1982 Pl."1^ 16, Kranj___Jj}>l Prodam JI GO Florido. Partizansku H I 2/a. Kranj_ ALFO 33. 1,3 S. model 1987. prodam f 242-760 ! 4-J ' Prodam JUGO 45 AX. letnik ska 7. Bled 9ŠT st Prodam TRAKTOR Torpedo.55. 500 lavnih ur. "2 73-580 "4 Prodam SKALO 1988, flf 79-537. deceii I*' WARTBliRG. letnik 1977. odlično njen, g 327-159_ bj: BMVV R 50. letnik 1972. ohranjeni f dam, ® 68-705 CITROEN GSX. prodam za 1.600 Dohračevska 28. Ziri_j| Prodani Z 101. letnik 1978. cena 1 DIM g 47-522_>m Prodam Ril. letnik 1987. Nova vas I Radovljica__■ Prodam vlečno KLJUKO za'VVartl"! 12 325-364 J Prodam JUGO 55. letnik I989. KoW| ska 7. Kranj___■ Prodam 126 P. letnik I986. garažiran ' 2I2-718_ J* Prodam karamboliran GOLI die*4 tnik 1983. flp 42-662. Zalog 89. CetW h-: i4 Prodam JUGO 45. star 20 mesecev.^ 5.000 DEM. *2 85-384. doPold.i% 83-878. popoldan Prodam GOLF diesel. letnik 1988. maže 72. Preddvor ___■ Prodam Z 750. letnik I980. registaj ^p 57-853__ Prodam Z. I0I. letnik I978. registri ^ 312-393 SALON GOLF diesel. letnik I984. prodam.: 73-686___■ Prodam TRAKTOR T. Vinkovič 5-,'-tnik I985.1g 721 -172 Prodam dobro ohranjeno Z 101-1980 46-380___ HYUNDAI Ponj 1.5 GLS. letnik 'f ptodam *2 78-600__Jy. Prodam GOLF diesel. letnik l^sS.«' 324-304_ \/ Prodam Z 850 AT. kamionet, nef«« ran, ^ 76-004___V GOLF diesel. letnik 1987, prodam ,,l 43/a. Bled POHIŠTVA KRANJ, Goreniski sejem tel.: 222-308 Del čas: pon , tor, sreda od 12. - 19 ure, čet., pet. od 8. - 15 ure, sobota od 8 - 12^ Prodam R 4. letnik 1978. Hrast je 17 l/a. Kranj _ 14313 LADO Caravan, letnik 1986. prodam. j& 50-81)5_ 14316 Prodam GOLFJGL. letnik 1982. Dežma-nova 1. Lesce_14322 Prodam DIANO za 1.500 DEM, registrirano. Brezje 3_14323 Prodam JUGO 45. letnik 1985. cena 3.500 D L. M. g 70-309 14329 Prodam OPEL Kadeti 1.2 IS.. Rožna dolina 29 Lesce_14331 Prodam POKROV MOTORJA in lesi Prednji BLATNIK za Jugo 45. fljf 66-881 LADO Karasan 1200. letnik 1981. regi-Mriran, -gf 70-045 14337 FIAT 126. letnik 1991. vodno lilajen. prodam. Golnik 94 14338 Prodam otroški VOZIČEK in HOJICO. 324-457 14373 Prodam Z 750, ohranjeno, starejši letnik 77-122 14397 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1983 ® 802-691 14402 Prodam TRAKTOR IMT 540 flp 51-066 14403 Karambolirano Z 101. letnik 1987, pro- darti. Slivnik. Sp. Gorje 16_14405 Prodam R 4, december 1989. Strelec. Milje 26. Šenčur_14407 JUGO 45 A. letnik 1987, prodam. ® 43-365, po 16. uri_1441 I Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, l dodatno opremo, flf 213-437 14412 Prodam I IA T 126 P čemažar. C. JLA 41. Kranj - stara cesta Kokrica - Naklo Prodam R 5 Uampus. 5 vrat. letnik 1990. ■S" 57-987 14418 Prodam I IAT 126 P. letnik 1978. regislri-ran do septembra 1992. cena 1.000 DLM. Ogled na Prežihovi 13. Bled. «3* 77-958 14422 Prodam AX TRL, letnik 1987. ali me-njam za R 4. ® 217-604 14423 Prodam ali zamenjam LADO Sarnaro. *S 217-061__14425 Ugodno prodam ali menjam Z 126 P, letnik 1981 in Z 101. letnik 1978 ® 41-725 14426 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1982. "5fc 57-960 14428 Prodam ohranjeno Z 101. letnik 1981. •g 621-830_14430 Prodam SCTROCCO GTL ® 218-249 14431 skih del. možnost izobraževanja fl) 620-263. zvečer 14222 Iščemo kvalitetno SIVIUO. flf 78-965 int. 229 14306 Iščemo honorarno ĆISTILKO. SSS Radovljica, Gorenjska 25 14309 POTNIK z lastnim prevozom dobi lep za-služek. 325-678_14386 Nudimo POGODBENO DLLO resnim osebam, ki si želijo več kot le povprečno plačo. Pokličite danes od 15.30 do 19. ure nag 73-914_14400 Komunikativnim osebam nudimo HONORARNO DELO za prodajo zanimivega, vpeljanega artikla. ^ 323-135, od 18. do 21. ure 14406 Zastopniško delo! Nov artikel! g 40-366 14420 ŽIVALI Prodam JUGO 45. letnik 1984. cena 2.600 DEM, "g 45-532 14438 OOLF diesel nujno in poceni prodam, le-tnik 1988. g 74-509_14452 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim v redno delovno razmerje PRODAJALKO živilske stroke, za trgovino v Kranju. Pogoj. 4-lclna srednja šola ali kvalifikacija. Pompe Ivanka. Okroglo 18. Naklo_13913 Gostilna Knafel Žirovnica, zaposli nata-karja-ico 14156 Dekle z ekonomsko ali komercialno šolo ZAPOSLIM za opravljanje računovod- Prodam 2 KOZI mlekarici. ® 621-546 14146 Prodam 10 tednov starega BIKCA simen-talca. Ljubno 84 (po cerkvijo), g 50-570 14196 Prodam KRAVO molznico. Habjan. Dra-žgoše 15. fl? 66-832 14219 Več PRAŠIČEV za zakol, prodam. Cena 50 din/kg. g 47-491 14220 Prodam mlado jalovo KRAVO. Zalog 62. Cerklje_^_14262 Prodam srnasto KOZO. dobro mlekanco.