raziskovalna dejavnost 139 The effect of the use of mask and snorkel during swim learning programme for preschool non-swimmers on theirs swimming knowledge and abilities Abstract The aim of the study was to determine the effect of the use of mask and snorkel during the learn-to-swim programme on swim- ming knowledge and skills of preschool non-swimmers. 39 children participated in the study. They were divided into matched pairs based on their swimming knowledge and skills shown at initial testing. Subsequently, they were assigned randomly to an experimental or a control group. Water adaptation test and tests of swimming knowledge and skills were done before and after the programme. Both groups showed an improvement in swimming knowledge due to the learn-to-swim programme. However, there was only one significant difference in the skills tested between the experimental and the control group after the programme. There were more participants in the control group who were able to perform relaxed exhalation in water than in the experimental group. Considering the results, it could be concluded that the swim teacher should focus on teaching the non- swimmers to open their eyes under the water and teach them exhalation in the water after the use of mask and snorkel. Key words: adjustment to the water, breaststroke, mask, snorkel, preschool children, learning programme. Izvleček Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen učinek ima upo- raba maske in dihalke pri prilagajanju na vodo ter zače- tnem učenju prsnega plavanja. Program običajnega pri- lagajanja na vodo in začetnega učenja prsnega plavanja smo primerjali s programom, pri katerem smo uporabili masko ter dihalko. Raziskavo smo opravili na vzorcu 39 predšolskih otrok iz vrtca Pedenjped iz Zaloga. Merjen- ce smo najprej razdelili glede na znanje v enakovredne pare. Nato enega iz para uvrstili v eksperimentalno, dru- gega pa v kontrolno skupino. Pred tečajem in po njem smo otroke testirali s testi prilagojenosti na vodo ter testi znanja plavanja. Vadeči obeh skupin so na plavalnem te- čaju napredovali v znanju plavanja. Statistično značilna razlika med obema skupinama se je pokazala le pri testu izdihovanja v vodo. Vzrok za to vidimo v razlikah v meto- dičnem postopku med obema programoma. Metodičen postopek uporabe maske ter dihalke pri prilagajanju na vodo in učenju tehnike prsno zato verjetno zahteva ča- sovno daljše učenje, da lahko učenci uspešno osvojijo tudi izpuščeni stopnji običajnega prilagajanja na vodo (gledanje ter izdihovanje pod vodo). Ključne besede: prilagajanje na vodo, tehnika prsno, maska, dihalka, predšolski otroci, program učenja. Tadeja Moravec, Jernej Kapus Ugotavljanje učinkov uporabe maske in dihalke pri začetnem učenju prsnega plavanja 140 Uvod „ Dobro načrtovani tečaji učenja plavanja vključujejo uporabo ustreznih ter raznovr- stnih pripomočkov, ki so prilagojeni staro- sti vadečih. Plavalni pripomočki povečajo učencu plovnost, zmanjšujejo strah, dajejo občutek varnosti, omogočajo pravilen po- ložaj telesa v vodi, večje število ponovitev (udarcev, zaveslajev), preprečujejo krčevi- tost gibov, olajšujejo dihanje, omogočajo učencu plavanje v globoki vodi, delo v večji skupini in popestrijo vaje (Kapus idr., 2002). Bitenc (2014) je v svoji diplomski na- logi ugotovila, da slovenski vaditelji, učitelji in trenerji plavanja najbolj poznajo ter upo- rabljajo plavalno tubo – črva, desko, očala in plavajoče igrače. Ugotovila je, da se z leti uporaba pripomočkov ni bistveno spreme- nila, še vedno je v ospredju plavalna deska. Vaditelji, učitelji in trenerji plavanja menijo, da izbira plavalnih pripomočkov pri ponu- dnikih plavalnih tečajev ni barvita, saj so pri svojem delu omejeni z njihovim izborom. Nekaj raziskav je že ugotavljalo učinkovi- tost uporabe didaktičnih pripomočkov za učenje plavanja. V nadaljevanju so predsta- vljene njihove ugotovitve. Plavutke nepla- valcu povečajo vzgonski moment (navor) na spodnje okončine (lažje in hitreje pre- hajanje iz navpičnega v vodoraven položaj – najpomembnejša faza učenja popolnih začetnikov) in ustvarjajo propulzijo, ki je neplavalci nimajo dovolj (njihove fizične možnosti so močno omejene zaradi ma- lega stopala, slabih nožnih mišic). Otroci z njimi prej dosežejo pravilen položaj telesa, se hitreje premikajo in tako porabijo manj energije (Rajtmajer, 1994). V študiji »Lear- ning to Swim Using Buoyancy Aides« se niso pokazale statistično značilne razlike med skupino A, ki je za učenje plavanja upora- bljala pripomočke (rokavčke, deske različ- nih velikosti, plavutke), in skupino S, ki je delala samo s plavalnimi deskami. Znanje plavanja osnovne tehnike kravl pri začetni- kih, ki so vadili z različnimi pripomočki, ni bilo boljše kot pri tistih, ki so vadili deset dni samo s plavalnimi deskami (Parker, Blanks- by in Quek, 1999). Kjendlie in Mendritzki (2012) sta opazovala, kakšne so razlike pri izbiri gibanj med prosto igro v vodi med vadečimi, ki so se učili plavati z ali brez pla- valnega jopiča. Vadeči, ki so se učili plavati s plavalnimi jopiči, so statistično značilno manjkrat potopili glavo v vodo in bolj po- gosto posegali po plavajočih igračah med prosto igro kot tisti, ki so se učili brez pla- valnega jopiča. Samozavest ter spretnosti v vodi je kontrolna skupina (brez plavalnega jopiča) pokazala na višji ravni. Eksperimen- talna skupina je pripomočke uporabljala med učenjem plavanja, zato so imeli ti ob- čutek, da jih potrebujejo tudi med prosto igro. Ti bi jim omogočili plavanje z glavo nad vodo, manj potopov glave, skokov ter plavanja z glavo pod gladino. K navpičnim gibanjem (skoki, potop glave) so bili manj nagnjeni vadeči, ki so vadili s plavalnimi jo- piči, saj so se med prosto igro gibali več v vodoravnem položaju. Statistično značilne razlike med skupinama se niso pokazale pri izdihovanju v vodo, potapljanju, spretno- stih pri vhodu v vodo in preplavani razdalji. S Fredovim plavalnim obročem (Jazbec, Vi- demšek in Šajber, 2016) lahko poteka uče- nje plavanja za dojenčke, malčke in otroke po trostopenjskem plavalnem programu do pravilne tehnike. Fredov plavalni obroč je zelo varen v primerjavi z ostalimi plaval- nimi pripomočki (ne ovira učenja udarcev in zavesljajev), omogoča, da je otrok v vodoravnem položaju (optimalnem polo- žaju za plavanje) in poučevanje v plitvi ali globoki vodi. Trije različni Fredovi obroči (rdeč, oranžen, rumen) se med seboj razli- kujejo po volumnu ter posledično vzgonu in stabilnosti. Za otroke v predšolskem ob- dobju ter prvem razredu osnovne šole sta za plavanje primerna oranžen (za otroke od 2. do 5. leta) in rumen (za otroke med 4. in 8. letom) obroč. Prednost Fredove metode je postopno spuščanje zraka iz obročev (zmanjšanje vzgona) in s tem plavanje v olajšanih ter oteženih okoliščinah. Šajberje- va (2006) je ugotovila, da se otroci po Fre- dovi metodi naučijo plavati hitreje kot po klasičnem programu. Pet in šestletniki so se v 10 urah po Fredovem programu naučili plavati v 70–90 %, po klasičnem programu pa v istem času med 2–6 % (procenti pred- stavljajo delež otrok, ki so preplavali 25 m). Okrog 35 % štiriletnikov, ki so se učili plava- nja po Fredovi metodi, je preplavalo 25 m. Po klasični metodi učenja plavanja je bilo takšnih otrok le 1 %. Nasprotnikom uporabe pripomočkov pri plavanju je skupno to, da naj bi ti povzro- čali razvoj napačnih navad. S pomočjo njih otroci zavzamejo navpičen namesto vodo- raven položaj v vodi. Mary Ann Roberton je razložila kratico DAP (developmentally appropriate practice), pri kateri naj bi upo- števati individualne sposobnosti in potre- be vadečih, ko se odločamo o uporabi pri- pomočkov za učenje plavanja (Roberton, 1993, v Langendorfer, 2012). Nekateri vade- či jih ne potrebujejo, ker so že sami dovolj plovni. Tistim, ki imajo strah pred vodo (dr- žijo se roba bazena), pa bodo pripomočki omogočili hitrejši napredek. Pri učenju tako ne obstaja samo ena pot, izogibati se moramo mnenj »vse ali nič« (vedno ali ni- koli uporabljati plavalne pripomočke), saj je potrebno upoštevati tudi dane okoliščine (Langendorfer, 2012). Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v učinkih programov začetnega učenja pla- vanja z masko in dihalko ali brez teh dveh pripomočkov na znanje plavanja predšol- skih otrok. Metode dela „ Vzorec merjencev Vzorec merjencev je sestavljalo 39 otrok iz vrtca Pedenjped iz Zaloga (Ljubljana), kro- nološke starosti 6 let ± 6 mesecev, teže 22 ± 4 kg, višine 119 ± 5 cm. V projekt Botrstva, ki smo ga izpeljali s pomočjo Športnega centra Fakultete za šport in Zveze prijate- ljev mladine Moste – Polje, so bili vključeni otroci iz socialno šibkih družin s področja Moste – Polje. Merjence smo najprej raz- delili glede na znanje v enakovredne pare. Nato enega iz para uvrstili v eksperimen- talno, drugega pa v kontrolno skupino. Znotraj eksperimentalne ter kontrolne skupine smo oblikovali še dve podskupini (boljšo, slabšo). Kriterij za razvrstitev je bil zmožnost plavanja 3 sekund. Vadeči, ki so na začetnem testiranju plavali 3 sekunde ali več, so bili vključeni v boljši skupini. Tisti, ki so plavali manj kot 3 sekunde, pa v slabši skupini. Vsak dan je poučevalo 12 učiteljev plavanja, od teh je bilo 5 stalnih (prisotni so bili na vseh dnevih tečaja), ostali pa so se izmenjevali. Znotraj vsake skupine so delali 3 plavalni učitelji, med njimi je bil en vodja, ostala dva pa pomočnika. Vzorec spremenljivk V naši raziskavi smo vadeče testirali s sed- mimi testi, ki naj bi si sledili po težavnosti od najenostavnejšega do najzahtevnejše- ga. Teste: mrtvak na hrbtu (učenci so mo- rali položaj mrtvaka zadržati tri sekunde, šteli smo 21, 22, 23), drsenje (učenci so se morali odriniti od stene, drseti v prsnem položaju z iztegnjenimi rokami vzročenju in glavo v vodi), plavanje žabice (plavanje z udarci in zavesljaji prsno ter z glavo nad gladino; učenci so glede na svoje plavalno znanje ter gibalne sposobnosti preplavali kar najdlje) in prsnega (plavanje z udarci in zavesljaji prsno ter z gibanjem glave in di- hanjem; učenci so glede na svoje plavalno znanje ter gibalne sposobnosti preplavali raziskovalna dejavnost 141 kar najdlje; test smo izvedli na zaključnem testiranju, saj na začetku učenci niso znali plavati na ta način) smo posneli s kamera- mi ter s pomočjo ogleda posnetkov dobili rezultate. Preplavano dolžino smo odčitali z metra, prilepljenega ob robu bazena. Če je vadeči zmogel odplavati 25 m, se je s tem test zaključil. Pri plavanju ga je spre- mljal učitelj plavanja. Pri drugih testih: po- top glave (glavo so morali potopiti v vodo za dve sekundi na robu bazena), gledanje pod vodo (od petih poskusov so morali tri- krat povedati pravilno barvo kamna, ki so jo videli pod vodo) in izdihovanje v vodo (petkrat so morali potopiti glavo in izdihniti pod vodo) smo zabeležili, ali so otroci nalo- go pravilno opravili. Načrt raziskave Skupine so se prilagajale na vodo in učile prsno v tečajni obliki 8 vadbenih enot na velikem bazenu Fakultete za šport. Vsaka vadbena enota je trajala 120 minut, ki smo jih razdelili na dva dela, med njima so imeli vadeči 15 minutni odmor. V tem času so si preoblekli mokre kopalke in pojedli malico (sadje). Globina vode je bila od 1.35 do 3.5 m. Na eni strani bazena so delali učenci eksperimentalne, na drugi pa učenci kon- trolne skupine. Ti dve sta bili razdeljeni še na boljše in slabše vadeče. Med samim tečajem smo se na svoji strani bazena tu- di zamenjali, zato da ena skupina ni ves čas delala v isti globini vode od 3 do 3.5 m (norma 1.35 m velja kot stoječ del samo pri odraslih). Temperatura vode in zraka je bila 30° C. Obdelava podatkov in stati- stična analiza Za nominalne podatke iz testov: potop glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodi in mrtvak na hrbtu smo izračunali fre- kvenco porazdelitve in iskali razlike med skupinami s Chi-kvadrat testom. Pri inter- valnih podatkih iz testov: drsenje, plavanje žabice, prsnega smo izračunali asimetrič- no sredino (AS), standardni odklon (SO) in statistično pomembnost K-S (SIGN = p). Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama smo uporabili T-test za odvisne vzorce (na- predek med začetnim ter končnim testira- njem), T-test za neodvisne vzorce ter anali- zo kovariance. Rezultati in razprava „ Na končnem testiranju pri potopu glave se niso pokazale statistično značilne razlike med dvema skupinama. Vadeči so pri tem testu med plavalnim tečajem napredovali, saj ga ni opravil le določen delež v ekspe- rimentalni skupini (Tabela 1). Razlog za to vidimo v razliki v metodičnem postopku med skupinama. S pripomočkoma so ne- kateri vadeči lažje potopili glavo pod vodo, vendar bi moral biti plavalni tečaj časovno daljši, da bi te učence prilagodili tudi na po- top glave brez maske in dihalke. Statistično značilne razlike med dvema skupinama se niso pokazale tudi pri testu gledanja pod vodo. Na končnem testiranju je nalogo v povprečju opravilo več učen- cev kontrolne skupine (Tabela 2). Razliko v njeno prid pripisujemo podobno kot pri testu potopa glave, uporabi maske v eks- perimentalni skupini (olajšane okoliščine v prvih dnevih tečaja). Menimo, da vključitev maske in dihalke v metodični postopek prilagajanja na vodo ter učenja plavanja podaljša proces osvajanja nekaterih nalog (npr. gledanje pod vodo brez pripomočk- ov). Kontrolna ter eksperimentalna skupina sta se statistično značilno razlikovali na konč- nem testiranju le pri izdihovanju v vodo. Boljše rezultate so dosegli vadeči kontrolne skupine, saj testa ni opravil samo določen delež učencev v eksperimentalni skupi- ni (Tabela 3). Razlika je verjetno posledica različnega metodičnega postopka učenja. Eksperimentalna skupina se je najprej prila- gajala na masko ter dihalko, na dihanje sko- zi dihalko, praznjenje dihalke. Kasneje smo masko in dihalko postopoma odstranili in začeli učence prilagajati na vodo po obi- čajni metodi. Potrebovali bi več časa, da bi osvojili izdihovanje tudi brez pripomočkov. Nekateri učenci so izdihovali v vodo dokler so imeli masko, ne pa tudi brez nje. Pri testu mrtvak na hrbtu se med skupina- ma niso pokazale statistično značilne raz- like na končnem testiranju. Z vadbo med plavalnim tečajem so vadeči napredovali pri omenjenem testu (Tabela 4). Uspešnej- ši pri njegovem opravljanju so bili učenci kontrolne skupine. Razlog za razlike med Tabela 1 Rezultati testa potop glave Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE ni opravil opravil ni opravil opravil E 31,60 % 68,40 % 15,80 % 84,20 % K 25,00 % 75,00 % 0,00 % 100,00 % Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina. Tabela 2 Rezultati testa gledanje pod vodo Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE ni opravil opravil ni opravil opravil E 63,20 % 36,80 % 36,80 % 63,20 % K 55,00 % 45,00 % 20,00 % 80,00 % Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina. Tabela 3 Rezultati testa izdihovanje v vodo Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE ni opravil opravil ni opravil opravil E 42,10 % 57,90 % 21,10 % 78,90 % K 35,00 % 65,00 % 0,00 % 100,00 % Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina. Tabela 4 Rezultati testa mrtvak na hrbtu Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE ni opravil opravil ni opravil opravil E 73,70 % 26,30 % 57,90 % 42,10 % K 70,00 % 30,00 % 45,00 % 55,00 % Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina. 142 skupinama vidimo v pomanjkanju izkušenj pri posameznikih. Nekatere vadeče v eks- perimentalni skupini je bilo strah ležati na hrbtu, bili so nesproščeni, napeti in opri- jemali so se učitelja. Pred plavalnim teča- jem so bili prej omenjeni učenci verjetno navajeni na plavanje večinoma v prsnem položaju. Vadeči eksperimentalne in kontrolne sku- pine so na plavalnem tečaju statistično značilno napredovali v testu drsenja (pri- merjava začetnega in končnega stanja). Tendenca daljšega drsenja se je pokazala v kontrolni skupini (Tabela 5), ki je lahko posledica uporabe maske ter dihalke na začetku tečaja v eksperimentalni skupini. Za pravilno opravljeno nalogo drsenja so morali vadeči potopiti glavo in drseti brez udarcev. Kljub temu razlike med skupina- ma niso statistično značilne. Primerjava aritmetičnih sredin v preplavani razdalji z žabico (Tabela 6) med kontrolno ter eksperimentalno skupino kaže tenden- co višjih vrednosti pri kontrolni skupini, čeprav razlike med skupinama niso sta- tistično značilne. Možno je, da so učenci kontrolne skupine žabico plavali dlje, ker so se na tečaju učili plavati na dva načina (žabica in prsno). V eksperimentalni skupini so se vadeči poleg žabice ter prsnega učili plavati tudi z masko in dihalko. Utrjevanju plavanja žabice smo zato v eksperimentalni skupini namenili manj časa kot v kontrolni. Predvidevali smo, da bodo vadeči eksperi- mentalne skupine na končnem testiranju preplavali daljšo razdaljo kot kontrolne sku- pine. Pričakovali smo, da jim bosta maska in dihalka zaradi položaja telesa v vodi olajšali učenje zavesljajev ter udarcev prsno. Ob tem pa bodo pravilno izvedbo gibanja pre- nesli tudi na plavanje žabice oz. prsnega brez maske in dihalke. Izkazalo se je, da so vadeči pokazali najvišjo raven znanja v na- logah, ki so jih največ časa utrjevali. Vadeči kontrolne skupine so največ časa delali vaje za žabico, vadeči v eksperimentalni skupini pa so največ časa namenili plavanju z ma- sko in dihalko (plavanje prsno s potoplje- nim obrazom). V boljši eksperimentalni in kontrolni skupi- ni so se otroci med plavalnim tečajem učili plavati tudi prsno. Na končnem testiranju so v povprečju daljšo razdaljo preplavali v kontrolni skupini (Tabela 7), vendar razlike med skupinama niso statistično značilne. Pri učenju zavesljajev prsno z gibanjem glave ter dihanjem z masko so imeli otro- ci boljše eksperimentalne skupine težave v vodi, saj je bilo potrebno zrak na gladini vdihniti ter ga pod vodo izdihniti. Ob tem sta se pojavila strah pred pitjem vode in borba za zrak. Z odstranitvijo maske ter dihalke so učenci boljše eksperimentalne skupine pri prvih poskusih plavanja brez pripomočkov izgubili orientacijo, niso več znali izvajati zavesljajev in udarcev (»borba s samim seboj na vodni gladini«). Največ težav se je v tej skupini pojavilo pri učenju koordinacije prsno z gibanjem glave – di- hanjem ter gledanjem pod vodo. Vadeči so bili navajeni, da so glavo potopili, v ko- likor so imeli težave. Tako so lažje naredili zavesljaj kot z dvigom glave in vdihom. Na končnem preverjanju prsnega so vsi v bolj- ši eksperimentalni skupini (10 od 10 učen- cev v skupini) plavali v nepravilni koordina- ciji zaveslaj prsno – vdih, v boljši kontrolni pa je 5 od 11 učencev v skupini plavalo v pravilnem ritmu (zaveslaj prsno – vdih). Pri plavanju z masko ter dihalko otrokom ni potrebno razmišljati o koordinaciji gibanja. Kovač (2015) v svoji diplomski nalogi meni, da naj bi imelo tudi plavanje zavesljajev in udarcev z glavo nad gladino oz. »žaba ro- ke – žaba noge« zelo slab vpliv na učenje prsnega z dihanjem. »Učenci imajo v pod- zavesti napačno razložen okvir udarca, zato so prisotne določene napake, ki se kažejo pri učenju nadaljevalne tehnike. Opravi- ti morajo dvojno delo, se naučiti novega udarca in preoblikovati oz. pozabiti, kar so do sedaj znali« (Kovač, 2015, str. 22). Na rezultate naše raziskave so vplivali: a) Časovno prekratek plavalni tečaj (dolži- na tečaja je bila 16 ur). Pri takšni starosti otrok naj bi učenje plavanja trajalo od 40 do 80 ur, da lahko dosežemo pomem- ben napredek (Kapus idr., 2002). b) Izvedba programa v vadbenih enotah, ki so trajale 120 minut. Z namenom, da učenje plavanja ne bi časovno oviralo ostali pedagoški proces ter da bi otroke kljub temu naučili plavati, smo izvedli 16- urni plavalni tečaj, ki je obsegal 8 vadbe- nih enot po 120 minut skupaj v obdobju osmih dni (3 delovni dnevi v prvem in 5 delovnih dni v drugem tednu). Vadbeno enoto smo razdelili na dva dela, med njima so imeli vadeči 15 minutni odmor (preoblačenje mokrih kopalk, malica). Ju- rak (1999) je ugotovil, da je najmanj mo- teča za vzgojno-izobraževalni proces ča- sovna oblika tečajev plavanja 10 krat po eno uro. Na plavalnih tečajih, kjer so vad- bene enote daljše od 60 minut, se lahko pri otrocih pojavi utrujenost, težave s Tabela 5 Rezultati testa drsenje Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE p AS SO AS SO E 0,00 0,00 0,74 1,02 0,006 K 0,00 0,00 1,08 1,30 0,002 Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina, AS = asimetrična sredina, SO = stan- dardni odklon, p = statistična pomembnost. Tabela 6 Rezultati testa žabica Skupina ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE p AS SO AS SO E 2,06 2,69 8, 61 8,84 0,001 K 3,45 5,88 12, 58 9,72 0,000 Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina, AS = asimetrična sredina, SO = stan- dardni odklon, p = statistična pomembnost. Tabela 7 Rezultati testa prsno Skupina KONČNO STANJE AS SO p E 2,14 2,45 0,192 K 4,42 7,18 Legenda: E = eksperimentalna skupina, K = kontrolna skupina, AS = asimetrična sredina, SO = stan- dardni odklon, p = statistična pomembnost. raziskovalna dejavnost 143 termoregulacijo (ohranjanjem telesne temperature) in slabša koncentracija. c) Individualni učinek maske in dihalke. Ne- katerim učencem v slabši eksperimental- ni skupini sta pripomočka predstavljala oviro v procesu učenja plavanja. Imeli so strah pred potopom glave tudi z masko ter dihalko. Prvih šest dni (12 od 16 vad- benih enot) smo v slabši eksperimentalni skupini večino časa delali s pripomočki (maske, dihalke, črvi, metuljčki). Mogoče bi prej omenjeni vadeči hitreje napredo- vali v kontrolni skupini, kjer so lahko pla- vali žabico (s črvom, metuljčkom) z gla- vo nad gladino vode skoraj ves čas, saj potop glave ni bil pogoj kot pri plavanju z masko in dihalko. Naredili bi več pono- vitev zavesljajev, udarcev prsno, si tako pridobili samozaupanje, sproščenost v vodi ter postopoma izgubili strah pred potopom glave. Na drugi strani pa so drugi otroci v slabši eksperimentalni sku- pini potapljali glavo, gledali pod vodo in izdihovali v vodo samo toliko časa, do- kler so imeli masko. Ob njeni odstranitvi teh vaj več niso želeli izvajati. V nekaterih raziskavah so ugotovili, da se otroci rajši učijo plavati (tehnika) kot potapljajo gla- vo, lebdijo ter drsijo (Langendorfer, 1989; Šajber, 2006). d) Zrelost otrok. Verjetno bi bilo bolj smisel- no poizkusiti z nekoliko starejšimi nepla- valci (prvi ali drugi razred osnovne šole). Učenje gibov zahteva zrelost organizma. Ne upoštevanje posameznikovega ra- zvoja lahko vodi v nepotrebno trošenje otrokove energije, nastanek negativnih izkušenj, fobij ter anksioznosti v zvezi z učenjem veščin. Za uspešno učenje plavanja potrebujemo ustrezno zrelost gibalnega sistema, osebnosti (odsotnost strahov) in motivacije. Najbolj idealen čas za učenje plavanja težko določimo, saj je subjektiven ter odvisen od posa- meznika (Tušak, 1994). Podobno je ugo- tovila tudi Ileršič (2013) v svoji diplomski nalogi, saj naj bi bilo za učenje plavanja najpomembnejše, da je otrok dovolj sa- mostojen ter poslušen oz. osebnostno pripravljen na učenje. V povezavi z zre- lostjo bi bilo zanimivo pogledati, kakšen bi bil napredek v znanju plavanja otrok, če bi plavali enkrat tedensko štiri mese- ce. Daljše časovno obdobje plavalnega tečaja bi lahko vplivalo na dozorevanje otrok. e) Učenje plavanja je potekalo samo v glo- boki vodi (od 1.35 m do 3.5 m). Pri slab- šima skupinama smo opazili, da sta rajši delali v »za odrasle še stoječem« (1.35 m) delu zaradi krajše vidne razdalje do dna bazena. Pokazali so manjši strah ter bili bolj sproščeni v vodi. Učenje plavanja za otroke naj bi potekalo v bazenu z glo- bino vode do 0.50 m, za neplavalce do globine 1.35 m (Kapus idr., 2002). Costa (2012) je ugotovil, da ne obstajajo sta- tistično značilne razlike med učenjem plavanja v globoki ali plitki vodi, vendar naj bi bila plitka voda primernejša za pri- lagajanje na vodno okolje ter pridobiva- nje osnovnih plavalnih znanj. V njegovi raziskavi so se statistično značilne razlike med skupinama pokazale po šestih me- secih vadbe, saj so vadeči v plitki vodi pokazali višjo stopnjo plavalnega znanja pri večini nalog v vodi. Do dvanajstega meseca vadbe so se statistično značilne razlike pokazale pri drsenju, ohranjanju telesa v vodoravnem položaju (mrtvak) in udarcih v prsnem/hrbtnem položaju s kontrolo dihanja brez pripomočkov. Po osemnajstih mesecih vadbe v globoki ali plitki vodi pa se pri nobeni nalogi niso pokazale statistično značilne razlike med skupinama. f) Težave z oblikovanjem merskega instru- menta. Za ocenjevanje znanja plavanja smo najprej sestavili dvanajststopenjsko lestvico, vendar smo pri obdelavi podat- kov ugotovili, da naš vrstni red na lestvici ni usklajen z zahtevnostjo nalog. Merska lestvica je bila sestavljena po naslednjem vrstnem redu testih nalog: potop glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, mrtvak na hrbtu, drsenje, plavanje žabi- ce 3 m, 5 m, 15 m, 25 m, plavanje prsne- ga 5 m, 15 m, 25 m. Testi gledanja pod vodo, mrtvaka na hrbtu in drsenja so se pri nekaterih vadečih izkazali kot težje naloge v primerjavi s testom plavanja žabice. Vadeči niso osvojili vseh stopenj prilagajanja na vodo, kljub temu pa so zmogli preplavati nekaj metrov z žabi- co. Vzroke zato vidimo v tem, da otroci svoje prve plavalne izkušnje pridobijo v krogu družine. Domnevamo, da starši ne vztrajajo v tolikšni meri, da otroci npr. potopijo glavo, gledajo pod vodo, če imajo tudi sami do tega odpor. Za njih je verjetno bolj pomembno, da se otroci naučijo zavesljaje ter udarce. Ob tem je verjetno žabica prvi način plavanja, ki ga spoznajo. Zato je za njih naloga ležanja na hrbtu (mrtvak) nova izkušnja, pri ka- teri so zaradi slabšega vidnega nadzora oziroma orientacije nesproščeni. Meni- mo, da stopnje prilagajanja na vodo ne bi smeli prepuščati staršem, saj se je na začetnem testiranju pokazalo, da je bilo veliko otrok neprilagojenih na vodo (ta- bele od 1. do 5.). Ob učenju tehnik je po- trebno skozi igro ponoviti tudi stopnje prilagajanja na vodo. S tem bo verjetno napredek učenja plavalnih tehnik hitrejši. Plavanje prsno zahteva potop glave, iz- dihovanje v vodo in drsenje, osnovo za hrbtno pa predstavlja mrtvak na hrbtu. Ta zaključek je v nasprotju s priporočili raziskave (Pincolič Šajber idr., 2002), v ka- teri predlagajo, da prilagajanje otrok na vodo prepustimo staršem, saj naj bi pre- več časa na plavalnih tečajih porabili rav- no za te stopnje (prilagajanje na vodo). Za prilagajanje na vodo se po običajnem načinu učenja plavanja porabi 10 ur, ven- dar tudi po njih naloge drsenja ne opra- vijo vsi. Na plavalnih tečajih naj bi manj časa posvetili prilagajanju na vodo in več učenju plavanja skozi igre z elementi pla- vanja. g) Socialni – ekonomski položaj družine in predhodne plavalne izkušnje vade- čih. Družine nekaterih učencev, ki so bili vključeni v raziskavo, naj bi imele nižji družbeni status. Finančne možnosti družine verjetno v veliki meri vplivajo na vključevanje otrok v šport ter s tem po- sledično pridobivanje različnih izkušenj. Nekateri otroci so bili verjetno pred iz- vedbo plavalnega tečaja samo nekajkrat na bazenu ali morju. Posledično so bili na začetnem testiranju zaradi pomanjkanja plavalnih izkušenj popolnoma neprila- gojeni na vodo. h) Eksperimentalno in kontrolno skupino so poučevali različni učitelji, saj sta obe sku- pini vadili istočasno. Učenje plavanja je namreč potekalo v dopoldanskem času (med 10. in 12. uro) in se je tako prilaga- jalo še drugim dejavnostim programa v vrtcu. Za vrtec bi bil prevelik finančni zalogaj, če bi na plavanje vozili samo eno skupino (11 ali 12 učencev), prav tako pa bi bil s tem načinom dela moten pouk v vrtcu. Delo različnih učiteljev po sku- pinah je tako prineslo različne načine poučevanja (izbira metod, metodičnih postopkov, učnih oblik), pristope in zna- čajske značilnosti učiteljev, kar je vplivalo na rezultate poučevanja. Zaključek „ Uporaba maske in dihalke ima pri prilagaja- nju na vodo ter učenju začetnega prsnega predšolskih otrok prednosti in slabosti. Ob potopu glave omogoča vodoraven položaj 144 telesa na gladini in posledično daljše plava- nje. V pravilnem položaju telesa učenci laž- je iztegnejo roke naprej, naredijo cel krog pri zavesljaju ter se manj utrudijo. Negativ- na stran uporabe teh dveh pripomočkov so olajšane okoliščine, saj voda vadečim ne gre v oči in nos. Posledično v prvih urah iz- pustimo naslednji fazi prilagajanja na vodo: gledanje pod vodo ter izdihovanje v vodo. Tako lahko nekateri vadeči potapljajo gla- vo, gledajo pod vodo in izdihujejo v vodo dokler imajo možnost uporabe pripomoč- kov. Težave se pojavijo, ko pripomočka odstranimo in učenci več ne želijo izvajati predhodno omenjenih vaj brez njiju. Meto- dičen postopek uporabe maske in dihalke pri prilagajanju na vodo ter učenju prsne- ga, verjetno zahteva poučevanje v daljšem časovnem obdobju, da lahko učenci uspe- šno osvojijo predhodno izpuščene stopnje običajnega prilagajanja na vodo. Prej zapi- sane težave, ki so se pojavile pri vadečih po odstranitvi pripomočkov, lahko kažejo, da bi bilo mogoče boljše, če bi otroke pri- lagodili na vodo po običajni metodi (brez uporabe maske in dihalke). Nato pa preiz- kušali učinek uporabe maske in dihalke pri učenju tehnike med eksperimentalno ter kontrolno skupino. V tem primeru bi morali organizirati vadbo za starejše učence (2. ali 3. razred). Literatura „ Bitenc, P. (2014). 1. Uporaba didaktičnih pripo- močkov pri učenju plavanja (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pri- dobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/ Diplome/Diploma22063290BitencPetra.pdf. Costa, A. M., Marinho, D. A., Rocha, H., Silva, 2. A. J., Barbosa, T. M., Ferreira, S. S. in Martins, M. (2012). Deep and Shallow Water Effects on Developing Preschoolers Aquatic Skills. Journal of Human Kinetics, 32, 211–219. Ileršič, E. (2013). 3. Povezanost med številom po- novitev sonožnega udarca in osvojenim zna- njem plavanja prsno po 10-urnem plavalnem tečaju po Fredovem programu (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/CO- BISS/Diplome/Diploma22090215IlersicEva. pdf. Jazbec, J., Videmšek, M. in Šajber, D. (2016). 4. Uvajanje plavanja po Fredovi metodi v pred- šolskem obdobju in prvem razredu osnovne šole. Revija Šport, 64(1/2), 45–50. Jurak, G. (1999). 5. Primerjava treh programov učenja plavanja 8- do 9- letnih otrok z vidika znanja plavanja tehnike prsno (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., 6. Šajber Pincolič, D., Vute, R., … Čermak, V. (2002). Plavanje, učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kjendlie, P.-L. in Mendritzki, M. (2012). Move- 7. ment Patterns in Free Water Play After Swim- ming Lessons With Flotation Aids. Internatio- nal Journal of Aquatic Research and Education, 6, 149–155. Kovač, J. (2015). 8. Primerjava uspešnosti učenja plavanja prsno z osnovno oziroma nadaljeval- no tehniko pri plavalcih začetnikih (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/CO- BISS/Diplome/Diploma22100029KovacJan. pdf. Langendorfer, S. (1989). Aquatic Experiences 9. for Young Children: Evaluating Risks and Be- nefits. Pediatric Exercise Science, 1, 230–243. Langendorfer, S. (2012). Instrucitonal Aids: To 10. Use or Not to Use? Applying a Developmen- tal Interpretation. International Journal of Aquatic Research and Education, 6, 105–109. Parker, H. E., Blanksby, B. A. in Quek, K. L. 11. (1999). Learning to Swim Using Buoyancy Ai- des. Pediatric Exercise Science, 1 1, 377–392. Pincolič Šajber, D., Kapus, V., Kapus, J. in 12. Štrumbelj, B. (2002). Učenje plavanja po dveh različnih programih. Otrok v gibanju, 156–162. Rajtmajer, D. (oktober 1994). Metodično – di- 13. daktični problemi plavalne edukacije otrok z vidika (ne)uporabe didaktičnih medijev. V Zbornik del 1. slovenskega posveta o učenju plavanja in varnosti pred utapljanjem (str. 213–219). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inšti- tut za šport. Šajber, D. (2006). 14. Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta. Tušak, M. (oktober 1994). Psihološki vidiki 15. učenja plavanja. V Zbornik del 1. slovenskega posveta o učenju plavanja in varnosti pred uta- pljanjem (str. 262–267). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Tadeja Moravec Študentka magistrskega študija ŠV tadeja.moravec@gmail.com