------    336    ------
Politični pregled.
Krščanski socijalisti. — Tržaška „Edinost" se čuti jako žaljeno zaradi našega članka o federalizmu, ker smo v njem se izrekli proti kršč. socijalistom in posebno zopet zatrjuje, da ni vse jedno, kdo zmaga pri volitvah na Dunaji. Po njenem mnenji bi bilo mnogo bolje, ako zmagajo krščanski socijalisti. Nas pa „Edinost" o tem dosedaj še ni prepričala. Eazloček je mej nemškimi liberalci in krščanskimi socijalisti tudi v narodnem oziru gotovo, a le ta, da so poslednji še bolj
nasprotni Slovanom. Kar pa „ Edinost" piše o tem, kako je čeh bolj spoštovan na Dunaji, nego je bil nekdaj, to pač dokazuje, da precej površno opazuje vse dogodke Krščanski socijalisti imajo pač pri tem malo zaslug, cehi so bili na Dunaji smešna figura, dokler jih niso spoznali. Ko so cehi prišli v državni zbor, so hitro Dunajčanje slutili, da imajo cehi nadarjene ljudi, ki se morejo meriti z Nemci in to je pač moralo ves položaj premeniti Poleg tega so pa dunajski Čehi se bolje organizovali, in to je jim tudi pridobilo spoštovanje. Nekoliko se seveda zaradi volitev bolj ozirajo na Čehe. ker jih potrebujejo. Da pa bolje spoznamo krščanske socijaliste, povedati moramo še, da je bil zadnje dni prepovedal dr. Lueger nekemu cehu na nekem shodu češki govoriti, češ uradni j e z i k v A vstr i j i je nemšk. Grlede gospodarske politike pa tudi ni vse tako lepo, kakor se vidi Omenimo le, koliko so krščanski socijalisti še nedavno zabavljali čez bogate dunajske mesarje, a sedaj so pa jim tisti mesarji najpoštenejši možje dela, ker jih upajo potrebovati pri volitvah. Ravno tako bode še marsikaka druga gospodarska točka krščanskih soci-jalistov se izgubila. Pomisliti je pa tudi, da krščanskosocijalna stranka baš zaradi tega utegne nam še nevarnejša postati, nego±liberalna, ker pridobiva vpliv, dočim ga druga zgublja. Naše mnenje je, da dunajski Slovani najpametneje store, da krščanskih socijalistov ne podpirajo preveč goreče, dokler bodo ti tako naglašali svoje nemško stališče, kakor ga sedaj.
Goriški mestni zbor se je čutil razžaljenega, da sta dva slovenska poslanca malo pojasnila v državnem zboru samovoljno postopanje mestnega oblastva proti Slovencem. Sklenil je neki protest proti temu, v katerem pa nič ne oporeka, da ni res, kar se mu je očitalo. Sklenilo se je tudi pritožiti na ministerstvo proti ukazu deželnega šolskega sveta, da se mora slovenska šola otvoriti že dne 15. septembra in da je župan za to odgovoren Vidi se, da bi radi še za jedno leto osnovo slovenske šole zavlekli Nadejamo se, da se vlada od mestnega zastopa goriškega ne bode dala ugnati v kozji rog. Upravno sodišče je dosti zgodaj izreklo svojo razsodbo, da so imeli čas za slovensko šolo vse potrebno preskrbeti,, ako so le dobro voljo imeli. Na ukaz dež. šohkega sveta jim niti čakati ni bilo treba.
Novo ministerstvo. — Govori se, da se jeseni državnemu zboru predstavi že novo ministerstvo. Predsednik mu bode grof Badeni, kateri bode tudi vodil ministerstvo notranjih stvarij. Baron Grauč postane zopet učni minister, Chlumeckv bode pa trgovski minister. Kdo prevzame druge portfelje še ni nič določeno. Misli se, da se osnuje novo komunikacijsko ministerstvo, in sekcijski načelnik Witteck postane komunikacijski minister. Grof Badeni je te dni bil pri cesarji v Ischlu in se je menda posvetoval o sestavi nove vlade. Defiaitivni nalog, da naj sestavi novo vlado, se mu najbrž še ni dal, ker je potrebno, da se Badeni poprej še nekoliko dogovori z raznimi političnimi vodjami, da bode videl, če mu bode mogoče sestaviti novo vlado. Badenijeva vlada bode torej zopet nekako koalicijska.
Kielmanseggov ukaz glede političnih pravic uradnikov bode veljal tudi za srednješolske profesorje, nadalje tudi za ljudskošolske učitelje in uradnike državnih železnic, sploh za vsacega, kdor je količkaj zavisen od države. Vladni in nemško-iiberalni listi opravičujejo ta ukaz mej drugim s tem, da v nekaterih drugih ustavnih državah uradniki celo volilne pravice nimajo. To opravičenje pa popolnoma šepa. Dokler ima uradnik volilno pravico, se mu mora pustiti neko svobodno gibanje, da mora to pravico tudi izvrševati, če mu je dovoljeno kandidovati za poslanca, mora mu biti dovoljena tudi agitacija, seveda v postavnih mejah če pa Kielmansegg misli, da za upravo ni dobro, da se uradniki mešajo v politiko, naj pa predlaga tako premembo volilnega reda, da se jim odvzame volilna pravica.
____    337    —
Poljska gimnazija v Tešinu. — Po časopisih se je bila te dni raznesla novica, da bode država dovolila podporo novi poljski gimnaziji, ki se osnuje v Tešinu Zaradi tega je pa bil nastal silen hrup v nemškonarodnem in nemškolibe-ralnem taboru. Tešinski mestni zastop je takoj sklenil neki protest proti osnovi te gimnazije, oziroma proti temu, da bi jo podpirala vlada. Sedanje razmere na tešinski gimnaziji se zde mestnemu zastopu popolnoma povoljne tudi za Poljake, ki pohajajo v obilnem številu v to gimnazijo. Nadalje slika mestni zastop poljsko gimnazijo kot veliko nevarnost za narodni mir. Vladni časopisi so na to oporekli, da bi vlada novo poljsko gimnazijo podpirati nameravala. Če pa Poljaki hočejo osnovati zasebno gimnazijo, tega seveda vlada ubraniti ne more. Mestni zastop je pa sklenil osnovati dvajset ustanov pa 100 goldinarjev na sedanji nemški gimnaziji, da bi tako vanjo vabili slovanske učence.
Nemčija. — Minolo nedeljo so v Beroliau slovesno vložili temeljni kamen za narodni spomenik cesarja Viliema I. Knez Bismarck ni bil navzoč Listina, ki se je vložila v kamen nazivlje ranjkega cesarja „Viljema velikega", se častno spominja navdušenega sodelovanja nemškega naroda, zaslug cesar-jeviča, kneza Bismarcka, Moltkeja in Eohna.
Italija. — Dan 20. septembra feot obletni spomin, ko so Italijani papežu vzeli Eim, hočejo Italijani slovesno praznovati, kot narodni praznik. Papež bo proti temu v prihodnjem konzistoriju odločno protestoval. Tudi sicer se protestuje proti temu izzivanji. Več katoliških časnikarjev, so kot zastopniki raznih mest v posebni spomenici izrekli papežu svoje največje nasprotje proti narodnemu prazniku dne 20. septembra. Papež je na to izrazil upanje, da se bo nameravana slavnost vršila mirno in ne bode provzročila nikakih neprijetnostij. Veselja nad zadnjimi volitvami v Eimu, izpalimi dobro za katoličane, ta slavnost ne bo kalila. Konečno je papež priporočil časnikarjem, da naj vrlo delujejo za sveto vero in cerkev.
Bolgarija. — O zamotanih bolgarskih razmerah vlada najrazličneje mnenje. Mej tem, ko se je zadnji čas z edne strani zatrjevalo, da hoče Eusija šiloma urediti razmere v Bolgariji, se je z druge strani z lepa hotelo poravnati neprijazno razmerje mej Eusijo in Bolgarijo s tem, da se je svetovalo knezu, da naj se ne vrne več v Bolgarijo in se mu je že iskalo naslednika in se ob tej priliki tudi imenovalo več pre-tendentov. Knez se je sedaj vrnil, v Sredcu so ga slovesno sprejeli in zamotane bolgarske razmere so ostale stare. Eusija je premiroljubna, da bi z reševanjem za njo premalenkostnega bolgarskega vprašanja kalila evropski mir. Ona hoče počakati na tihem, da se vse nezdrave bolgarske razmere naravno raz-motajo. Kneza ona ne prizna, kakor znano; ta bo moral naposled torej uvideti, da mora iz Bolgarije; in ko se to zgodi, poskrbelo se bode, da postavnim potom dobi Bolgarska novega kneza in mir bode. Tudi avstro-ogerski vnanji minister v svojem glasilu zatrjuje, da se hoče Avstro-Ogerska v reševanji bolgarskega vprašanja držati strogo berolinskega dogovora, in da se nima sicer povoda sedaj vmešavati v bolgarske razmere. Ona je torej prav tega mnenja glede bolgarskega vprašanja, kakor Eusija.
Ruski car in mir. — Car Nikolaj II je odlikoval svojega poslanika v Parizu, barona Mohrenheima, povodom 501etnega službovanja z Vladimirovim redom I. reda, in mu tem povodom javil, da je to odlikovanje s tem zaslužil, ker je mnogo pripomogel k temu, da se je občni mir utrdil in se tako izpolnila želja, katera je to li ljuba carjevemu srcu. — Kakor že večkrat, je sedaj zopet ruski car izrazil najtočneje svojo miroljubnost.