ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MANDELČEVI LJUBLJANSKI TISKI V KNJIŽNICI NARODNEGA MUZEJA V LJUBLJANI BRANKO REISP Prvi ljubljanski tiskar Janez Mandelc je začel tiskati v Ljubljani poleti 1575. leta. Do leta 1581, ko mu je nadvojvoda Karel tiskanje prepovedal, prepovedi pa je v naslednjem letu sledil izgon iz dežele, je natisnil v Ljub- ljani 26 del v slovenskem, nemškem in latin- skem jeziku. V zadnjih letih prihajajo nenavadno hitro na dan številni novi in doslej neznani slo- venski in hrvaški protestantski tiski. Poro- čila o teh najdbah so v raznih strokovnih časopisih, njih pregled pa je dal Mirko Rupel v delu »Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja«, Ljubljana 1954. Že po objavi tega dela pa je našel Oskar Sakrausky v Zago- ričah na Koroškem doslej neznan slovenski protestantski katekizem, ki ga je tiskal Man- delc v Ljubljani leta 1580 in o tem poroča v razpravi: Ein bisher unbekannter slowe- nischer protestantischer Katechismus aus dem Jahre 1580. Ta razprava je objavljena V zborniku »900 Jahre Yillach«, Villach I960, str. 447—457. (Fotokopija tega katekizma se že hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.) Novo odkriti katekizem bi bil torej 27. v vrsti Man- delčevih ljubljanskih tiskov. Videli pa bomo, da Neuwe Zeytung iz leta 1578 kljub biblio- grafski in zgodovinski tradiciji ne moremo z vso gotovostjo uvrščati med Mandelčeve ti- ske. Skupaj z novo odkritim katekizmom ostane torej še vedno le 26 dokazanih njego- vih tiskov, Lažje rešljivo je vprašanje rudarskega reda nadvojvode Karla. Ta knjiga je izšla v dveh različnih izdajali, eno je tiskal Mandelc leta 1577, v drugi pa nista navedena niti tiskar niti letnica. To dejstvo je povzročilo v sta- rejši literaturi določene zamenjave in nejas- nosti. Gotovo je, da rudarskega reda brez na- vedbe tiskarja in letnice ni tiskal Mandelc, temveč je izšel v Ljubljani ob koncu XVII. ali v začetku XVIII. stoletja. Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani hrani tri Mandelčeve tiske. V popis uvrščam še četrti dvomljivi Mandelčev tisk, to je Neuvve Zeytung iz leta 1578. Opis vsakega izmed teh tiskov delim v štiri odstavke. Za kratkim naslovom in letnico izdaje je podro- ben bibliografski popis dela, sledi kratka vsebina knjige. V tretjem odstavku popisu- jem posamezno knjižno enoto in navajam tu poleg izvora, rokopisnih beležk in vezave še druge značilnosti. V četrtem odstavku poda- jam slednjič za vsako delo še kratek pregled važnejše literature in drugo problematiko. Ker so vsi Mandelčevi tiski velike knjižne in kulturnozgodovinske redkosti, bi bilo ko- ristno podrobno popisati tudi vse doslej znane primerke, ki se hranijo po drugih knjižnicah v Sloveniji. SPiNDLER Krištof: Ain Chriftliche Leich- predig. Bey der Begrebnus ... Hörwarden Freyherrn zu Auerfperg ... 1575. } 51 K R ON IKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ain Chriitliclie Leiclipredig. Bey der Be- grebnus / weyland des Wolgebornen Herrn / Herrn Hörwarden / Freyherrn zu Auerfperg / Erbkamrer in Crain / vnd der Windirchen March / Rom: Kay. May. etc. auch Fürit. Durchl. Ertzhertzogen Carls zu Oiterreich etc. Rath / vnd Landshauptman in Crain / Obrirten Leutenandt an den Crabatiichen vnd Mör. Gränitzen / iäliger Gedächtnufi / als er den 22. tag Septemb. diies 1575. Jars / in dem belchehnen Thürcken einfall / bey Budatíchku / in Crabaten / von dem Erb- faind vmbkommen / vnd hernach den 25. ge- dachts Monats Septemb. lein Leichnamb gehn Laybach gebracht / vnd in der Burger Spital Kirchen daielbfi / ehrlich vnnd Chriitlich / mit groííer vnd gemainer Klag vnd wainen / zur Erden beitätiget worden. Gehalten Durch / M. Chriltophorum Spindler / Ainer Erla- men Landtfchafft daíelbít in Crain beitelten Predicanten. Gedruckt zu Laybach / Durch Hannfi Man- uel / Anno M. D. LXXV. Ai_4 do Ei ^4 listov (= 20 listov). 18,5 cm (prva številka pomeni vedno mero knjižnega hrbta) X 14,5 cm. Delo je posvečeno Herbertovi vdovi Kri- stini, rojeni Spaur-Vallör (list K^l-^). V pred- govoru pravi Spindler, da se je odločil pri- digo, ki jo je imel pri pogrebu njenega so- proga, pripraviti za tisk, da bi jo le-ta lahko doma brala, ker se zaradi slabosti ni mogla udeležiti pogreba, pa tudi da bi jo lahko Naslovna stran Spindlcrjevcga spisa brali prijatelji in vsi težko preizkušeni v svojo tolažbo (list A2-4). Pridiga sama je razdeljena v dva dela, katerih prvi govori o junaških delih Jude Makabejca (list Bi_2/a), drugi pa paralelno s prvim o življenju in delih Herberta Turjaškega (list B2/b do E4). V Knjižnici Narodnega muzeja ima knjiga signaturo 4884. Bila je last barona Erberga in je imela v njegovi biblioteki v Dolu pri Ljubljani signaturo VV^. (Erbergove zbirke so prišle v lasit Deželnega muzeja v Ljub- ljani leta 1880). Na naslovni strani je Erber- gov žig in še prečrtana notica napisana s črnilom, od katere je čitljiva samo letnica 1643. Od impresuma navzdol je naslovni list odrezan. Na prvi strani prednjega ščitnega lista je napravljen s črnilom vpis: »Ex col- lectione L. B. ab Erberg 1795« in še »in Lust- thaler Bibliothek befinden sich 2 gleiche und ser selten Kostbare alte Bücher«. Na praznem listu A4/b so tile latinski in španski verzi, ki se nekako prilegajo vsebini knjige: Vive Vt Vivas Vivito Venturam Valeas Vt Vivere Vitam. Vita Viri Vt Vento Vana Vel Vmbra Volat. (Živi, da boš živel. Zivi, da boš mogel dobro živeti prihodnje življenje. Življenje moža beži kakor v vetru znabiti lahna senca.) Si la Vida da la muerte y la muerte da la Vida. porq la Vida es querida y la muerte aborrecida. (Tako življenje daje smrt in smrt življenje, zakaj življenje je dragoceno in smrt grozljiva.) Na listu Bi/;i je deloma obrezana latinska marginalija. Manjkajoče znake dopolnjujem v okroglem oklepaju, obrezane dele besed pa v oglatem oklepaju: N. (ota) B. (ene) Haeretici. . .? Suffragia def[unc] tor(um) ex purgatofrio] n(oii) negant et n[on] admittant (,) lib [er] Machabacoru (m) iste tame(i)) eo approbat. (Pomni dobro. Krivoverci molitev za mrtve j v vicah niti ne zanikajo, niti ne priznajo, j Znana knjiga Makabejcev pa jo vendarle odobrava.) Na zunanji strani obeh platnic je v zlati barvi odtisnjen Erbergov grb. Hrbet je ve- zan v usnje, platnice so kartonirane. 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Bibliothcca Carnioliae knjigo navaja Polilin,^ Jožef Erborg pa jo obravnava v svo- jem rokopisnem poizkusu kranjske literarne zgodovine.* Arko napačno piše, da je to prva v Ljubljani tiskana knjiga.* Radics je videl knjigo le v Erbergovi biblioteki v Dolu in je tekst ponatisnil v svoji monografiji o Herbertu Turjaškem.^ V bibliografiji Man- delčevili nemških tiskov je ta edini znani Erbergov eksemplar popisal tudi Ahn.* Ga- ber ima tisk celo za prve v Ljubljani tiskane »novine«.' V seznamu Mandelčevih tiskov jo navaja tudi Slovenski biografski leksi- kon.^ Po dosedanjih raziskavah kaže, da je knjiga unikat. KIIISL Jurij: Hörwarten Freyherrn zu Aur- fperg ... anlehenliche Thaten ... 1576. Hörwarfen Freyherrn zu Aurlperg / etc. Warhaf ftige / Ritterliche / anlehenliche Tha- ten: Wie er die zeit feines lebens / feinem lieben Vatterland in Politilchen / auch an- fehenlichen Kriegsbeuelchen gedient / delfen Wolf art aignem leben fiirgezogen / vnd au ff den 22. Tag Septemb: des 75. Jars / von den Türcken bey Wudatichcki vnucrfeheiis vber- , fallen / vberinannt / vnd nach mit aigner hand von den Feinden genomnen Räch / im Kamp ff Ritterlich vmbkommcn / damit dem Vatterland vnd der Natur fchuldige pflicht abgelegt. Durch Herrn Georgen Khifl zum Kaltenbrunn / Erbdruchfaffen der Fiirftl: Grafffchafft Görtz / inn Lateinilcher Sprach befchriben / vnd Hänfen Khratzenpacher verdeutfcht. Gedruckt in der Fürftlichen Hauptitatt Lay- bach im Fürltenthumb Grain / durch Hans Manuel. ANNO M. D. LXXVL A-Aüü do K—Kiij listov (= 39 listov). 18 cm x 13,5 cm. Delo je Khratzenpacherjev prevod v 1575. letu izšlega latinskega dela Jurija Khisla z naslovom »Herbardi Avrspergy Baronis ... Vita et Mors ...« Na listu Aij navaja preva- jalec vzroke, ki so ga nagnili, da je prevod oskrbel. Delo obravnava od lista Aüj do Kuj v kratkem izvor rodbine, nato pa življenje in konec HerbcrUi Turjaškega in pomen nje- gove izgube za Notranjo Avstrijo. Nekrolog je napisan stvarno, z dobrini poznavanjem dejstev in ne deluje kot panegirik. Le preva- javec se tako suženjsko drži sicer lepega la- tinskega ifeksia, da je nemščina včasih komaj uniljiva. Knjiga ima signaturo 2024 in je bila Erber- gova last. V njegovi biblioteki je imela signa- turo VV.^ Na naslovni strani ima Erbergov žig in žig Kranjskega deželnega muzeja. Na prvi strani prednjega Sčitnega lista je vpis s črnilom: »Ex collectione L. B. ab Erberg«. Vezava je enaka kot pri Spindlerjevi po- grebni pridigi (sign. 4884). Pohlin nemškega prevoda ne pozna, le la- tinski original.*" Erberg je imel v svoji knjiž- nici celo dva izvoda, vendar delno tiskana z različnimi črkami. Tako ima naš izvod na- slov in prve tri liste tiskane z drugimi črka- mi, kot ostali tekst.ii Natančneje ga je ob- delal Radics, ki omenja, da sta mu znana dva primerka: v Študijski biblioteki v Ljub- ljani (NUK sign. R 7006) in drugi v privatni lasti.^ Samo ta dva izvoda sta znana tudi Ahnu.i* Hoff piše, da je knjiga tudi v Auer- spergovi biblioteki v Ljubljani, ni pa jasno, ali misli Khislov latinski original ali nemški prevod.1* Arko se je zopet zmotil v navedbi letnice. 15 Podatki so še v Slovenskem biograf- skem leksikonu.i^ NEW auffgerichte Pergwerchß Ordnung... 1577. Fiiritlicher Durchleiicht Ertzhertzogen Carls Zu orterreich / etc. New auffgerichte Pergk- werchß Ordnung / vber all Eilen Pergk: vnd Hamerwcrch des Fürftenthumbs Grain / vnd Fiirltlichen Grafffchafft Görtz. Gedruckt zu Laybach durch Hans Manuel / Anno M. D. LXXVH. (IV) + XXVII listov. 26,5 cm x 19 cm. Naslovna stran Kliislovcga spisa 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prvi dve besedi naslova in letnica so ti- skani v rdeči barvi. Med naslovom in impre- suniom je lesorez grba avstrijskega nadvoj- vode. Na listu (II) razglaša avstrijski nadvoj- voda Karel, da je po zgledu svojega pokoj- nega očeta, cesarja Ferdinanda, ki je 5. ja- nuarja 1550 izdal rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kolnico v uradu Radovljica, dal napraviti podoben red za vso Vojvodino Kranjsko in grofijo Goriško, ker je tu še mnogo drugih rudnikov, da se bodo povsotl držali podobnih dobrih predpisov. Na listu (MI) in (IV) je register. Rudarski red, ki ima 56 poglavij in sklep (na listih I—XXVII), je bil potrjen v Gradcu 23. februarja 1575. Za sklepom so podpisi članov komisije. Naš izvocl ima signaturo 3675. Na hrbtni strani prednjega marmoriranega knjigove- škega lista ima vpis s črnilom: »Hans Hag- genmiller München 1890«, im prvi strani zad- njega marmoriranega lista pa vpis s svinč- nikom MKE/Hag. 20. VI. 90. Na naslovni strani je komaj viden žig Kranjskega dežel- nega muzeja, starejših žigov muzeja pa ni. Na prvi platnici je vtisnjen zlat grb z napi- som »MAX Comtc de Prevling«. Zato skle- pam, da je knjiga prišla najprej leta 1890, toda pred letom 1918 z Bavarskega v last Deželnega muzeja. Hrbet je vezan v usnje, platnice pa so kartonirane. Naslovna stran rudarskega reda iz 1. 1577 Pohlin navaja to delo v Bibliotheca Carni- oliae.''' Tudi Erberg ga je imel v svoji knjiž- nici pod signaturo F IV* (ta izvod je danes v Državnem arhivu Slovenije) in ga je za- beležil v svojem poskusu kranjske literarne zgodovine.'* Arko meni, da je Mandelc tiskal to knjigo 1575. Jeta.^" V bibliografiji Man- delčevih nemških tiskov pravi Ahn, da je unikat dela v Študijski knjižnici v Ljublja- nici (NUK sign. 19236). Tudi naš tu popisani primerek je bil takrat torej neznan. V vrsti Mandelčevih tiskov delo našteva tudi Sloven- ski biografski leksikon.^^ Kakor sem že omenil, obstaja poleg Man- delčevega natisa iz leta 1577 še neki drugi natis, ki je vsebinsko identičen s tem, ne pa tudi jezikovno. Tiskan je v sodobnejši nem- ščini. Naslov se glasi: Fiiritlicher Durch- leücht Ertz-Hertzogen Carls Zu Oelterreich / etc. Neu-auffgcrichte Pergkwerchs-Ord- nuiig / über all Eilen Pergk- und Hammer- werch defi Fürltenthumbs Crain / und Fürlt- lichen Graffichafft Görtz. Gedruckt zu Lay- bach / in dilem Jahr. Ker nista navedena tiskar in letnica iz- daje, so v literaturi pri navajanju obeh ru- darskih redov nejasnosti in zamenjave. V delu »Geschichte Krains« Dimitz prav to izdajo brez letnice šteje med Mandelčeve tiske.^ V razpravi »Ueber des Anton Vra- mecz Chronika vezda« je Radics še zapisal, da je Mandelc tiskal rudarski red leta 1575,^* v kasnejšem delu »Geschichte des Deutschen Buchhandels in Krain« pa ga pravilno po- stavlja v leto 1577.25 v Dolu sta bila v knjiž- nici oba rudarska reda; ta, brez navedbe ti- skarja in letnice pod signaturo F VI.^ Erberg postavlja ta ponatis v rokopisnem poskusu kranjske literarne zgodovine pod letnico 1688." A Jožef Tadej Mayr, takratni ljub- ljanski tiskar, je v osemdesetih letih XVII. stoletja in tudi še kasneje res tiskal razne sodne rede, deželne ročine in podobna de- želna prava, vendar je povsod kot tiskar tudi naveden. Ta rudarski red v Narodni in uni- verzitetni knjižnici (sign. 6713) je iz knjiž- nice Žige Zoisa in ima njegov lastnoročni vpis: »Der Original Druck dieser Berg- wercks-Ordnung geschach zu Laibach durch Hannfi Mandl 1577. Ein Exemplar davon be- findet sich in der Baron Erbergschen Biblio- teck / : mit unsern ahnlich alten Hand-Vest- Gerichts- Polizey-Ordnungen etc. in einem Bande zusammengebunden sub N. 643:/ wo- mit ich gegenwärtige Auflage verglichen und treu nachgedruckt befunden habe. 5. April 1796. S. Z.«. Ta izvod je zanimiv še posebej zato, ker ima poleg impresuma: »Gedruckt zu Laybach in dilem Jahr« s črnilom pripi- sano letnico 1739. Na kartotečni list je pa 54 časopis za s i, o v 15' n s k: o k it a T e V N O Z G O D O' f I N O" K R O' N F K A vnesena pripomba /Fridricli Reichhard 1739/. (Adam Friderik Reichard je bil v tej dobJ namreč tiskar v Ljubljani.) Ni znano, kakšen razlog je vodil pisca beležke, da je vpisal to letnico v knjigo. Nerešeno ostane še vedno, zakaj ima ta natis nepopoln impresum in tudi točna letnica izdaje še ni ugotovljena. Knjižnica Narodnega muzeja ima Erbergov eksemplar te knjige (sign. 4010) in še du- plikat (sign. 3823), katerega je podaril mu- zeju leta 1838 Edvard Urbas, oskrbnik gradu Rekštanj (Ruckenstein) v dolini Mirne na Dolenjskem.^ NEUWE Zeytung... Wie der Türck ilt den 28. tag Marcij für die Statt Mediinge gezogen ... 1578. Neuwe Zeytung. Ein Warhaf ftige vnd er- fchröckliche Neuwe zeytung / Wie der Türck ift den 28. tag Marcij / für die Statt Med- iinge gezogen / vnd eingenommen hat / Wie er allda zwey Taufent Menfchen vmbbracht vnd wegk geführet hat / vnd wie er darnach den zwölfften tag Aprilis von den Windi- fchen vnd Krapadifchen Bawren / mit zwölff Taufent Mann gefchlagen ift worden / etc. Anno. M. D. LXXVIIL (A) + A^ + Am + (Aiiij) listov (= 4 liste). 19,5 cm X 15 cm. Na naslovni strani je med naslovom in let- nico izdaje lesorez, na katerem je upodobljen boj turške in krščanske vojske, v ozadju je obzidano mesto. Vsebina prve vesti je zna- menito poročilo o obleganju in zavzetju Met- like (?), sledi vest o dogodkih pri Bihaču in tretja vest o ženitnih pogajanjih ruskega carja za sestro nemškega cesarja. Knjiga, ki nosi signaturo 3414, je bila last Zgodovinskega društva za Kranjsko in je z drugo lastnino tega društva prišla v De- želni innzej leta 1885. Na naslovni strani ima žig: »Historisches Verein für Krain«. Na hrbtni strani naslovnega lista pa ima poleg obeh kasnejših muzejskih žigov še žig: »Ad Bibl. Acad. Land.«. Hrbet je vezan v usnje, platnice so kartonirane. Čeprav na letaku kraja izida in imena tiskarja ni, je doslej v vsej zgodovinski in bibli(%rafski literaturi veljalo, da ga je na- tisnil Mandelc v Ljubljani, zlasti pa so mi- slili, da poroča o obleganju in padcu Met- like in o bitki pri Metliki. Zanimiva lesorez- na podoba pa je reproducirana v mnogih zgo- dovinskih in podobnih delih do najnovejših publikacij. Ce zanemarimo avtorje, ki so letak v glavnem le navajali med Mandelče- vimi tiski, lahko rečemo, da ga je obširneje obravnaval Radics v razpravi: Ueber Anton Vramecz »Chronika vezda« in iskal dokaze. da je tiskan v Mandelčevi tiskarni. Po nje- govem mnenju je celo mesto na lesorezu po- dobno Valvasorjevi upodobitvi Metlike.^^ Ne morem sicer zanikati, da nekih osnovnih po- dobnosti ni, vendar so te značilnosti: obzidje, stolpi in cerkev, skupne vsem srednjeveškim mestom. Bibliografsko ga je obdelal Ahn.^''" V članku: »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse, pa ga je tudi v ce- loti ponatisnil in navedel dvoje nahajališč: 1. v Deželnem muzeju v Ljubljani in 2. v mestni biblioteki v Zürichu.^i V seznamu Mandelčevih tiskov ga najdemo tudi v Slo- venskem biografskem leksikonu.^ Gaber celo pravi, da je to prvi ljubljanski ilustrirani list.33 Prav Gaber pa je po končani razstavi slo- venskega novinarisitva, ki je bila v Ljubljani 1937. leta, zapisal da Neuwe Zeytung iz leta 1578 ni Mandelčev tisk. Za to razstavo je bilo zbranih na enem mestu več Mandelčevih in drugih starih tiskov in je bila tako omogo- čena primerjava črk. Gaber je ugotovil, da Mandelc sploh ni imel takih črk, s kakršni- mi je tiskan ta letak.** Za primerjavo pridejo v poštev le nemški tiski, slovenski in latinski odpadejo. Vsi trije tu obravnavani nemški tiski so res tiskani z drugačnimi črkami, kot Neuwe Zeytung. Tudi papir teh tiskov je boljše kvalitete. Še tehtnejši pa je dokaz Stanka Juga, ki je v svoji disertaciji na osnovi arhivalnega gradiva ugotovil, da poročilo letaka o bojih pri Metliki ne drži; možno je torej, da je izmišljeno ali vsaj močno pretirano, ali pa da pod »Medlingen« ni mišljena Metlika, temveč kak drug kraj. Oblika Medlingen je za ta čas precej nenavadna, ker v skoraj vseh Sodobnih arhivalijah stoji Mötling ali Mött- ling.*^ Dvomim, da bi v Ljubljani tiskali tako neresnično vest, saj Metlika le ni tako daleč od I^ubljane, da tu o dogodkih ne bi bili hitro in točno obveščeni. Kljub bibliografski tradiciji torej ni do- kazano, da je ta letak tiskan v Ljubljani v Mandelčevi tiskarni, nekatera dejstva go- vore močno za to, da ga moramo prepustiti drugemu tiskarju in seveda tudi drugemu kraju. OPOMBE Viri in literatura: Verzeichniss der Bücher in der Freiherrl. Erbergischen Bibliothek. Im Jahr 1798. (Rokopis v Državnem arhivu Slo- venije). — Erberg Jožef, Versuch eines Entwur- fes zu einer Literar-Geschichte für Krain ... 1825. (Rokopis V DAS). — Pohlin Marko, Bibliotheca Carnioliae MHVK 1862. — Klun Vinko Fereri, Aeltestc Denkmale der Buchdruckerei in Kraiii MHVK 1851. — Isti, Beiträge zur Literatur-Ge- 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO schichte von Krain MHVK 1852. {Oboje iz Er- bergovega rokopisa: Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Krain). — Arko Al- bin, Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. Ljub- ljana 1875. — Radics Peter, Herbard VIII. Frei- herr zu Auersperg (1528—1575) ein krainischer Held und Staatsmann, Wien 1862. — Ahn Frie- drich, Johann Manneis deutsche Druckwerke MMK XIX 1906. — Gaber Ante, Skozi stoletja za našim novinarstvom; Razstava slovenskega novinarstva. Ljubljana 1937. — Slovenski bio- grafski leksikon. Ljubljana 1925 si. — Radics Peter, Geschichte des Deutschen Buchhandels in Krain; Archiv für die Geschichte des deut- schen Buchhandels VI 1881. — Hoff Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Ge- mälde von Herzogthume Krain und demselben einverleibten Istrien. Laibach 1808. — Dimitz August, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. IIL Laibach 1875. — Ra- dics Peter, Ueber des Anton Vramecz »Chronika vezda« MHVK 1861. — Zweiter Jahresbericht des Landes-Museums in Herzogthume Krain. Laibach 1838. — Ahn Fridrich, »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse; Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen II 1898. — Gaber Ante, Razstava slovenskega novinar- stva; Kronika slovenskih mest V 1938. — Jug Stanko, Turški napadi na Kranjsko in Primor- sko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Si- sku (1593) ZC IX 1955. 1. Verzeichniss der Bücher, XLVII. — 2. Po- hlin, Bibliotheca Carnioliae, 51. — 5. Erberg, Versuch eines Entwurfes, 23, 24 in Klun, Aeltestc Denkmale, 2 ter isti, Beiträge zur Literatur-Ge- schichte, 66. — 4. Arko, Tristoletnica tiskarstva,, 9. — 5. Radics, Herbard, XVI, 368-580. — 6. Ahn, Johann Manneis deutsche Druckwerke, 9—12. — F. Gaber, Skozi stoletja za našim novinarstvom, 199. — 8. Logar, Mandelc SBL II 39. — 9. Ver- zeichniss der Bücher, XLVI. — 10. Pohlin, Biblio- theca Carnioliae, 30. — 11. Erberg, Versuch ei- nes Entwurfes, 26, 27 in Klun, Aelteste Denkmale, 2, 3 ter isti, Beiträge zur Literatur-Geschichte, 66. — 12. Radics, Herbard. VIII sl. in isti, Geschichte des Deutschen Buchhandels, 77. — /5. Ahn, Jo- hann Manuels deutsche Druckwerke, 13—15. — 14. Hoff, Historisch-statistiscli-topographisehes Ge- mälde III, 131. — /5. Arko, Tristoletnica tiskar- • stva, 10. — 16. Glonar, Khis(e)l SBL I, 454 in Logar, Mandelc SBL II, 40. — 17. Pohlin, Biblio- theca Carnioliae, 10. — 18. Verzeichniss der Bü- cher, CXLV. — 19. Erberg, Versuch eines Ent- wurfes, 30 in Klun, Beiträge zur Literatur-Ge- schichte, 67. — 20. Arko, Tristoletnica tiskarstva. 12. — 21. Ahn, Johann Manneis deutsche Druck- werke, 16—18. — 22. Logar, Mandelc SBL II, 40. — 23. Dimitz, Geschichte Krains III, 190. — 24. Radics, Ueber des Anton Vramecz »Chronika vez- da«, 85. — 25. Radics, Geschichte des Deutschen Buchhandels, 77. — 26. Verzeichniss der Bücher, CXLV. — 27. Erberg, Versuch eines Entwurfes, 87 in Klun, Beiträge zur Literatur-Geschichte. 69. — 28. Zweiter Jahresbericht des Landes-Mu- seums, 29, 30. — 29. Radics, Ueber des Anton Vra- mecz »Chronika vezda«, 85—87. — 30. Ahn, Jo- hann Manneis deutsche Druckwerke, 19. — 5/. Ahn, »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse, 3—8. — 52. Logar, Mandelc SBL II, 40. — 55. Gaber, Skozi stoletja za našim novi- narstvom, 203. — 34. Gaber, Razstava slovenske- ga novinarstva, 30, 31. — 55. Jug, Turški napadi, 51-53. 56