Tečaj XVII. fř íCospodarske, obertiiiške List 41 in n a r Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za éetertleta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo i 2. oktobra 1859 Kaj bolje: Cela klaja ali pa zdrobljena ali 500 zer? eno neprebavljeno ostane. Škoporeznica je zrezanaž najbolja srotarca ovsa. Ce se pol ovsa in pol rezance skup zmeša in ta zmes le toliko namoči, da se eden od druzega Ali je koristno, da se seno, otava, detelja in slama za spihati ne dasta, bojo konji terdo slamo žvekaje tudi živinsko klajo na drobno reže 9 žito, oves, koruza itd. oves dobro prežvečili. Druge posebue koristi nima rezanca pa šrota in drobí? To je dvojno vprasanje Kar se tiče pervega vprasanja ? S ospodarji veči med konjskim zobanjem. '' , Nekaj je pri klaji posebno važno. In to .je, da go > da, če se senó, detelja, slama itd. spodar mesa različno pičo tako skupaj, da dobi del ene misli, in pravijo za klajo živini reže in skupej meša, je veliko bolj rodovitna pica za govejo živino, konje in ovce, kakor če se jim živi tia vsaki dan toliko redivnih reči, kolikor po svojem delu, starosti itd. potřebuje. Ce ima, na priliko, kmetovavec dovelj po stari navadi navalí v jasli cela, kakor se je nakosila. slame, plev, repe in preš za živinsko klajo in hoče ž njo Ali je uno za tega voljo bolje, ker živina rezano klajo cisto povzije, in je toliko pod noge ne spraví in če se ji po celih šopih in otepih poklada ne pokvari, kakor ■nmHHI? V mKM ■■■ m mmm eno molzno kravo rediti, ji mora vsaki dan toliko funtov plev, repe in preš pokladati, kolikor jih je kravi za dobro molžo 9 ali pa zato, treba. To klajo utegne tako skupaj z meša ti, da dobí iz ker ji zrezane ni treba tako dolgo zveciti, kakor ce se ji nje le zmes, ktero ob raznih časih čez dan živini poklada 9 cela poklada, ne 9 moremo za gotovo povedati; manjka nam ali pa jo nepomesano pustí, in jo posamem živini poklada; postavimo, zjutraj ji dajè repe, opoldne preš in plev zvečer pa slame. Oboje je, bi rekel, enako, če se le krava z ravno tisto in enako dobro klajo redi. Ali je pa tudi Skoraj bi djal, da ne. namreč v ti reči do zdaj še gotovih skušinj. Nad tem, da se ta reč do zdaj popolnoma razjasniti ne dá, tudi ni veliko ležeče; naše želje so le, da bi gospodarji to reč skerbno opazovali in si po skušnjah zvediti prizadevali: ali res zrezana oboje enako dobro in redivno? klaja toliko več tekne, kolikor znašajo stroški rezanja 9 Jaz mislim, da clovek, ki vsaki dan svoj porcijon kruha V tem pa, kar drugo vprašanje zadeva, namreč šro- mesa in ola povžije, bo bolje izhajal, če bo ob vsaki ju- žini nekoliko kruha, mesa in ola povžil, kakor če bi za naj se živini žito v zernji celo, kakor je, poklada; zajterk samo mesa, za kosilo samo ola, za večerjo pa le tanje zita, so kmetovavci vedno se navskriz misli. Eni pra drugi mislijo 9 da je na debelo mleto zernje bolje; zopet kruha imel. Ravno taka je tudi pri živini. Tudi krava drugi so se pn pokladanji kerme nekoliko po teh nekoliko ne bo dobro molzla, če se ji vse vprek poklada, zdaj to po unih vedli. Ce prav premislim to in uno, sem in ostanem zdaj to. pri ti misli, da je sploh bolje, ce se živini zdrobljena klaja poklada, kakor pa cela, al le takrat je bolje, če se Da je mesanje razne klaje za zivinsko klajo potrebno delo, nam ni treba posebej priporočevati. Najbolje je, če se šrotano žito suho živini dajè. Če bi se ji kakor napoj ali vsa klaja, kar se je za en dan potřebuje, prav dobro skupaj žlampa dajala, bi preveč požrešno po nji segala in jo le zmeša, in v ravno toliko delov razdeli, kolikorkrat se živini neprežvečeno žerla, in po tem takem bi ji toliko ne tekuila poklada. Kdor se boji, da bi ta poglavitna klaja njegovi kakor suha. Celo zernje mora živina počasi žreti ter ga s samo slino razžveči in proti pozira, ker nima v sebi veliko v • 9 živini premalo premembe napravila, zná živini tudi nekoliko druge klaje pokladati, toda vselej le o praveni času. mokrotě, ne stanša veliko prebavnih sokov, ampak vedno Pri preobili razlicnosti sostave nase živinske klaje bo tako krepko obderzi, da zivinski želodec vse lahko prebavi. sam previdil, da prav delà, ce klajo Tukaj se pa mora na živinsko pleme in nje starost s klajo meša, to je gotovo najvažniša reč v živinoreji. Ravno tako kakor mora vsakdanja kerma jdostoina biti gledati. Ovce in prešiči žvečijo in prebavljajo klajo berže 9 kakor goveda in konji ; torej se jim morejo tudi brez vse mora živinorejec na to paziti, da je živina pri nobeni kermi skerbi cele zerna posipati. Za prešiče ne bom dajal ne ko- premalo ne dobi. (Konec si.) ruže, ne boba, za ovce pa ne volčjega boba nalašč mleti, ker take reči želodec sam najbolj prebavi in premelje. Za govejo živino pa je treba zernje na debelo mleti (šrotati), kakor tudi za konje, će dobivajo namesto ovsa le reži in Gospodarske skušnje. viti). (Vlažnost iz zidovja in druzih reči odpra-Kuhaj orehovega ali lanénega olja, kterema tako dolgo, da se tako pokuha, da l)oba. Mlada živina, naj je govejega ali druzega plemena, se nekoliko manj s vi učene gladkine (Bleiglátte) primeša, pa ima še vedno slabe zobè, toraj je gorše, da se ji le premleto žito za klajo dajè. - , - Le oves se šrota in za konjsko zobanje debelo melje. prickali; nekteri ne Zastran tega so se gospodarji že veliko morejo prehvaliti neizrečenega dobička zmletega ovsa. To je gotovo, da za bolne konje, mlade žebeta, bolne konje in pa na verhu skorjo napravi. S tem mazilom zid, kteri mora pa popred dobro očejen biti nesnage in prahů, prevleci dvakrat, in sicer tako, da se vsakbart dobro posuši, preden se drugič namaže. Le-séno orodje maži z lanenim oljem, ki se je četert 9 ure na žerjavici kuhalo. Kmetovavci naj bi svoje brane stare kljuse je zmleti oves dober, ki ne morejo ovsa prav pluge in vse poljsko orodje, ki ga dostikrat dež na-žvečiti in ga tedaj dokaj neprebavljenega iz sebe dadó. maka, vsako leto enkrat, najbolje pozimi, ker nimajo Taki živini se mora tedaj oves drobiti. Zdravim in moćnim konjem ga pa ni ravno treba šrotati. veliko opraviti, z kuhanim lanenim oljem namazali. Oni ga popolnoma prebavijo, tako (Ce imajo teleta ali prasci dalje casa drisko), sicer, da, kakor Haubner terdi, komaj od je hrastova s kor ja kaj dobro zdravilo. Unanjo grapovo 320 kožo osterži z nožem; tako očejeno skorjo pa potem v bodemo po tem reda najpred in najlože najdli. Ravno tako vodi kuhati daj tako dolgo, da bo voda kakor mocna kava in pa še bolj je osnova po abecednem redu za tuj (močen kofè). Te hrastove vode daj potem vsako jutro po si želé s slovarjem pri učenji našega jezika do 3 žlice, dokler driska ne jenja poma kteri Vsak Hrastova voda je bo vprašal, kaj kaka beseda po nemški pomeni, in je bo tudi dobra za spiranje starih ran, ki jih komati napra- hitro šel v abecedni red ali po abecedni osnovi iskat vijo vpreženim konjem in volom. za (Koruža amerikanska, kteri se „konjski zob u pravi), ker je nekako konjskemu zobu podobna, je družinstvo te besede se ne bo změnil. Tudi drugi narodi so svoje slovarje sploh po abecedni osnovi pisali, dasiravno menda ni nobenega jezika, v kterem eno najboljih koruznih plemen; le škoda, da tako pocasi bi se ne dala družinstvena osnova vpeljati. Latinskih, greških zori i francozkih ledov bi se dalo silno veliko da v naših krajih mal o kdaj dozori. Vendar naj noben gospodar ne opusti te koruze saditi, komur je za živinsko klajo mar. „Konjski zob" zraste 10 do 12 čevljev visok inje poln perja (koruzovine) ; na oralu (johu) kak poseben pomen poznamovan; zato je slovenščina pri zemlje se pridela 1500 do 2000 centov klaje. Kaj! ali pravniša za družinstveno osnovo; toda drugi slovenski na nemških, laških dati, kakor sami dobro veste. Res je, da se slovanskim ko reninam zdaj ena zdaj druga koncnica pritakne, in tako je ni to sila sila veliko? Ni je klaje, da bi bolj rodovitna rodi so po izg ledu Nemcov, Francozov in druzih svoje slo Tako pravi časnik staj. kmetijske družbe, in mi varje napravili, toraj tudi mi ne bodimo v ti reči posebneži bila. po svojih skušnjah na vertu krajnske družbe v Ljubljani poterdimo to skozi in skozi; tudi mi smo letos to koruzo skusili in se prepričali, da res donaša klaje na cente. Pa Gospod Murk o je v svoj slovar družinstveno osnovo vpeljeval, zato sem jez marsiktero besedo pri iskanji zgrešil, in vendar sem že toliko z različnimi slovarji opraviti imel, je bila turšica ta tudi res tako velikánská, da jo je vsak da menda malo kdo toliko. Ce sem se jez pri družinstveni radoveden ogledoval. Nadjamo se vendar, da saj nekoliko osnovi spodtikal, kako bi se še li tištim godilo, ki niso je bo dozorilo in da bomo mogli kaj semena po deželi dati. i sve Pametnik gospodarjem (Iz dnevnika nekegakmetovavca) elab jezdi tako tudi v nič p r i p st e ajboljega konja pok m dvojčka; eno b kmetovave Kmetij stvo rez drugeg ajbolj i n v • bstat Kakor i, ravno j z e m lj o or ej stvo ne more. H slovarjev vajeni, in pa tujcom? Gospodi! zabotitesia titesia o mnogom, a odno toljko nužno, da razumemo pomen slovenskih besed. Peščica učenih, kterim je za družinstvo ,|saj ima gospod in etimologio mar, naj si sama pomaga dr. Miklosičeve „Radices linguae slav." in Jaruikov etimo logikon, iu zraven ji utegne abecedna osnova našega slo Naravnost d cne pike do druge je nájkraj • * pot. doseči Po tem vodílu ravnaj, če hočeš svoj in konec varja v pomoc biti. Družinstvena osnova Vsaka beseda bi bila pri morala tudi v abecednem redu biti. in v družinstvenem slovar veliko ve či napravila. ruži ni. in zraven bi oj d Bolj w } d m w jaj kakor jutri kok ali pa v abecednem redu bi morala zraven nje stati kje * zato bodi tudi z manjšim dobičkom zadovolj da ga je najti, in ta popis včasi več prostora vzel kot Koliko zern pa nemsko ime samo. Pri dvakratnem napeljevanji besed ni mogoče, da bi se slovar obilno ne narastel, » tli VVV « UM Mft PV OIO T Ui OOI1UU ||V til enem avstrijanskem vagáou ? tiskáme «troške in ceno «bu» potiu* kar tudi Večkrat v ze so šteli: koliko zern tega ali unega žita Le glagole s predmeti, kakor se meni zdi, bi gré v en vagan (uiecen), in našteli so, da pšenice gré 1 milij. in 298,736 zern, reži 1 milij. bilo v družinstveno in tudi v abecedno osnovo staviti. Nek in 604,912, drobnega 962,272, teljnega semena 38 milijonov in j ec m e n a ovsa 945,456, graha 349,920, de- teri glagoli so le s predmeti v navadi, na pr •i na šat i. Pri y 373,120 zern. tacih bi bilo v slovarji tako-le ravnati na pr. : Na sati welches ôfters tragen bedeutet, ist nur mit Prapos. ge-bráuchlich, z. B. donašati, nanašati, obnašati se, Za domače potrebe kaj odnašati, oponašati, ponašati, prednašati našati, prinašati, sponašati se, raznašati. pre z a (p V f reci se dijo) najbolje in brez vse našati, znašati. Sieh jedeš in seiner alphabetischen nevarnosti, da bi se zlato odergnilo, s kosčkom cebul ee pomaka v močán (rektificiran) vinsk cvet ali spirit » ki Ordnung In v abecedni osnovi bi morali ti pomeni vsak Cs m 1 put se hit ako se v smetano nekoliko zrezane cebule verze ; čebuli diši maslo. Bolje je za tega voljo kuhinska ktere se kake 2 periši za kakih 60 verčev smetane vzame Primorci in Goričani pregledajo in sebi znane pa v slovarji še opušene besede in opazke dostavijo. Nazadnje naj ga še pravi), al po a s o I. na svojem kraji razloženi biti. Več ljudi več vé, in kar ni v enem kraji znano morda v drugem. Da bo slovar popolnamši, je treba ga zraven nekterih Krajncov tudi » je I da nekteri Korošci, Stajarci j m v pinjo verze, ko se mesti začne. Slovstvine zadeve. Poženćao preéastiterau gosp. Zalokar-ju: gosp. dr. Miklosic in gosp. Cigale v pretres uzameta. Da bi Vam besed in prislovic pošiljali, ne bo šlo; za vsacega bi bilo preveč opraviti, ako bi spisoval, kar ve. Le to Vam spisovati, cesar ni mate, pav spet ni mogoce, bral, bo kmalo vidil, kje je dostaviti, kar ve. Ali naj bo abecedna ali družinstvena osnova v ker nihee ne vé, kaj imate, kaj ni mate. Ce bo kdo rokopis našem slovarji? V obziru osnove našega slovarja naj se Vam ocitno oglasim, ker ta reč terja očitnih pomenkov. V nekoliko Mne trouvez rečeh sem z Vami enacih misel, v nekterih pa u nekoliko drugače mislim. Kar drugače mislim 5 pas mauvais to Vam želim tù razodeti. Družinstvena osnova se mi ne zdi namenu našega zdanjega slovarja primerna ; mi potrebujemo res besednih litanij z nekterimi izjemki. Etimologična kakor tudi družinstvena osnova je li za učeue preiskovavce, kteri že jezik Mnenje gosp. dr. Miklosica in gosp. Cigale-ta v obzira slovarjeve osnove ni zaničevati, in še celó dolžnost je ja poslušati, kjer je to naroćil rajnki prečastiti gospod meceo. Besede gosp. dr. Miklosiča, ki jih je bilo v „Novicah" brati so zares tudi premislika vredne in važne. Abecedna osnova brez družinstvene bo ustregla učenim gospodom in učencom slovenščine. Ž njo se bodete združili z učenimi podpiravci slovenskega slovarja, „V uuion c' est la force lu To so moje dobrovoljne besede do Vas, sicer pa ostanem Vaš stari spoštovavec. dobro umejo, in teh je malo j drugi pa potrebujemo slo varja, kteri nam besede po abecednem redu prešteva, ker so te nam samim Slovencom več ali manj neznane in jih 321 Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. Zdaj nekoliko besed o nemskem jezika. Da nam je potreben, sem že rekel; zdaj pa še pravim, da nam je tako zlo potreben, da bi se ga tudi brez viši zapovedi učiti morali, ne samo zavoljo silno bogate literature, ki je v njem, ampak, in morebiti še bolj zavolj tega, ker so slovenske dežele vodotoč, ki vodi nemško obertnost in kupčijo in sploh nemško občenje do jadranskega morja in do laških dežel. Z Nemci se nam je vsakod vsak dan in skoraj vsako uro pečati; to dolgo, stoletno pecanje nas je z njimi pobratilo, pa ga tudi ni med našim in med nemškim narodom nikakega sovražtva. Spoznavši potrebo in korist se učimo radi jezika svojih sosedov, in le bedak bi se zoper to učenje vzdigoval. i Toda ni dosti le učiti se, treba se je tudi naučiti, kdo bi to tajil? In menda zato, ker je ta reč tako jasna, nam nekteri učitelji pa tudi neucitelji odgovarjajo: kako pa se bodo naši učenci nemški naučili, čese slovenščina v šole vpelje ? Kako je ta odgovor od vseh strani puhel, naj ostane za zdaj na strani; za ta odgovor imam jez najpred vprašanje: Gospodje, ali pa je tudi res, da so naši učenci do zdaj tako popolnoma v šolah se nemščine navadili, kakor bi se je navaditi morali in mogli? Povejte mi po svoji vesti, ali jih imate le desetino vseh, za ktere lahko rečete: ti znajo zares po nemški govoriti in pisati? Če mi bote resnico v odgovor dali, porečete, da ne. In vendar je priložnost tako obilna biJa se naučiti! Kaj tedaj je krivo tej nevednosti, od kod prihaja, da je tako malo v nemščini popolnoma izurjenih? Čeravno se je materni jezik, nji za voljo, zanemarjal, kakor bi ga ne bilo, ali kakor da mu nikakoršna pravica ne gré? Meni se zdi, da je ravno to poglavitni vzrok slabému vspehu; ni se gledalo na to, da je nemški jezik pri nas tuj jezik; učili so ga, kakor da bi nam bil materni; vsaki pa lahko previdi, da mora učitelj drugačne metode se deržati, če uči tuj, in drugačne, če uči materni jezik. Naj o tem nekoliko obširneje spregovorim. Pet potov je, po kterih se človek druzega jezika navadi. Pervi je, če pride še otrok v tuj o deželo, pa se deželnega jezika nauči, svojega pozabivši; njemu postane drugi jezik poglaviten, ker ni v pervem še misliti znal. Tak človek se od svojega naroda odcepi, pridruživši se tujemu. To se godi sploh le poredkoma, pri nas skoraj le pri vradniških otrocih, ker se po svojem stanu starši včasi v tujo deželo preselijo. Drugi pot je, da pride otrok le za nekaj časa med drug narod, nalašč zato, da se jezika nauči; to je pri naših kmetih pogostoma, da pošiljajo otroke na Koroško zavolj jezika; ali jezik, ki se ga naučé, je prost; ta navada je tudi le za proste ljudi, ker imenitneji sami nemško znajo, in otroke to, kar sami vedó in znajo, domá nauče. Tretji pot je, da se vzame na dom kak učitelj tu-jega jezika ali pa, da se otrok v kako hišo dá, kjer le tuji jezik govore. Pa to je mogoče večidel le bogatinom, ker so taki učitelji in take hiše drage; pa bi jih za vse učence tudi premalo v naših krajih bilo in učenci se imajo zdaj toliko učiti, da jim ne ostaja dosti časa, s tujo rodovino ali 2 učiteljem tujega jezika se dosti pogovarjati. Četerti pot pa je tisti, kterega edino zdrava pedagogika in zdrava pamet priporoča; po njem hodijo vsi izobraženi narodi po celem svetu in je tak, da se izuri dete najpred do dobrega v mateme m jeziku in naučivši se ga tako, da ga zná pravilno govoriti in pisati, se jame še le z drugim jezikom pečati. Domaći jezik je po tej edino pravi metodi podlaga za tuj jezik; primerjaje enega z drugim, razjasnovaje enega z drugim, zaznamovaje ena-kosti, pa tudi razločke v gramatiki, sintaksi, fraseologii vodi učitelj mladenča iahkoma, brez zmotnjav in napot in mladeneč se uči rad, pa tudi, če je količkaj glave, vselej s pravim vspehom ; tuji jezik zná, kadar je uk končan, tako pravilno pisati pa tudi do malega tako po postavi govoriti, kakor tisti ljudje, kterim je ta jezik materin. Izmed Slovanov se učé tujih jezikov tako Rusi, Poljaki in Serbi sploh, pa tudi drugi se razun nas te metode poprijem-Ijejo, če druzega ne, saj njeno dobroto spoznajo in se živo za-njo poganjajo. Še en pot je, se tujega jezika quasi naučiti in ta pot je zgolj naš, ta pot, čujte! je naš original. Kdo pa se z originalnostjo ne pobaha? Tudi jez bi se ponese!, če bi se dalo. Naši ljudje hočejo in po pravici hočejo, da jim se otroci nemški nauče; ta jezik nam je tako potreben, da nam bolj biti ne more, in vendar se ta narodna želja ne spolnuje nikakor tako, kakor bi se s polno vati Imela. Mar ni res? Kako pišejo naši učenci, zapustivši osmo šolo? da ne znajo skoraj nikakoršnega pisma sosiaviti, ki v praktično življenje sega, mi bo vsaki poterdil ali na to tu ne gledam. Kako pišejo, prašam, to, kar bi po prejetem pod-uku pisati mogli? Skoraj povsod je najti čudno napet stil, poln rogovilastih tropov in figur, poln klicajev, pra-šajev, pomišljajev, reven pa v besedah, prav harlekin, ki se člověku pristudi ali pa ga na smeh sili. Periode so ali po celi strani razpotegnjene ali pa jih celó nič ni; brez prave logike se stavki na stavke kopičijo; zastonj boš v taki šušmaríi gladkega, in ob enem jedrastega jezika iskal. , To veljá za formo, kaj pa misli? Se mar one s pravo nem-ščino ujemajo? O nikar za-nje ne barajte, kako bi vam ta čudna zmes, ta kerparija raznih jezikov ugodila, ktera je vse drugo, le nemščina ne. Kakošno pa je nemško govor-jenje ne le naših učencov, ampak naše, po stari navadi od-rejene in izučene gospode sploh? Kdor ima lastno veselje za jezik, da se z njim sam od sebe trudi, tak se vé da se ga nauči. Ali kaj pa sploh? Vsak Nemec se čudi tujemu izgovarjanju svojega jezika, ki ga med slovensko gospodo najde. Tuji jezik govori ona z domaćim akcentom, sèm ter tjè tudi domaći pologlasnik va-nj prenašaje (na priliko ein and'rer), sploh po domaće ga zategovaje, tedaj na pr. v Ljubljani na pol prepevaje. Ali je mar to po nemški? Pa še več. Kje je nemška fraseologija? To kar se govori, je popačena slovenščina v nemški obleki. Kje je prava nemška sintaksa? Nji ni skoraj ne duha ne sluha, vse vprek se rabi na priliko imperfekt, perfekt in plusquamperfekt; „da", „als", „wahrend", „indem^ je eno za drugo; vojvoda vseh partikul pa je mogočni „ab r" ali „ob r" ; kjer se nič druzega ne vé, ti gotovo on svojo, da si tudi tujo, zastavo razvije. Kje je nemška leksigraíija ? V eno mer se govoré taiste besede, da je le misel misii količkaj podobna; pač bi tenek besednjak bil, ki bi se iz besed sostavii, ktere Slovenci, nemčaje, govoré. Toda kaj bi to pravil? Saj se dá za silo, če se ne vé nemška beseda, slovenska povedati in saj nič ne dé, če je prav en stavek nemški in drug slovenski, naj tudi ta ali uni pravi, da je to gerda čobodra in očitna spričba, da tak clovek ne zná ne nemški ne slovenski, in da je kakor netopir, ne tič ne miš, ampak vsakega na pol. Ne zamerite, jez bi tudi ne bil o tem jezika iztegnil, če bi to le privatna reč bila. Dokler imamo šole, pa moramo že tirjati, da se vsaka reč in toraj tudi vsakijezik tako uči in nauči, kakor za izobražene ljudi gré. Pa naj grem dalje. Kteri zakladi iz nemške literature imajo pri nas največ bravcov in kupovavcov? Iz ničesar se nam bolj ne razodeva plitvo, poveršno znanje in poznanje nemškega izobraženja, kakor iz „lektire", ktera se je naši gospodi prikupila. Kakošna da je, raji molčim; saj vsaki vé, da se po znanstvenih in sploh po koristnih bukvah malo poprašuje. Kakošen je tedaj sad? prašam zdaj, ki ga Slovenca dolgo in obširno da ne rečem učenje nemškega jezika prinaša preobširno hodnji zet; nalite si kupico, da ju nekolike zdramimo; piti V Mi se naučimo toliko To pisati in govoriti, da nas Nernec razume in mi njega je tedaj vse? to je vzrok, da se nemščina u hočemo na nju zdravje! Yrojak toliko ni bil raje uboga, ker si se pogasil svoje zeje; natoči toraj kozarec, oce pa tako dolgo in vstane in veselo ter glasno spregovori: „Na zdravje ženinu tako obširno uči? to vzrok, da se domaćemu jeziku ne in nevesti, da » ju blagoslovi mogočni Bog in jima dá do dajo Bogme, ne milosti ampak pravice r (Konec sledí.) Svariloo in podučno Stariši! pažljivi bodite pri ženitvah svojih otrok Poslovenjeno. živeti srečne in vesele dní!" Cela družba se vzdigne, prime za kozarce, glanso žvenketanje se začne odmevati, med ktero se uberajo glasne vošila novozaročenirna. Naš vojak ima še le zdaj priliko, viditi ženina natanko v obraz; ravno hoče terčiti ob njegov kozarec, pa hipoma odmakne svojo roko ter začne meriti žlahnega gospoda od nog do Bogatemu hišniku mesta B. je vojaka , kakor glave. Pogleda ga se ojstreje v drugo, dobil bo v stanovanje bilo napovedano, da Gosti se vsedejo zopet vsaki na svoje mesto. pogleda ga v tretje. se to dan današnji ne zgodi ravno redko. Kakor pa je sploh znano, da si bo«:astvo Nad zaročnikom bi bilo zdaj pažljivo oko lahko spo 5 » znalo strah in trepetanje; vojak pa se globoko zamisli, po in revščina ne podajate posebno prijazno rok, se je tudi gleduje ženina, in vidi se mu na obrazu, da je sam s naš mestnjan mislil znebiti in odkrižati vojaka s tem, da saboj v terdem boji. Mahoma pa • 1 • # 1 f it 1 v « « i • > ft « • _ »i i proti hišnemu gospodarju ga je udinjal, se ve y proti placilu, v stanovanje neki borni vdovi. Povedati pa vendar še moremo v izgovor gospodarja, da imel je pri obilném premoženji vendar le majhno stanovanje in tedaj tudi za svoje lastne potrebe ie malo pro- gada pičen; obledí ko pražna ruta, ter med besedami: stora; zraven tega pa se je imela še v kratkem edina slabo mi je!" svoj klobuk popade in jo y obernivši se, urno vstane in reče: „Brez zamere, gospod stopite za par besed z rnanoj v stransko sobo". Gospodar in vojak odideta, zaročnik se vidoma razgane kakor od n oh y njegova hčerka zalo in berhko dete omožiti z nekim skozi druge vrata bogatinom, ki že dva mesca v bližnji sosedščini prebiva ter urno iz sobe popiše. Pričujoči gosti ne vejo, kaj vse to vsega lepega pre se je nadjal, prec po poroki biti lastnik moženja svojega očeta. Kdo tedaj bi se utegnil v tacih okoljšinah pečati s ptujim vojakom! bila pri našem mestnjanu posebno pomeni, ko vojak in oče, slednji Nekega večera je včs přepaden, zopet v sobo stopita. Na nju vprašanje, kje da je ženin, odgovore go-stovi, da ga je bolezen napadla in da je ravno vunkaj šel. Gredó za njim, al ne v hiši ne v njegovem stanovanji ni bilo ne sledu ne tirú bogatega gospođica. Vojak zdaj zbrani sjajna veselica. Soba je bila ovencana, svecniki so viseli od družbi naznani, kar je bil že poprej hišnemu očetu skrivaj stropa ter razsvitljevali bogato opravo sobe in vesele obraze povedal, da ženin ni ne g y ampak velik gostov , ki so sedeli za mizo, obloženo z najboljšimi jedili in pijačami v toliko obilni meri, da šibila se je skoraj pod je bil iz ječe izpušen, zapustil je domá svojo zakonsko ospod ne bogatin potepúh, iz njegovega kraja domá. Še le pred malo časom njih bremenom. Zaroka se je ravno praznovala domaće ženo in otroke v veliki revščini, in hotel zdaj po zvijačah hcerke, ktera jevsa srecna sedela poleg svojega zarocnika, in goljufii svojo družino v še večjo nesrećo pripraviti. Na krepkega in lepega moža. Na smert bi bili nocoj ljudje tanjčniše preiskovanje v stanovanji potepúha je poterdilo be pred mislili, kakor na „vkvartiranega" vojaka y pa na sede vojákové skoz in skoz, ker vse pisma njegove y na kar zápoje zvonec verh stopnic s tako silo, da se vsi pre- ktere je svojo bogastvo iu žlahni stan opiral, so bile po strašijo, najbolj pa srečni zaročnik. Strežej stopi v sobo z naznanilom : vkvartirani vojak je zunaj. Přišel je ravno po narejene je kakor kafra; mlada železnici, podal se v naznanjeno stanovanje, al tam je zaročnica hvali Boga, da je tolike nesreće rešena, mladi Za njim ni bilo najti sledu, zginil najdel ubogo vdovo bolno na smert; komaj mu je zamogla vojak pa se tudi počuti v svojem „kvartirji" prav dobro; še naznaniti, kam da naj se podá. Gostovi, židane volje dozdaj, osupnjeni eden da! ljudje, ki se bolj natanko v zadeve druzih ljudi druzega gledajo; toda kmali se vtikujejo, cio vediti hočejo, da bode v kratkem zet svojega zdramijo in sami srečni veseli hočejo tudi druge vesele viditi. E kaj hočemo z revežem hišnega gospodarja. J. Levičnik. reče eden izmed njih lacen je morebiti, da se mu v želodec vidi; naj pride noter; bo z nami zajel. In vsi pričujoči poterdijo to misel; stoli se zmaknejo skupaj, strežeju pa velijo, naj vojaka noter pripelje. Vojak si ne dá tega dvakrat reči. odloži urno svoj Ozir po domovini Vsakemu domoljubu je mar za zgodovino svoje dežele » coken poku (Sack und Pack), ga s puško vred v kot postavi, potem pa stopi spodobno, skor bi Marljivo so iskali, išejo pa tudi posebno sedanji cas učeni možje vire zgodovinske, prizadevajo si ohraniti ostanke iu rekel, nekako spornine iz starodavnih časov, ter jim trebijo mah pozab- ponosno med veselo družbico ter se nazoči m, akoravno ljivosti. Naši sedanji časi bodo kadaj stari ; prihodnji rodovi prostak, omikano prikloni. Pa je tudi kavelj, da malo tacih y jih bojo le iz zgodovine poznali Da bi našim naslednikom visok kot jelka, tenak kakor struna, okroglih lie, bel in tako ne šlo, kakor gré nam, je treba dovelj gotove tvarine rudec kakor mleko in kri, pod nosom pa majhne začernele njim zapustiti, in to ne le samo od cele dežele sploh, temuc y berkice se berž na pervi pravici poleg sebe z eno besedo: korenjak od nog do glave. njim Vsem tudi za posamne oddelke in kraje Po vsi deželi živé možje, pogled prikupi, • i • V t in hisni oce ga po svoji ki imajo duosti in priložnost zadost, da bi y 1 posadi. Da mu jedila od vseh strani po- in mogi nujajo, se samo po sebi razume; vojak pa res tudi ne lomi celó malo kakor kmečka nevesta, ampak jé in pije prav pošteno. resnici! menitnejše dogodke zapisati pa žalibog se spravlja takeg na dan. Začnimo enkrat v Za 70 — 80 let nazaj imamo še žive priče y in Ko se nekoliko okrepča in pozivi, se začne ozirati po to je že veliko. V pretečenih osemdesetih letih se je mnogo Kar mi danes še lahko zvemo veseli družbici. Njemu nasproti sedita zaročnika. Ona, ker si imata veliko povedati, vsa v govorjenje zamaknjena, sta se med vso družbo najmanj za mlađega vojnika změnila mnogo važnega dogodilo y v desetih letih zvediti več ne mogl y Naj časa, vednosti in priložnosti za prihodnje zgo pa kdo jima bo to zaměřil; saj je dovelj znano, da imajo dovinske spise skerbeti imajo duhovni gospodje in učitelji, taki sami s seboj največ opraviti in govoriti. Tudi tukaj je Tern je prav znano vse, kar se v celi fari pripetí, in ne imel y kakor se je čutilo, ženin svoji nevesti veliko skřiv- zgubi se lahko, kar ti v dotične knjige zapišejo. Zraven nostnega povedati, ker je bil v enomer proti nji obernjeu tega se sme upati y da tako pričeto delo ne bo zaostalo 9 in kazal herbet novému gostu. en cas vojaku na usesa: „Una-le dva sta moja hči in Hišni oče zašepta čez slehern bo pa tudi lahko brez ovinkov zvedil, kje se res- najde. Ne zgubi se ravno preveliko pri niea v kakem prigodku časa in tudi prevelike učenosti ni potreba. Velikrat je bolj bire in les za kurj če se le „factum godba dajal > lesem přišel. Imenovani gosp kritike zapise; kaj takega zapisati pa ni ravno težavno Veselja mi vselej serce igra, kadar mi kak star gospod kakor je, brez posebne ^L* A« J 6 zadnje leta svojega življenja ob pamet přisel y • V ali pa tudi kak priprost kmetic pripoveduje, kaj je v pre . « «•« V I, , v. « _ , ... V _____. _ Francozka vojska. Francozka vojska hribovcom ni veliko prizadjala. Zunaj teklih časih doživel. Bral sem veliko že od Napoleona I. in malega števila vojakov, ki so prišli po živine, slame in ovsa tedaj ne francozke vojske; nobena reč me pa ni tako mikala, za vojaške potrebe, ni nič na vojskiničas opominjevalo. kakor če mi je starih kter z perstom pokazal in povedal: Spadala je okolica deloma pod mêra v Železnikih, deloma tukaj so stali Francozi r> derli itd po uni cesti le so cesarki pri pod selškega. Le malo jih je bilo pred mêrom poročenih. N da bi se take malinkosti zapisati morale, Slišali smo — mi pravi omenjeni stari mož — od Kranja er so se primerile; saj tudi 8em jako streljati, pa zastran tega se nismo dali pri delà čeravno so imenitne za kraj po pretečenih stoletjih kaka majhna reč pojasniti more ve liko zgodovinske prekucije. Saj kar je del bistvenega, bi se ne prezeralo. , Naj mi je pripušeno, drobtinico tako podati „Novicam" namrec načert zgodovine podfare sv. Lenart motiti. naj Zopet smo bili cesarski. Hude leta in obdelovanje griča. V hudih letih kruha ni bilo, ker še oves ni dozorel. d Lok 0> Přidělalo se je pa veliko podzemljic, da prehudega glada Kar sem zapisal, sem zvedil od 87 let stare žene in vendar ni bilo in nobenemu ni bila posebna sila beračiti. od 80 let starega moza Krog farovza in cerkve je bil zarašen gojzd, le zvonar Kje je podfara sv. Lenarta ? Od stare fare v Loki pelje za selško Soro po dolgo časni soteski sedaj zadost lepa cesta proti Selcam, Želez je imel neke njivice. Že za gosp. A. K. je petdeset sežnjev od farovža neki kerčmar se vselil; ta gostivnica in farovž ste še sedaj edine hiši na griču. Vsaki gospodar je nekaj nikom, Zalemu logu in Sorici. Ko se dobro uro hodá korači po ti cesti, dolina bolj odperta prihaja in prijazno se z hriba na desni strani Sore kaže cerkev sv. Tomaža, podružnice selške fare. Po pokritem mostu dospeš hitro na Praprotne, pervo vas od Loke. Od tod storiš še ene stopinje in na levi strani ceste se odpre druga soteska, iz ktere urno potok v Soro hiti. Ako hočeš do sv. Lenarta priti iskati, zapusti udari. Pot je od začetka prav slab in ptujcu, ako bi hotel ponoći po njem iti, bi svetoval pri Sodarji, zadnji gostivnici pri cesti, si preskerbeti vodja s svetilnico. Dobro, da to germovja in gojzda v njive in travnike spremenil. Najlepsi Gr es: or Kotar. • V spomin si je pa postavil lokalist gosp. Veliko žlahnega sadja je zasadil in pusti grič v prijeten vert prenaredil. Trud njegovih blaženih rok sedaj hvaležni vživamo. Bog mu plati! Njegove košiće tukaj počivajo. Češnje. ali pa cerkvico sv. Valentina na Jarčjem berdu ob- tukaj cesto in memo malna jo potoku nasprot Vsakoršnega dobrega sadja se tukaj veliko pridela; najbolj pa šlové češnje, kterih je sila veliko. Marsiktero leto pride veliko denarja za prodane češnje v te hribe; v dolgo ne terpi; v poli ure priđeš med lepe travnike, kjer te visoko z gore iz oserčja loških hribov nova in čedna cerkev sv. Lenarta pozdravlja; nižej na levo je cerkev sv. Valentina. Še debele pol ure po stermi stezi in pri cerkvi si! Ni posebno mikaven pogled od tod, vendar naj-lepši od vseh farnih cerkvá loške tehantije zvunej Loke. Od mogočnega Stola blizo do Kuma lahko šteješ glave dobrih letinah po 60, 80 goldinarjev skupijo nekteri. Lepe so pa res češnje tukaj tako, da Ipavci po nje pridejo in jih za ipavske v mestih prodajajo. Nesreće. Leta 1826 so rajnki knez in škof A. Wolf pri sv. Le-nartu bili. Pred njimi nikoli še škofa ni bilo lesem. Hribovci gora f ki stojé med Kranjskim, Koroškim in Štajarskim. so milostljivega visjega pastirja z moznarji počastiti hotli. Nek ptuj člověk je bolje od njih hotel vediti, kako se mož-narji terdo nabijejo. Zaničevaje vse dobrovoljno svarjenje Najlepši je pa viditi, kadar solnee že nad Đlegašom proti zahodu stoji, Smelednik, Tu j nice, Limbarsko goro, svojoglavno na prah v moznar peska naspe ter ga z i sv. Troj i co itd. Obraz orjaškega Triglava nam zakriva Rakitovec. Nekaj hiš je naslonjenih na zgornji sredi 4200 čevijev visocega Mlađega verha; še višje krog Koprivnika seMartinov verh razprostira, in zadej bolj proti zapadu je BI egaš ginil. železom jako zabija; — železo in pešek napravita iskro prah se uname in nesrečni člověk je žalostno po Leta 1841 je bila huda ura na gori. Magnet na turnu je bil zanemarjen. Udari pervič na magnet. Zelezo ni šio do tal ? uima časa ga je prikrajšala. Strela po železni vezi na mejni čuvaj. Ustanovljenje lokalije leta 1790. kor šine ga dobro razrahlja, se verne , divja dolgo krog cerkve in se pod cerkvijo na njivi zgubi. Zvonik je jel goreti. Previdni in serčni Luka Potočnik je zvonec otel, pa Sv L je bil ekdaj podružnica selške fare. tudi Gašper Vidmar se je pri ognji pravega junaka skazal Petkrat vsakoleto je bila sv. maša tukaj: o Božicu, o Veliki- Druga strela pade blizo farovza na tla, sviga med nogami noči i nedeljo po Florj i » nansko nedeljo, in pa urna gosp. L St v farovž memo kuharice v kuhinjo, potem v izbo na vse strani vse razruši, ter se v tla zgubi. Maček masa. Ob času cesarja Jožefa je živel v Selcih gospod A. Kupfer, duhoven brez službe. Slovel je kot imeniten in pes sta bila mahoma mertva ; farovž ni gorel, tudi ne spovednik, kajti je bil trikrat v Rimu. Po njegovem svetu gospodu ne kuharici se ni nič žalega pripetilo. sta ključarja Grosel in Debeljak okoli' leta 1785 zidala farovž zadjal Slasti Debeljak, přemožen kmet, si je veliko pri On sam je 300 Nova cerkev. casih zidanje sedanj gold, založil ^■■U v HH in toliko je v tistih Stara cerkev je bila bor V _ _ 9 majhna in zvonik je farovza stalo. V novi farov se je Ziv potreba je bila tedaj novo cerkev zidati Te žavnega delà so se krepko gosp. Matevž Lipovsek poprijeli imenovani gosp. A. K. preselil, in z pripomocjo kljucarjev, od kterih je Debeljak rekel: „Faro moramo imeti, če tudi ter ga z velikim trudom lepo doveršili. Imamo lep vse premoženje dam", je dosegel, da je bila leta 1790 lo- cerkev, ki je bila leta 1853 posvećena kalija ustanovljena. novo Leto 1857 z moc , je uuEscgci , u a je una icia nau iu- v^mv» , »" -------------~ i------------ ---- Debeljak je zares obožal; pa hitro si nimi potresi nas je prepričalo, da je nova cerkev terdno je hisa opomogla, in se danes je njegov unuk terden kmet. Perva instalacija je tri dni terpela. Gospod Kufer je zidana i ker se ni poderla, čeravno je nekoliko terpela a * • « à m v •!• • v I • 1 1 • 9 bil přemožen in je po versti vse kmete cele lokalij gostil Duhovni so se hitro verstili in ob časih francozke vojske nobeden ni hotel te službe prevzeti. Poslednjič je vendar sicer pa, zunej otave, pridelki niso bili picli ne slabi. Toča. Toča je tukaj domá. Prav rada te hribe potolče Po gosp. A. A. s pogojem, da mu bojo kmetje nekoliko proste sebno huda je bila leta 1853 324 Rakovnaci. Ta. kraj je bil nekdaj gnjezdo rokovnačev, ciganov in kontrat»antarjev. Sedaj je boljše, ker žendarji, sreča za celi kr aj, nas res pogostoma obiskujejo. Platno. L ijudje se živé od živinoreje in poljodelstva. Pozimi pa ée ve dno kolovrate urno sučejo ker lahko platno prodajajo. Bolj bi jim mogel skopost kakor pa gizdost in pijančevanje očitati. Kruha ne stradajo, če so tudi z ovsenim zadovoljni. je mar, da uspešno deluje v Gospodovi gorici, mu je treba narodni jezik dobro znati. Kdo pa je na to gledal? Branilo • v V se je v semeniscu slovenski golcati, in v rednih postavah se nam je bralo, da ne govorimo po našem, izvlasti pri mizi ne „propter urbanitatem!" Součenci (tudi včasih kdo drugi) so nas slovenski govoreče posmehovali, psovali: „die windischen L...... reden schon wieder in ihrer Hundes- sprache « To je V • Zdrav je nas kraj. Kolere tukaj še nikoli ni bilo in zimice (merzlice) še po imenu hribovci ne poznajo c. Prijazno povabilo $ Vodstvo gluhomutnišnice v Gorici se na vse stariše in ziva resnica kakor je Bog v nebesih. Kiio nas je bránil, kdo zagovarjal? Smo li imeli našince med kanoniki? Odtod prihaja, da še dan današnji imamo duhov-nikov, ki namič prav po domače brati ne vedó, ne da pridige pravilno spisovati in govoriti znali, kakor se Reš-nikovi besedi spodobi; jihove pridige se mi zdijo kor prav tečna hrana v zamazaní, gnjusni in nesnažni skledi. Kdo je tega največ kriv? Ne li oni, ki so je pošiljali. Poznam nekega na pol slovenskega duhovnika, ki přišedši iz semi- po nemškem, in pri- nišča na Slovensko je spisaval hajal vsak teden v mesto k svoji materi pralji, da mu je poslove nj evala, kar je on nemški spisal; odtod toliko smešnic v pridigah in oznanilih. Se le leta 1849 so si pridige druge predpostavljene oberne 9 naj bi gluhe in mutaste otroke ako bi tacih revežev v svojem kraji imeli, v tisto gluhomut-nišnico izrejati poslali, kjer se taki otroci najpervo Boga ? rajtati, risati in govoriti, kakor spoznati, dobro brati, pisati tudi v vseh druzih šolskih vednostih, nekoliko že odrašeni fantje tudi kakega rokodelstva učijo, deklice pa pod vodstvom častitih šolskih sester zraven šolskih naukov prav štikati in vseh drugih ženskih opravil. v bogoslovci sami sprosili urico vsak teden, da se vadijo slovenščini. Cigava zaslusra ie to? Pastirske liste ste nam » pošiljali do leta 1849 nemške. Ali tako oče delà s sinovi? Ne ? nikdar ne le očuh s pasterki! Kako pa se je 9 čedno šivati, plesti Za vso tako izrejo se plača sila malo ? le na leto , namrec za učenje, 130 goldinarjev živež in obleko. Šolsko leto za uči lnice skrbelo? Res jih imamo obilo, pa kako so osnovane (kruto malo jih iznemši)? Kakor se je od zgori ukazovalo. Učenci dovršivši vsakdanjo školo ne znajo pisati se začne mesca novembra. Dopisi Iz Maribora 2. okt. Nek gospod ? nemški ne slovenski, ne razumejo knizice najlozejsega ob-sežka. Je li to naloga narodnih učilnic? Kdo je tega kriv? Ali ne ogledstvo in oni, ki je postavljajo? Toliko se je odonod gledalo na našo omiko. Kakošno je pripravišče v se v časniku Mariboru? Piškovega oreha ni vredno? Kako je bila uredjena 55 Tagespost" 28. kimovca ljuti, da se mi podravski in po- v Gradcu skusnja za nase ucnike? 0 naši slovnici nišče murski Slovenci domaćega vladika radujemo ter vesele ni čmrgnil; vsaki škorenj se ne dá obuti na vsako nogo čustva svetu naznanjamo. Misli v dopisu iz Maribora 24. Veste li, kak ukaz je slavno ministerstvo dalo pred nekimi slovenskega naroda sploh, ki je toliko let hrepenel po do razgrnjene niso samo moje in R. B-ve, temoc misli leti za glavne narodne učilnice gledé na slovenščino? Koliko se tiHiuu» "{'«"»I »• JV l""»" »v* ili vjjvuv« jjvr uu ----------O " J "I------ mačem pastirji; tega se lehko prepriča vsaka blaga duša za učilnice skrbeti? Tedaj je °-a je spolnilo? Kdo je tega kriv? Se to li pravi živa in sveta resnica 9 kar ne v Gradcu, ampak med našim narodom, povem, da je dosti ljudi pri onoj svetečnosti solze samega veselja točilo, Boga slavilo in hvalilo za tolik dar. Pre- Tudi še Vam sem ono pisal ? res res smo v narodnih rečeh pasterki bili! Ako so slovenski učeni mozje sekovskega delà to liko za narodnost delali, da se labodski ne morejo ž njimi kuhane otrobe nam oponašate velé, da še za take radosti meriti, sledi li odtod, da je to zasluga seminiške vzgaje ali ni doba; menda mislite, da še le tedaj naj bi se radovali, višjega vodstva? Nikdar! Zahvaliti se imajo Ouemu, od kadar bi nas železná roka sovsema obinola ter narodnost kterega vsa modrost prihaja, in svoji samouki ter neopešani zadusila. Take opomembe si ohranite za pisnik pravi: „Res je, da sekovski škofj koga dru Do marljivosti. V seminišču so se drugi večkrat jim norca vsele umeli delali oponašaje, da se jim možgani vrtijo, ko so se brez P1^"«" • ^ J 9 WVI1U aiou * OV/IU Udivil —---- -----J 7----O---- -----o----- ---u ' i slovenščine, vendar nikdo ne more tajiti, da ne bi vedno vodnika in učnika trudili, da bi nekda svetemu svanju za bili skrbeli za dušno in telesno 1219 slovenski blagost našou Od leta dovolili in narodu koristili. Sekolovski. 1853 sta med 50 škofi morebiti znala eden dva Iz Ljubljane. Ker se živinozdravilska sola v poglejte imenik); tedaj je povse krivo Vaše Ljubljani vsako leto končá še le mesca oktobra, bode tudi ne vsele", bolje bi se reklo, s k kd i ali pa kd Kaj pa bi Gr letos konecletno izpraševanje ali preskušnja v ti bili rekli dobivaje od postanka šoli prihodnji pondeljek, torek in sredo, to je sekovske skofije same škofe, ki bi ne bili črke nemški raz- 18. in 19. dan umeli? Ali menda ne imamo mi pod milim nebom ravno tega 17 , i «., mesca in sicer dopoldne od 9. do 12. ure popoldne pa od 3. do 5. Pervi dan bo izpraseval ---- ------------ ---------- ---- £---- --------- ------- — -------ui V/ ^ jiUjJUIUllU pu V/V* v • MV/ v • * V^* w m ^v, V.MW f v- tistih pravic zato, ker smo Slovenci? Drugo je na sredi vodja in učnik te šole dr. Bleiweis: iz živinoreje, poro odu sod kolaca sedeti in si kruh rezati, drugo umeven pastii biti in za njegovo omiko skrbeti. Pastirstva, ki je Ijudem niške°*a živinoznanstva in ogledovanja mesa in « * * 11 ____•« Mi v? doslovja, ozdravljanja notranjih bolezin nerazumlj 9 se nikoli poštena dusa ni zag ovarjala. Mladi klavne živine, drugi dan gospod ucnik Skale: iz duhovniki so se res nabirali po našem kraji, vsaj drugih raztelesovanja in telesnih opravil v zdravém bi ne bili mogli potrebovati, pa dostikrat ste pošiljali radi stani i, iz ozdravljanja unanjih bolezin in ope- •I^^lv «.ri A ___1 o, 1 ! 1« ! . v I j 7 . v « . najboljše našince kamo za Sokol ali na druge pretežke zupe izgovarjaje da vsi nimajo Slovenskem prostor racij, — tretji dan dopoldne pa gosp. Fleisman: iz rast linoznanstva, ki je živinozdravnikom potrebno. Izpraše Za bistrejse bi ga že vsekdar bilo, zakaj pa bi vi ne bili vanje je ocitno in v domaćem jeziku. Komur je mar zvediti z onimi zadovoljni? Vem niso naši 9 ucilnice, da bi se po nemških planinah Ijudj dajali sinov v koliko se učenci živinozdravilstva izučijo, je prijazno po gorah plazili, temoc vabljen priti h preskušnjam. Novo šolsko leto za šolo da bi svoje ljudstvo podučevali in uglajevali. Od leta 1849 kovaško in živinozdravniško se začne po vseh Svetih; je bila druga, pa za najnovejše dôbe se je vzpet sprevrglo. kdor želi v to šolo vzet biti, naj se oglasi o vseh Svetih Velite, da se je skrbelo za dušno pastiretvo. Dajmo! kako pa more kdo vreden dušen pastir biti, ki samo toliko svoj 9 9 kakor bo drugo pot v or 55v» lasniku" povedano. govor zna, kolikor ga je mati kakih 12 let naučila? Komur Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Komisija, ki so jo presvitli cesar poklicali i v po8vetovanje potrebnih prenaredb v davkovskih receh bo po nekterih že v dragi polovici tega mesca, po nekterih pa prihodnji mesec svoje važno delo začela na podlagi, ki ga je dnarstveno ministerstvo izdelalo, in ktera podlaga posebno dve reči obsega: pervič, kako poberanje direktnih davkov po krajši in cenejši poti osnovati, in drugič, kako davke nakladati, da nobeden ne bo čez svojo moč ž njimi obložen. Zastran per v ega se ima prevdariti, kako bi uteg-nile županije po deželi poberanje davkov prevzeti, da bi ne bilo toliko davkovskih gosposk treba, kar bi utegnilo deržavi blizo 200 milijonov gold, stroškov prihraniti ; zastran drugega se ima dobro pretresti: ali niso v nekterih deželah, kjer je kataster se iz unega stoletja veljaven, nektere Govori se, da se v ministerstvu pravosodja izdeluje osnova za novo postavo civilnih pravd, po kteri ima očitno in besedno ravnanje obveljati. zemljiša dosti na boljem memo drugih. Iz južnih Tirolov 4. okt. Letina se je pri nas slabo napredli; tertna vina malo ; suša obnesla; židni cervi nam niso skor nic zide bolezen nam je pokvarila grojzdje, da je je vzela skor vse poljske pridelke tako, da se je pozimi lakotě bati ; tudi za živino ni skor nič klaje. Časnik „Gazz. di Trento" priporoča ubogo deželo skerbi vikše vlade in milosti dobrotnih ljudi. ^^^^^^^^ Iz Dalmatinskega. Sliši se, da je nadvojvoda Fer dinand Maks otok Kroma kupil in sicer za tega voljo, da bi se ondi, kjer je gorko podnebje ptujemu rastlinstvu kaj ugodno, poskusile saditi nektere rastline, zlasti kitajski cukreni terst. Iz Serbije. Iz Beligrada 4. oktobra. Skupščina je mlađega kneza Mihaela izvolila za visjega armadnega poveljnika; knez Miloš je poterdil to volitev in knez Mihael je že naznanje dal, da rad prevzame to častno službo. Topovi so germeli oznanovaje deželi to dogodbo, in vojaki v Kragujevacu niso vedili, kaj bi veselja storili, da se jim je nenadoma spolnila njih želja. Iz Bulgarije. Gerški škofje čedalje bolj presedajo Dulgarom, in nektere soseske so jih že tako site, da hočejo gerško vero zapustiti in se h katoliški oberniti. Stanovavci v Hawret-Ï8aru, kterih število znaša okoli 30,000 , so svojo željo, pokatoliciti se, ze francozkemu konsulu duš HB^H razodeli. Predstojnik francozkih Lazaristov se je na to v Kalkič podal, kjer so ga slovesno sprejeli. Sedaj se ta zadeva obravnava v Rimu in Carigradu. Francozki konsul je Bulgarom obljubil, da jih hoće varovati nadleževanja gerških vladikov. Izgled Hawret-Isarcov bo posnelo tudi več drugih sosesk, in ako sv. oče papež radovoljen sprejme njih želje, bode bulgarska dežela kmali katoliška. Po bul garskem časniku „Belgaria" so namreč Hawret-Isarci pa-peža prosili, naj jim dovoli B u Igara za njih vladika ^škofa) in liturgija njih naj ostane pri starem. Ako se to zgodi, se hočejo zediniti s katoliško vero v primeri zedinjenih Gerkov. Iz Rusije. Iz Petrograda 27. sept. Najimenitniša novica danes je, daje car Aleksandar dal ujetega Š a myl -a smerti svojega moza cara Aleksandra I. Ta hisa* bo vpri hodnje Samyl-ova za vse žive dni; zraven tega bo dobivat za se 10,000 rubljev vsako leto, 5 njegovih ljudi pa vsak bo smel tri žene pri sebi po 2 do 3000; verh vsega tega imeti. Tako bo starec menda vsega dosti imel. Iz Laškega. Vsaki dan se pričakuje novica, da je v Za gotovo se je pripovedovalo, da se Ziirich-u mir sklenjen. bo pogodba podpisala T. dan t. m., al dosihma1 ni še telegraf poterdil, kar se vsaki dan pričakuje. Med tem se na Laškem zurichiškim dogovorom ravno nasprotne reči godijo. Čedalje bolj namreč vlečejo vlade v Toskani, Modeni in Parmi na sardinsko stran, in v odcepljenih papeževih deželah se je vsaki dan kervavega boja med domačimi bati. V takih zadregah ni čuda, da je nek papeževa vlada sardinskému poročniku slovó dala in da bode ta Rim zapustil. Al dozdaj se to še ni zgodilo; zvedilo. saj se še nič gotovega ni Druga čisto nova novica je > da Toskana, Modena in Parma se neprenehoma potegujejo za zedinjenje, in ker jih kralj sardinski ne sme vzeti pod svoje krilo, si hočejo svojega lastnega vladarja izvoliti, ki naj kraljuje v Fi or en ci. In kdo naj bo ta vladar? Strič nik kralja sardinskega: princ Carignan, ki je v poslednji laški vojski za generallajtnanta sluzil. Princ je nek ze obljubil, da ga je volja vladařstvo srednje Italije prevzeti, ako se mu izroči in kralj sardinski je nek s tem popolnoma Se druga prečudna in čisto nova novica je zadovoljen. pismo, ki gajeMazzini 20. dan p. m. kralju sardinskému pisal. Pismo to je natisnjeno v časniku „Journal Nazion", ki v Genovi izhaja, in je pomina vredno posebno zato, ker je Mazzini tako rekoč pervikrat izpregel republikanske vojnice in tudi kraljeve časti ne zaničuje, ako ona le „reši in izveliča Italijo". Naj podamo svojim braveom nektere odlomke iz tega pisma, da vidijo, kako Mazzini, zvita glava, kadi kralja sardinskega, da bi ga na konja spravil in se oklical za predsednika ali pa kralja italijanskega. „Čeravno republikanee — piše Mazzini mi je vendar več mar za domovino svojo kakor zastranko svojo. Vi, presvetli Gospod, morete Italii pomagati na noge, ako le hoćete; zato Vam pišem pismo to iz italijanske zemlje. Presvetli Gospod! Vi ste močán; močán po nepre- mag ljivi oblasti, ki Vam jo enoglasna volja ljudstva sporo-čuje, ki šteje 26 milijonov duš; Vi ste močneji kakor vsak drug vladar sedaj v Evropi, ker nobenega ne ljubi svoj narod tako, kakor Vas. Italija hočs edina, svobodna biti. Bog sam je ukazal Lahom to edinost, ker nas je združil med večno morje in med večne planine. Edinost je obljuba cele Italije. Ena domovina, eno narodno bandero, en narod med drugimi narodi evropejskimi, Rim pa poglavno mesto Vse to svetinja vsakega Italijana! dognati, ako le hoćete. Pre edine deržave: to je prevsvetli Gospod! morete Vi vidnému biti se spodobi člověku v mirnih in navadnih časih; serčnost je značaj junaka v težavnih okoljšinah. Presvetli Gospod! Italija vé, da ste hraber vojak na bojišču. Al tisti dan, ko bote krono sardinsko zastavili za edinost ita-lijansko, si bote krono italijansko posadili na glavo I Presvetli Gospod! V imenu Italije Vas kličem k veličan- skemu početju! Pozabite le malo casa, da ste kralj, in bo s sinom njegovim pred se priti v Čugujevu, kjer je dite ta čas le samo pervi derzavljan, pervi oborozeni apostel i car dan bil. Car ga je tako prijazno sprejel potovaje po Karkovskih vojaških naselbinah, ravno ta , da je bil Šamyl naroda. Recite le, da hoćete to, in ves svet bo za Vas. Naprej! ne glejte ne na desno ne na levo, naravnost naprej, serčno ginjen take milosti. Car ga je povabil, naj ž njim presvetli Gospod, v imenu vecne pravice, vecnega prava! ogleda tukajšno armado; Šamyi se je zamaknil v vse kar Zmagali bote; tega sem Vam porok. Ko pa bote zmagali, je ondi vidil. Pojutranjim je na ples povabljen v Karkov. naj že zapustite zanamstvu, kakor Vam je drago, ali ime Pravijo, da je prosil, naj bi se mu dovolilo, zadnje ure republikanskega predsednika ali kraljevega vladarja, Vas svojega življenja doživeti v Meki, al tega mu car ni do- bo blagoslovil Bog in narod naš. Jez, republikanee, grem volil; določil mu je Kalugo za njegovo prihodnje prebi rad v pregnanstvo in umerjem rad v njem; al iz serca bom valisce. Kaluga je eno najstarejših rusovskih mest nad reko Oko, 160 verst od Moskove proti južno-zahodni strani. Ondi bo Samyl prebival v tisti lepi in prostorni hiši, v kteri je bila cesarica Elizabeta na poti iz Taganroga po u klical s svojimi rojaki: „Predsednik ali kralj, Bog naj bla goslovi Tebe in narod Tvoj, za kterega si vagal in zmagal! Berž ko ne, bo kralj sardinski pismo to „ad acta" djal. lz Rima. S zdravjem sv. očeta papeža nič kaj dobro 326 ne stojí, akoravno si nekteri vradni casniki prizadevajo ne- Tadi znani D y ki je že veckrat minister bil, se je varno papeževo bolezen zakrivati. Iz Londona se piše, da je kardinal Wiseman že pripravljen, vsako uro se y Rimo podal v Biaric; zakaj pa ta? Nekteri ugibujejo, da bi se Napoleon rad sedanjega angležkega ministerstva znebil ker podati, ako bi treba bilo novega papeža voliti, da se bo po- Palmerston in R anjal za papeža po volji francozki. se potegujeta za fr e> laskih dezel. in dokler sta ta d na čelu samostojnost ležke vlade y — Po najnovejših novicah je francozki poročnik ne bo Napoleon na Laškem lahko opravil, cesar želi. Če pa vojvoda Grammont naše mesto zapustil in se na deželo pade sedanje ministerstvo, je veliko over iz poti spravljenih. podal, ker vse prizadevanje, da bi papež o laških zadevah Tako modrujej V » nasi to dovolil, cesar cesar Napoleon želí, je bilo dosihmal za stonj. Tudi žuganje, grof Iz Vlahij casnikarji. Moldave. Iz Bukurešt 3 okt da bode francozka armada zapustila Danes je papeževo deželo, ni nič opravilo. Iz Parme 6. okt. Včeraj ob 6. uri zvečer je An viti, oberstar vojvodske armade in posebcn prijatel oklican rajnkega vojvoda parmiškega, strašno smert storil. Sovražen bil tukaj firman (patent) oklican, v kterem turška vlada kneza Alek K vlaškega^. Ravno tak firman je bil za Mold postavlja za „hospodarja v J lz Turskega 1. okt. Preiskava zastran velike zarote zavoljo tega, ker je bil udan vojvodinji, je bežal iz mesta; je končana; časnik „Journal de Constantinopel" naznanja na železnici pa so ga spoznali in tirali v žandarsko ko- imena 34 poglavitnih zarotnikov, med kterimi je tudi Ferik Ni bilo poli ure, je že šlo od ust do ust, da imajo Hussin paša. Govori se, da se bo sultan zlo milostljiv skazal. sarno. grofa ujetega v kosami. V tem hipu vrč ljudstvo v kasarno. Da bi bili tudi sultanovega brata zaperli, ni res. Od tega, se vnovič tira grofa na ulice, mu přiveze verv na roko in ga tako da bi turška vlada imela vprihodnje svojega poslanca v živega po tleh vleče skozi mesto; kdor more, klesti po Rimu, govori y Ko pridejo ž njim do kavarne, kamor je navadno mu velijo že všemu pobitému vstati in v kavarnico Popravki. V sostavku „Glasi o cesarskem ukazu" na strani iti. Ko mučenec to uboga in V kavarno stopi, mu razkačena 313. v 18. versti od spodaj namesto nj en im i beri nježni m i. derhal odseka glavo, jo natakne na kol in nese na veliki terg. Derhal rjove kar more. Narodna straža in vojaki pridejo še le na pomoč, ko je bila grozovitost že pri kraji. Še le ob devetih je hrup po ulicah nekoliko potihnil. Mert- so nesli v bolnišnico. Patrole so celo noč hodile križem mesta. — Sliši se, da je franco z kemu poročniku v Parmi ukaz došel, naj terja ostro kaznovanje doperne- vega senega hudodelstva, in če se mu to ne obljubi, naj berž V sostavku „Otok Kerk" na str. 314. v 20. versti od spodaj na mesti bo pa Jezus sam skerbel beri bo pa sam skerbel: na str. 315. v 17. versti od zgoraj namesti sijaje beri sisaje. Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 5. oktobra 1859 30. 85. 99 40. 18. 1. 80. 65. 36 49. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 19. oktobra 1859. zapusti Parmo. V Iz Nemškega. Iz Berolina. Kralj je čedalje sla y da beji ; tako mertuden je že ničevnik prenašajo; le malo že vé, Kraljica mu střeže noč in dan. Ker ni upanja več, da bi ga ze težko iz postelje na kaj se okoli njega godi. se ozdravil, bi bilo za-nj in vse njegove bolje, da bi ga Bo°* © kmali k sebi poklical. Iz Francozkega. Iz Pariza. Cesar Napoleon je y ukazal, naj se pospesijo zidarske delà v Saint-Denis-u ker mesca maja morajo kosti rajnkega Napoleona v rako Saint-Deniško prenešene biti; le serce bo ostalo v kapeli invalidov. Iz Toul on a. Tukajšnim vojnim ladij am je dosel ukaz, se podati na morje y kam y pa nihče ne vé. Zit il a cena v Ljubljani 8. oktobra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 36. banaške 5 fl. 36. 3 fl. 18 ovsa 2 fl. 13 turšice 3 fl. 86. soršice 4 fl. 3. 3 fl. 12 rezi prosa 3 fl. 40. ajde 3 fl. 30. V Žitna cena v Kranji 10. oktobra 1859. Vagán pšenice reži 3 fl. 6. domaće 4 fl. 70. banaške 4 fl. 90. 3 fl. 3. j e c m e n a ajde 3 fl. 6. fl. ovsa 2 fl. 40. koruze 4 fl. V • prosa sorsice Nekteri terdijo, da se imajo blizo juzno-italijanskega pri- 8. oktobra 1859. Kursi na Dunaji v novem denarji morja ustaviti in opazovati papezevo in napolitansko Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. armado, ker francozka vlada noce, da bi se papeževa 5% obligacije od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 armada združila z napolitansko zavolj prekucij v odcep- ljenih papeževih deželah. Koliko je v tem resnice, nihče prav ne vé; to pa je nek gotovo, da ste papeževa in na- politanska vlada se v tem pogodile, da pride napolitanska posadka v Rim, ako francozka armada zapusti papeževo deželo. " « 1 i ari c a. Cesar Napoleon je imel 10. dan t. m. novem dnar. po 100 g. g. 68.5014 '/2 0/() Teržaški lozi po 100 V0 nar.posojiloodi. 1854 „ 78.20 S yy 95.75 124. y0 metalike 4 37, 0 Iz B 2 % V, 1% yy yy yy yy yy r> n yy yy V) Y) r> 5°/ " /o Donavske parabrod 73.101 ske po g. 100 57 43 37 14 50|Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmove po g. 40 yy yy yy 102.50 78. 40. Knez Palfyove po g. 40 „ 35.75 Knez Claryove po g. 40 „ 37.25 u očitno govoril in da naš kraj zapustiti in se v Pariz veruiti. Nekteri mislij bo medpotoma v Bordeaux-tù za gotovo zvedilo, kaj misli o se spet sliši, da bo molčé potoval v Pariz y da bo Knez St. Genoisove po g.40 Obligacije zemlišn. odkupa. |KnezWindischgraz.pog.20 (po 100 gold.) kih zadevah; al zdaj 5% dolnjo - avstrijanske g. 93.50 Grof Keglevičeve po g. 10 36. 24.25 Grof Waldsteinove po g.20 „ 26.50 14.50 yy yy yy r> yy 5% ogerske. Iz B y Angležkeg • " 5% horvaškein slavonske „ 73. 71. Minister lord Cowley se je v 5%krajnske, štajarske y k cesarju Napoleon podal Pravijo, da ni šel koroške, istrijanske yy 83. Denarji. Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20frankov) zavolj kitajskih homatij, ampak zavolj Napoleon ga je nek sam povabil kar misli zavolj prejšnih via y k i h. Cesar naj pride, da mu razodene v Toskani, Modeui ■■HH Ker y d a r j Deržavni zajemi z lotrijami | Souvramdori Zajem od leta 1834 po 250,, 340. 1834petink. „ 335. yy yy yy yy yy yy yy yy yy 1839 r> 118. in Parmi početi, ktere želi na tron njih spet posaditi. nek minister Cowley tudi ni za to, da bi se omenjene 4°/ó narodni od leta 1854„ dežele zedinile s Sardinijo, pravijo, da bo Napoleonu Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.50 1839 petink. „ 114. 110. Ruski imperiali . , Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Srebro (ažijo) . . . g yy yy yy yy yy yy r> v 16.65 5.75 9.66 16.80 9.85 10.25 12.10 9.85 19. y 2 toliko lože y tudi k do na svojo stran dobiti Odgovorni vrednik: Dl. Janez BleiweiS. Natiskar in založnik: Jožef BlazniL $