V (otortali
Leto XVII., št 131
Ljubljana, nedelja 7» junija 1936
Cena 2 Din
upravruatvo; ujuDijana, cLnaiijeva ulica 6. — Telefon tt. »122, 3122.
3124. 3125, 3126T LnseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. 3. — Tel. 3392, 8402. Podružnica Maribor: Goepoeka attcs
St. 1L — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt.
i. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana št- 11.842, Praga čisto 78.180, W1en 9t 105541.
Izhaja vsak fian, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno pin 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Bukarešta
V Bukarešti so se včeraj sešli najvišji predstavitelji držav Male antante. Poglavarji zavezniških držav so se pred vojno cesto sestajali, po vojni pa je le malo takih primerov. Zgodovina Male antante takega sestanka še ne beleži, pa je zato razumljivo, da so vse oči Evrope uprte v rumunsko prestolnico.
Letos poteka šestnajsto leto, odkar se je osnovala Mala antanta, ki se je razvila v enega najtrdnejših faktorjev miru in v eno najzanesljivejših jamstev obstoječega stanja v Podunavju. Njen ugled je naraščal od leta do leta in Evropa se je navadila gledati na konference odgovornih državnikov zavezniških držav kot na važne dogodke mednarodne politike. Videli smo, kako veliko pozornost je vzbudila nedavna konferenca maloantantnih zunanjih ministrov v Beogradu. Razumljivo je, da velja še večja pozornost sedanjemu bukareškemu sestanku, ki je sicer v prvi vrsti manifestacija neomajne zavezniške solidarnosti, ki pa je brez dvoma eminentne politične važnosti.
Mala antanta je zlasti v prvi dobi svojega obstoja preživljala napete in kritične mednarodne situacije. Pozneje so sicer nastopili mirnejši časi, toda zadnja leta je bila zopet postavljena pred večje in težje zahteve. Tudi doba, v kateri so se sestali poglavarji treh zavezniških držav, je polna mednarodne napetosti. Politično obzorje Evrope je zastrto s temnimi oblaki kakor že dolgo ne. Nastopila so dejstva, ki mečejo sence na dosedanja pota evropskega razvoja in katerih posledice so za enkrat v podrobnostih še nepregledne. Vidi pa se že, da so povzročile globoko segajoče previra-nje v razporedbi gibalnih sil, ki uravnavajo usodo Evrope in njenih narodov.
Odikar se je tako bistveno spremenilo razmerje med evropskimi velesilami in se vidno pripravlja pregrupacija dosedanjega evropskega ravnotežja, se je povečala tudi nervoznost v Podunavju. Razumljivo je to, kajti Podunavje leži v osrčju Evrope, pa se splošni nemir občuti v njem morda še močneje kakor v diru jrih predelih našega kontinenta. Nekdaj, še pred par leti, je bila v glavnem samo apeninska velesila oni zunanji faktor, M se je skušal direktno uveljavljati v podunavskem področju. Ko je v Nemčiji zavladal hitlerjevski režim, se je poleg Rima pojavil še Berlin. Bili so časi, ko se je zdelo, da bosta obe velesili poskusili voditi sporazumno srednjeevropsko politiko. Predvsem zaradi avstrijskega vprašanja pa so se pojavila med njima huda nasprotstva in obe državi sta šli vsaka svojo pot. V najnovejšem času prihajajo zopet vesti o približevanju in sporazumevanju med njima, vendar se momentano o tem še ne da reči ničesar gotovega.
Med podunavskimi državami sta Avstrija in Madžarska tisti, ki prispevata k občutku nemira in negotovosti. Po nemškem vzgledu je Avstrija obnovila svojo vojsko v jasnem nasprotju z določbami mirovnih pogodb. Velesile so mirno sprejele to očitno kršitev obstoječega stanja. Čeprav so bili za to mero-dajni predvsem razlogi avstrijske zunanje politike, je dejstvo vendar to, da obnova oborožene sile ni bistveno ojačila avstrijske dejanske moči, niti ne povečala njene sigurnosti. Čedalje bolj se kaže, da je avstrijski režim izrabil ugodno priliko, ki mu jo je ustvarila Nemčija, v prvi vrsti za okrepitev svoje situacije v notranji politiki. Za stabilizacijo avstrijskih razmer ta ukrep ni bil koristen, marveč je nasprotstva in napetosti le še povečal. Notranji boji pa nudijo le prečesto tudi dobrodošlo priliko za vmešavanje od zunaj.
Tako je nastal v neposrednem sosedstvu Male antante ta kos Evrope, ki je tipično ognjišče nemira in napetosti in o katerem nikdar ni mogoče trditi zanesljivo, da ne bodo že naslednji dan od njega povzročene velike komplikacije. Še vedno straši zlasti povratek Habsburžanov in prav v zadnjem času so se zgostile vesti, ki slikajo to nevarnost kot zelo aktualno. Mislečemu človeku je evident-no, da taka solucija ne bi prinesla nika-kega izhoda, niikake dokončne rešitve. Kljub temu so na delu sile, ki bi hotele ustvariti fikcrjo, kakor da bi bila obnova habsburškega režima res pozitivno konstruktivno dejanje. Treba bo morda še mnogo truda in na nora, da se izkaže ta zabloda v pravi luči.
Vloga Madžarske je splošno znatna. Prav v zadnjem času se bolj in bolj kaže, da se tudi ta država pripravlja na proglasitev splošne vojaške dolžnosti in pravice do neomejenega oboroževanja, čeprav je tudi ona vezana po mirovnih določbah. Javna tajnost je, da se Madžari skrivaj s polno paro oborožujejo že sedaj. Tudi njihova revizionistična propaganda se je znatno ojačila, kar je vsekakor dokaz, da smatrajo —danji evropski položaj za ugoden teren, kjer lahko sejejo svoje imperialistične težnje.
Sredi vsega tega vrenja, ki mu je eden glavnih vzrokov tudi angleško italijanska napetost, je bukareška manifestacija Male antante kot močna afirmacija te čvrste zveze že sama po sebi I važno dejanje. Saj vemo, da ima Evropa 1
Državni poglavarji Male antante v Bukarešti
Veličasten sprejem Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in prezidenta dr. Beneša -Manifestacija iskrene mirovne politike in neločljive enotnosti držav Male antante
Bukarešta, 6. junija, a. Nad rumunsko prestolnico, v kateri je bilo zaradi prihoda Nj. Vis jugoslovenskega kneza namestnika Pavla in prezidenta češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša ves dan slavnostno razpoloženje, je zasijal danes krasen dan. Prebivalstvo je bilo že rano zjutraj na nogah, mesto bogato okrašeno z zastavami vseh treh zavezniških držav in s slikami državnih poglavarjev Male antante. Po vseh ulicah se valovale ves dan ogromne množice ljudi, vse ulice, ki vodijo od železniške postaje do dvora, so bile natrpano polne. Listi so izšli v slavnostni obliki in so posvetili po cele strani prihodu visokih gostov, poudarjajoč ob enem važnost njihovega bukareškega sestanka.
V »Universulu« je bila objavljena na čelu lista naslednja poslanica rumunskega kralja Karola II. narodu:
»Obisk državnih poglavarjev držav Male antante mi nudi zelo srečno priliko, da še enkrat poudarim solidarnost, ki veže naše države v želji po sodelovanju za skupne cilje, da se ojači mir. Prepričan sem, da se z menoj veseli vsa država in da bodo v duhu vsi pozdravili visoke goste. _ Karo! II.
Za ohranitev reda je stalo od dvora na do postaje vojaštvo. Na postaji Mogosoji, ki «o jo v ta namen posebej preuredili in svečano okrasili gostom na Past, so že ob 9. zjutraj pričeli prihajati e!ani vlade in diplomatskega zbora. zastopniki vojnških in c-i-kralia Karola. Navzoč je bil tudi patrmrh vilnih oblastev in vojaški in civilni d«»n Mir on.
Ob 9.45 se je pripeljal na postajo kralj Karol v družbi prestolonaslednika Mihaela in njegovega brata kneza Nikolaja s sorem-stvom. Kralj Karol je imel poleg drugih odlikovanj na prsih tndi lento KaradjordjCve zvezde in zlato kolajno za hrabrost.
Prihod prezidenta dr. Beneša
Ob 9. dopoldne je prispel s posebnim vlakom na novo dvorno postajo v Mogozaju prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Boneš. Na postaji so ga sprejeli Nj. Vel. kralj Karol II., Nj. Vis. prestolonaslednik vojvoda Mihajlo. knez Nikola, patrijarh Miron, člani vlade, člani diplomatskega zbora, eenerali in druge visoke osebnosti. Častno četo, razvrščeno na peronu z zastavo in podbo. je postavil 9. lovski polk kralja Aleksandra I.
Ko je vlak prlvozil na postajo, je podba zai«rrala češkoslovaško himno. Kralj Karo! TI. je prisrčno segel v roke prezidentu dr. Benešu. pregledal z niim častno četo, nato pa mu predstavil prisotne dostojanstveni-
ke. Župan Bukarešte je ponudil prezidentu dr. Benešu soli in kruha in ga pozdravil z dobrodošlico, za katero se je prezident dr. BeneŠ posebej zahvalil in svoj govor končal z vzklikom: Živela Rumunija!
S postaje sta se Karol in prezident dr. Beneš odpeljala v kraljevski dvor v Kalea Viktoriji. Med potjo jima je v špalirju zbrana množica priredila navdušene ovacije.
Sprejem Nj. V. kneza namestnika Pavla
Ob 11.02 je prispel v rumunsko prestolnico Nj. Vis. jugoslovenski knez namestnik Pavle s svojim spremstvom. Na dvorni postaji so ga sprejeli kralj Karel prestolonaslednik vojvoda Mihajlo, knez Nikola. patrijarh Miron, člani vlade, diplomatskega zbora, generali prestolniške garnizije in mnoge ugledne osebnosti.
V spremstvu kneza namestnika so se nahajali minister dvora Antič. prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Čolak Antič, rumunski prometni minister Franasovici. ad-jutanta kra|ja Karo'a general Stoic®seu, polkovnik Fundaciano, dalje poveljnik 9. lovskega polka kralja Aleksandra polkovnik Oresano. in pooblaščeni minister Telema-que. Z istim vlakom sta se pripeljala tudi jugoslovenski poslanik na rumunskem dvo-ru Kasidolac in rumunski poslanik na jugoslovenskem dvoru Guranescn.
Ko je Nj. Vis. knez namestnik Pavle stopil iz vlaka, ga je kralj Kare| II. prisrčno objel in poljubil. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vel. kralj Karel II. sta nato pregledala častno četo lovskega polka, godba pa je medtem igrala jugos|ovensko himno-.
Nato je pristopil h knezu namestniku župan Bukarešte, mu po starem običaju ponudil soli in kruha ter ga pozdravil z navdušenim govorom v imenu prestolniškega prebivalstva. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je zahvalil županu s toplimi besedami, nakar je odšel v dvorno sprejemnico, kjer mu je kralj Kare' pr?d«tavi| prisotne dostojanstvenike. Na poti-.*- dvora, dolgi 3 km, je bil Nj. Vis. knez namestnik Pavle deležen navdušenih ovacij nepreglednih množi«. V špalirju so bili tudi dijaki in župani vseh krajev in mest Rumunije. deloma v slikovitih narodnih nošah.
Med odhajanjem Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kralja Karola na dvor, je fanlara gardnega polka kralja Karola in-tonirala jugoslovensko himno, vojska pa je vzklikala; Hiura'.
Revija bukareških čet
Ob 12. po vzhodnoevropskem času je bil Svečan m'mohod čet prestolniške garnizije, ki so mu prisostvovali poleg državnih poglavarjev Male antante rumunski prestolonaslednik vojvoda Mihajlo, člani kraljevske vlade in diplomatskega zbora in mnoge druge ugledne osebnosti.
Pomembne zdravice
Po reviji čet, ki se je vršila na trgu pred dvorom, je priredil kralj Karol visokima gostoma kosilo, na katero je bilo povabljenih okoli 120 oseb. Za mizo so sedeli: na d^sni kralja Karola Nj. Vis- knez namestnik Pavle, na levi predsednik rumunske vlade Tata-rescu, kralju nasproti pa predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Desno od dr-Beneša je sedel prestolonaslednik Mihael, na levi od njega princ Nikolaj. Med kosilom je imel kralj Karol kratek nagovor, v katerem je pozdravil visoka gosita ter jima želel dobrodošlico.
Kralj Karol
Nj. Vel. kralj Karol II. je izpregovori!:
Z resnično, globoko in upravičeno radostjo pozdravljam državna poglavarja Male antante ter vama iz globine svojega srca ie-lim dobrodošlico. Moj pozdrav ni pozdrav navadnega protokola, marveč pozdrav ene tretjine neločljive celote, ki jo predstavlja Mala antanta. To je pozdrav Rumunije. Sre_ čen je dogodek, da smo mi sedaj, ko nastajajo tolikšna mednarodna vprašanja, našli čas, da se sestanemo, da bi mogli proučiti važna vprašanja, ki se nahajajo na dnevnem redu in da bi se mogli dogovoriti v tem brez dvoma resn©m času. Ta okolno9t. ki potrjuje enotnost in nerazdvojnost Maje antante, kaže, da smo mednarodna celota, ki ob tesnem sodelovanju z Balkansko zvezo vodi politiko ohranitve miru in varstva svojih lastnih interesov. Med temi interesi je na prvem mestu spoštovanje sedanjih meja, ki so za večne čase nedotakljive, in pa spoštovanje mirovnih pogodb. To izjavljamo na
resnični respekt samo pred dokumenti resnične moči in da samo nje upošteva.
V zmedi problemov napetosti in nasprotujočih si teženj je treba pokazati resnično silo, to je jedro modrosti. Odločno je to resnico v svojem nagovoru podčrtal tudi naš knez namestnik, ki je najprej ponovno opozoril na vsemu pošteno ho-tečemu svetu znano dejstvo, da Mala antanta nikdar ni hotela biti agresivna, marveč je zgrajena izključno na ljubezni do miru, da pa bo znala sprejeti na znanje čas, naj se razvije, kakor hoče. Buikareški sestanek bo prav zaradi svoje odločne afirmacije sredi občega nemira in splošne nesigurnosti postal veliko dejanje miru.
tem sestanku vnovič v popolni slogi in s krepko voljo. Osnova politike Male antante je spoštovanje mednarodnih obvez. Moč Male antante pa obstoja v njeni neločljivi enot-nosti.
Zaradi ohranitve miru in varstva lastnih interesov, ki jih zasledujemo, pa moramo ostati zvesti Društvu narodov. 0e bi izkustvo pokazalo, da je treba pakt Društva narodov izpremeniti, pa nočemo pristati na nobeno izpremembo, ki M kakorkoli kršila ravnopravnost držav, članic Društva narodov. Prav tako bomo odklonili vsak predlog, ki bi slabil sam pakt. Pakt je treba kvečjemu okrepiti, tako da bo moglo Društvo narodov še v popolnejši m^i izpolniti svojo nalogo.
Pri obrambi svojih interesov ima Mala antanta samo eno željo, da ohrani mir. izpolnjujoč vse svoje obveznosti iz svojih pogodb in zavezništev ob istočasni prijateljski politiki % vsemi državami brez razlike. Mala antanta ne pozna sovražnikov. Edini ne-prijatelji. ki bi jih mogla imeti, so neprija-telji miru.
Sestali smo se v Bukarešti med dragim, da bi vnovič poudarili te točke, ki tvorijo bistvo Male antante. Ravno ta potrditev medsebojnega sporazuma navdušuje moje srce ter vas v tem imenu pozdravljam z vso radostjo svoje duše in duše Rumunije.
Vsi smo mogli ugotoviti, da je pomen deja, ki ga je opravila Mala antanta, pripisati njeni solidarnosti in pogostim osebnim sestankom med zastopniki vseh treh držav. Vem, da nas vse prešinja želja, da še bolj okrepimo dosežene sadove in poglobimo medsebojne stike. Zato smatram, da je napočil čas za korak naprej in da se naj zato mi državni poglavarji v spremstvu svojih ministrov sestanemo redno vsako leto.
Dragi moji zavezniki! Doslej je govorila samo politika. Na kraju dovo|ite mi, da »e na vas obrnem z besedami >Dragi moji prijatelji! c. kajti zavezništva je mogoče okrepiti samo z osebnim prijateljstvom. Dovolite mi zato, da dam duška resnični sreči, ki j. čutim, videč vas danes zbrane okrog mene. Dolžnost nas vseh je, da poglobimo, opirajoč se na čustva, ki nas osebno družijo, še bolj moč svojega političnega organizma ter da na podlagi čustev ki vežejo voditelje, ustvarimo še krepkejšo združenost svojih ljudstev.
S to željo iskrenega in prisrčnega prijateljstva dvigam svojo čašo v zdravje ekscc-lence predsednika Beneša in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in za hlaginin Češkoslovaške in Jugoslavije!
Knez Pavle
Nato je povzel besedo Nj. kr-Vie. knez namestnik Pavle in dejal;
Sire, Vaša eksc®lenca! Srečen sem. da morem v tem slavnostnem trenutku ugotoviti popolno skupnost misli, ki inspirirajo in vodijo zunanjo politiko kraljevine Rumunije, češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije. V modrih besedah Vašega Veličanstva vidim jasno orisan tisti cilj, ki ga je imel pred očmi moj vzvišeni bratranec, naš veliki kralj Aleksander I. in po katerem Jugoslavija in njen miroljubni narod s svojim mladim kraljem na čelu še danes iskreno in neomajno stremi.
Popolnoma se pridružujem Vašim besedam in mis|im. da morajo vse tri države Male antante ob aktivni dopolnitvi Balkanske zveze tudi v bodoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko in dajati obenem vsemu svetu tako dokaz svoje moči kakor tudi dokaz svoje volje do miru.
16 let, odkar obstoji Mala antanta. je dajala eklatantne dokaze, da je zveza zgrajena
izključno na ljubezni do miru. Nikoli ni v nobenem trenutku hotela biti agresivna. V zgodovini sveta je redko najti močno skupino držav tako miroljubno. K® grade svoje delo na teh načejih. sem prepričan, da bodo tri države Male antante razvile in razširile aktivnost te preizkušene in močne zveze, ne samo v svojo korist, temveč v splošno korist Naj se čas razvija kakor hoče, močni organizem Male antante ga bo znal sprejeti na znanje, kakor to zahtevajo koristi naših držav.
Inspiriran s temi idejami, mi je posebno prijetno dvigniti svojo čašo na zdravje Vašega Veličanstva in kraljevskega doma ter za napredek rumunskega naroda, in (knez Pavle se je obrnil k dr. Benešu) na zdravje vaše ekscelence in za napredek češkoslovaškega naroda.
Za govorom Nj. kr. Vis. kneza namestnika je izpregovoril predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš.
Ob 5- popoldne je Nj. kr- Vis. knez namestnik sprejel v avdijenci predsednika romunske vlade Tatareeca.
Dobrodošlice rumunskega tiska
Vsi včerajšnji in današnja listi posvečajo obisku Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla Ln predsednika češkos!ovaške republike dr. Beneša kar največjo pozornost.
Največji rumunski list »Uiiiversuk pri-občuje na prvi strani v barvah slike treh poglavarjev držav Male antante ter izvaja v članku pod naslovom >živela Mala antanta!«, da lahko v današnjem težkem mednarodnem položaju Rumuniia, Jugoslavija in Češkoslovaška s svojo solidarnostjo in čvrstostjo svoje zveze služijo za zgled drugim evropskim državam. Z roko v rok', stopajo naprej pri oorambi suverenosti svojih držav, ki so zanje žrtvovali življenje njihovi najhrabrejSi sinovi, želi dobrodošlico visokim gost^r* 'n pr:obCuje sliko ter življenjepisne podatke o Nj. kr. Vis knezu narr.e?tn ku P i" 'i pri 5?mer poudarja njegove visoke osebne vrt! ne in državniške sposobnosti Čeprav Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle poprej ni p.k-tivno sodeloval v politiki Jugoslavije, je bil ves čas osebnost neomejenega zaupanja pokojnega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. Vrline in »posebnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla so Se pokazale takoj, ko je prevzel svojo viscko dolžnost. Nj. kr. Vis. knezjiamestnik Pavle vživa zaupanje ne samo jugoslovenskega naroda, temveč vse Evrope. Istf list pri-občuje tudi zanimive članke zunanjega
ministra Titulesca in prezidenta dr. Beneša o nalogah in pomena Male antante.
Drugi veliki list >Dimineata« posveča vsq prvo stran obisku visokih gostov prinaša obenem pri godne članke odh^®**1 rumunskih politikov, ki vsi poveličujejo osebnosti in državne sposobnosti visokih gostov.	^
Uradni organ vlade »Vttorrrtc je prieto-čil sliko Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in prezidenta dr. Beneša. ter članek^ v katerem pravi med drugim, da ®o ago-dovinske zveze med Jugoslavijo to Romunijo, zveze, ir. so jih okrepile trpljenje ▼ vojni in slava m bratstvo v orožju ter dinastična voditel ja, danes glavna osnova vzajemnega prijateljstva ln zveze. Zato bo Nj kr. Vis. knez-namestrrik Pavle srečal pri rurrunskem naTodu kar najgloblja čustva vdanosti in ljubezni.
»Curentul« poudarja izredno velila: mednarodni pomen današnjega sestanka tesr pravi, da gledajo v dobro poučenih krogih v tem sestanku manifestacijo odločne ia iskrene politike miru ter odločnosti vseh treh zavezniških držav, da se s skupnimi siJami upro vsakemu mednarodnemu zapleti j a ju. ki bi ogražal njiihovo korist. List izraža upanje, da bo ta sestanek pripomogel h konsolidaciji miru v tem deftu rope.
Sehusehniggov
Po sestanku z Mussolinijem je avstrijski kancefar odpotoval v Benetke, odkoder se |e včeraj vrnil na Dunaj
Bologna, 6. junija, d. Med Obiskom zveznega kancelarja dr Schuschnigga pri Mussolini ju sta oba državnika napravila v spremstvu državnega podtajnika Su-vicha izlet v Ravesno k Dantejevemu grobu in sicer v avtomobilu, W ga ]e Mussolini sam vodil. Po povratku je bil v Rocci deUe Caminate obed, nakar je Mussolini z državnim podtajnfleom Suvichem spremil kancelarja dr. Schuschnigga na letališče, s katerega je nadaljeval svojo pot z letalom v Benetke, kjer ga je sprejel državni podtajnik Dtoo Alfieri. Po svojem prihodu v Benetke Je dr. Schuschnigg odšel v Biercnale, kjer si je ogledal avstrijski, italijanski in madžarski razstavni paviljon. Davi ob 10. je dr. Schuschnigg odpotoval te Benetk z letalom naaaj na Dunaj.
Italija snuje
nov blok štirih?
Rim, 6. junija, o. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je Mussolini razpravljal včeraj i dr. Schuschniggom tudi o snovanju nove fronte, ki bi poleg Italije, Avstrije in Madžarske obsegala tudi Nemčijo. Mussolini je skušal razpršiti strah avstrijskega kancelarja pred tako formacijo in je znova zatrjeval, da je Italija v vojaSkem pogledu tudi sedaj najmanj tako močna, kakor je bila pred pričetkom abesinske vojne.
Avstrija nezaupljiva
Rim, 6. junija, o. O včerajšnjem sestanku Mussolinija z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom je bilo izdano le kratko poročilo, ki pravi, da Je bil sestanek docela zasebnega značaja ter da sta državnika pri tej priliki proučila mednarodni položaj, pri
čemer sta ugotovila, da bo tudi v bodoče ostalo vzajemno sodelovanje med Avstrijo in Italijo v smislu rimskega protokola. Italijanski listi uradnemu poročilu samo dodajajo, da je potekel razgovor v prijateljskem razpoloženju.
Dunajski krogi kljub temu še niso docela pomirjeni in še vedno žive v strahu, da bi mogla Italija zaradi svojih lastnih interesov izpremeniti svojo dosedanjo poH-tiko in zlasti zavzeti drugačno stališče napram sosedom Avstrije, kakor pa ga Je zavzemala dosedaj. V ostalem italijanski Usti zanikajo, da bi se bil dr. Scuhschnigj za svojega bivanja v Italiji sestal s Habs buržani.
ficietne, jrbičhe.
so hitro sveže o-prane — vzemi *amo tUX!
Uredba o silosih
Beograd, 6 junija, p. V kmetijskem mi- j nistretvu pripravljajo s sodelovanjem. ( strokovnjakov ministrstva za gradbe uredbo o zgraditvi silosov. Ministrstvo za gradbe je že pripravilo načrte »ilosov, ki jih bodo zgradili Uredba bo predložena v kratkem v odobritev ministrskemu svetu.	I
pristen samo v tem zavitku
Deklaracija Bluitiove vlade v parlamentu
Nova francoska vlada smatra kot glavno nalogo gospodarske ln socialne reforme ter ohranitev miru s
kolektivno varnostjo
Pariz, 6. junija. Za današnjo sejo nove poslanske zobmice je vladalo med občinstvom izredno veliko zanimanje. Posebna rediteljska, služba v okolici parlamenta je skrbela za to, da so prišli v poslopje, samo ljudje z vstopnicami. Tribune za občinstvo in novinarje so bile prenapolnjene. Prisotni so bili skoraj vsi poslanci. Tudi na ministrskih klopeh, ki pa zaradi velikega števila ministrov in državnih podtajnikov niso bile zadostne, so se zbrali skoro vsi člani vlade.
Ministrski predsednik Leon Blum je ne preveč glasno, toda razumljivo prečital vladno izjavo, ki jo je zbornica poslušala dokaj mirno. Samo levica je večkrat izrazila s ploskanjem svoje odobravanje, ki je bilo dokaj živahno pri izjavah o ohranitvi demokratskih ustanov in izvajanju programa Ljudske fronte. Izmed posameznih točk vladne deklaracije je izzvala posebno odobravanje izjava o kontroli nad industrijo orožja. Skoraj vsa zbornica je živahno pozdravljala zagotovitev, da želi Francija mir z vsemi narodi in za vse narode.
Notranja politika
Vladna izjava, ki jo je prečital ministrski predsednik Leon Blum, se pričenja z zagotovilom, da je francoski narod z zadnjimi volitvami pokazal svojo nezrušljivo voljo proti nasilnim dejanjem, kakor tudi, da poišče po novih poteh rešitev krize, zaradi katere trpi. Končno je francoski narod izrazil pri teh volitvah svojo voljo za ohranitev miru. Vladi ni potrebno, da išče v parlamentu večine. Ta večina obstoji v Ljudski fronti. Vladi tudi ni potrebno formulirati kakega programa. Ta program je skupni program Ljudske fronte. Edini program. ki ga mora rešiti vlada, je program Ljudske fronte, ki se mora kmalu izvršiti. Ze v pričetku prihodnjega tedna bo vlada predložila parlamentu več zakonskih načrtov o amnestiji, o uvedbi 40-urnega dela na teden, o kolektivnih pogodbah, o plačanih dopustih delavcev, o načrtih za večja javna dela. o nacionalizaciji industrije orožja, o ustanovitvi poljedelskega urada za zvišanje cen žitnih in kmetijskih produktov. o reformi statutov Narodne banke in o prvi reviziji zasilnih naredb. ki so jih prejšnje vlade izdale glede uradnikov in bivših vojnih udeležencev. Po sprejetju teh zakonov bo vlada predložila druge zakonske načrte o novi organizaciji zavarovanja brezposelnih in o zavarovanju proti škodam v poljedelstvu. Nato se bo izvršila reforma davkov.
Vlada bo z vsemi sredstvi branila republikanske ustanove. Zaradi teh velikanskih nalog ne bo izgubila poguma, temveč bo nasprotno z največjo energijo pričela z delom.
Zunanja politika
V istem duhu in z isto odločnostjo bo razpravljala o mednarodnih zadevah. Volja naroda je jasna. Francoski narod hoče mir z vsemi narodi sveta. Francoska vlada istoveti mir s spoštovanjem mednarodnih zakonov in mednarodnih obveznosti, z zvestobo sprejetih dolžnosti in dane besede. Francoska vlada želi. da bi organizacija kolektivne varnosti ustavila oboroževalno tekmovanje ter dovedla do vedno večjega in organiziranega zmanjšanja oboroževanja. To stališče francoske vlade ni znak slabosti ali opustitev pravic miroljubnega naroda. Francoska vlada se bo naslanjala na moralo in čast in na izkušena prijateljstva.
Na koncu izjavlja vlada, da pričakuje od parlamenta popolno razumevanje za svoje postopanje. Vlada želi. da se bodo prvi u-krepi kmalu občutili. Vlada smatra za svojo obveznost zvestobo do prevzetih dolžnosti. Njen cilj je javni blagor.
Levica je sprejela vladno izjavo z navdušenjem, desnica pa precej rezervirano.
Debata
Po govoru Leona Bluma je zbornica pričela razpravo o splošni politiki vlade. Kot prvi interpelacijski govornik je nastopil desničarski poslanec Fernand Laurent, ki je
primerjal sedanja izvajanja ministrskega predsednika o miru in pripravljenosti za sporazum z njegovimi prejšnjimi izjavami, po katerih je vsak sporazum s fašističnim? državami nemogoč. Opozarjal je na gotova nasprotstva v mišljenju socialistov in komunistov glede zunanje politike, zlasti glede sankcijskega vprašanja. (Nemir na levici). V zvezi s tem je govornik opisal nevarnost anjrleško-italijanskega sporazuma brez Francije.
Desnica se strinja z gotovimi točkami vladnega programa, kakor n. pr. s plačanim dopustom in kolektivnimi pogodbami, pač pa je zelo vznemirjena zaradi zahtev glede uvedbe 40-urnega dela na teden brez zmanjšanja plač. zlasti zaradi tega. ker bi se moral tak ukrep uveljaviti mednarodno, ker bi sicer pomenil gospodarski samomor Francije. V ostalem je desnica pripravljena podpirati vlado v borbi proti brezposelnosti in proti bedi. Nadalje je govornik zahteval pojasnila o finančni in valutni politiki nove vlade, zlasti o tem. kako si vlada predstavlja podržavljenje Narodne banke. Glede državne obrambe je izjavil Laurent. da je desnica vznemirjena zaradi nedavne izjave ministrskega predsednika, po kateri bi se sklenila razorožitvena posrodba tudi tedaj, ako bi Nemčija odklonila svoje sodelovanje pri njej. Govornik je tudi zahteval pojasnilo. kako naj se razume »demokratizacija. vojske« in kako se to strinja z ohranitvijo discipline v vojski.
Novi guverner Francoske banke
Pariz, 6. junija. w. Vlada je izvršila iz-premembg v vodstvu Narodne banke. Za guvernerja banke je imenovan Emil La-beyrie. Novi guverner je bil pred vojno večkrat šef kabineta finančnih ministrov. Dosedanji guverner Narodne banke. Tan. nery, je imenovan za častnega guvernerja banke.
Poostritev napetosti v Palestini
Jernzalem, 6. jun'ja. g. Položaj v Palestini se je danes ponovno poslabšal. Na cestah v Jafi so postavljene barikade, tako da je cestni promet popolnoma onemogočen. Obstoji nevarnost, da hQ priš'o do novih nemirov. Davi je prišlo v Haifi do krvavih spopadov med policijo in arabskimi demonstranti. En Arabec je bil ubit, več pa hudo ranjenih. Tihotapstvo orožja v Palestino zavzema vedno večji obseg. Z naredbo mandatne vlade so bile čete ob meji Transjordanije mobilizirane, da se ojači služba protj tihotapstvu orožja.
ŽelezniSka nesreča v Avstriji
lina, 6. Junija, d. Brzi vlak St. 122, ki jfe včeraj ob 19.47 zapustil glavni kolodvor v Linzu, je skočil s tira v bližini postaje Asten—St. Plorian. Pri nesreč* so se prevrnili lokomotiva, službeni voz in trije potniški vagoni. Nesreča je zahtevala dve smrtni žrtvi, dočim je bilo hudo ranjenih 5 ljudi, lažje pa 28.
Obisk perzijskega šaha v Evropi
Rim, 6. junija, o. Perzdjsflci šah Riza Kan bo v kratkem odpotoval v Evropo in obiskal tudi prestolnice balkanskih držav.
f
UREDNIŠTVO IN UPRAVA KRONIKE SLOVENSKIH MEST naznanjata, da je umrl njen glavni urednik, gospod
ptcfe&ot £vgett
član mestnega sveta ljubljanskega.
Pogreb pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 8. junija ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Zamikava ulica 19, na pokopališče k Sv, Križu,
Inicijativnega kulturnega delavca bomo ohranili v častnem spominu.
Uredništvo in uprava KRONIKE SLOVENSKIH MEST
Beležke
Priprave za kongres JNS
Kakor smo že včeraj poročali, je Akcijski odbor JNS, ki je imel v četrtek in petek seje v Beogradu, definitivno določil datum kongresa JNS. Prvotno je bil kongres določen za Vidovdan. 28 t- m. Ker pa je ta dan veliki sokolski zlet v Subotici, je bil kongres preložen na 30. junija in 1. Julija. Akcijski odbor je določil tudi že dnevni red ikongresa in referente za vprašanja, ki se bodo obravnavala. Uvodno politično poročilo bosta podala predsednik Nikola Uzunovič in podpredsednik Jovan Banjanm.
Na seji je bilo sprejeto na znanje, da bodo banovinske skupščine stranKe dne 7. junija v Sarajevu za drinsko. 14. junija v Novem Sadu za dunavsko, 21. junija v Nišu za moravsko, 25- junija pa na Cetinju za zetsko banovino. Ker so se banovinske skupščine JNS za primorsko, vardarsko, dravsko, vrbasko in savsko banovino že vršile, bo s tem zaključeno delo za reorganizacijo bano-vinskih odborov 6tranke.
Občinske volitve
Zaradi izvedenih pregrupacij občin, o katerih smo že poročali, so razpisane za ne-delj o, 12. julija, občinske volitve v občinah Brusnice, Orehovica in Šmihelj - Stopiče v novomeškem srezu. Pretekli teden za isti dan razpisane volitve v občinah Prečna in St. Peter, tudi novomeški srez, so preložene na ponedeljek, 29. t. m.
Prepovedan shod slovenskih mačkovcev na Hrvatskem
Kakor smo že nekajkrat zabeležili, »o se slovenski pristaši dr- Mačka spričo dejstva, da so jim v dravski banovini več'a zborovanja otežkočena, zatekli k metodi, dia skupno s Hrvati prirejajo shode po raznih krajih blizu hrvatsko-slovenske meje v savski banovini. Tako so tudi za danes popoldne najavili »veliko slovensko-hrvat-sko mamifestacijsko zborovanje« v Prezi-du v čabarskem srezu in so zanj razvili živahno agitacijo zlasti -po slovenskih vaseh tostran Kolpe. Razdelili so na tisoče Makov, ki vabiio ne Ie moške, marveč tudi žene in »odrasle rodbinske člane«
V zadnjem hipu pa je sresko načel«tvo v Čabru shod prepovedalo z utemeljitvijo, da prijava ni v skladu s predpisi 23 in 31 zakona o društvih, shodih in posvetih«.
Jugoslovenska plemena
Glavni organ JRZ »Samouprava« je posvetil več uvodnikov kongresu nove stranke. V uvodniku od 3. t. m. med drugim ugotavlja, da je kongres »dokazal, da JRZ ni niti verska, niti plemenska, niti pokrajinska. niti stanovsko-razredna stranka. Naša stranka teži za harmoničnim izživljanjem vseh plemen, vseh pokrajin, vseh ver in vseh stanov naše države.«
Ne samo »Samouprava«, marveč tudi odlični voditelji JRZ dosledno porabljajo izraz »pleme« za posamezne sestavne dele jugoslovenskega naroda. Ko pa so ta izraz včasih uporabljali srbski listi in člani JNS, tedaj smo od »Slovenca« in njegovih slovenskih zaveznikov morali poslušati, da je to poniževanje Slovencev in celo slovenske matere ter naravnost narodno izdajstvo. Sedaj pa na enak način pišejo in govorijo lastna glasila in lastni voditelji. Saj sedi v direktoriju »Samouprave« tudi bivši dolgoletni glavni urednik »Slovenca« in eden najodličnejših voditeljev bivše SLS g. Fran Smodej. S polno upravičenostjo smemo zato pričakovati, da bodo gospodje iz »Slovenčevega« tabora sedaj vsaj naknadno dali nacionalistom odvezo, če je kdaj komu od njih tudi ušel izraz » pleme«.
Informacije „Vremena"
Poloficielno »Vreme« je objavilo dolg članek svojega zagrebškega dopisnika z nekim neimenovanim uglednim voditeljem Kmetsko-demokratske koalicije o vtisih govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča v zagrebških političnih krogih. Po poročilu dopisnika »Vremena« je bil govor sprejet v Zagrebu v glavnem dobro, posebno pri onem delu KDK, ki tvori most med Zagrebom in Beogradom. Dopisnik menda misli tu očividno g. Večeslava Vilder-ja. S posebnim zadovoljstvom je bil baje sprejet oni del govora, ki zahteva odločno likvidacijo JNS. Zanimiv je tudi del razgovora, v katerem misli ta »ugledni voditelj KDK«, da bi bilo mogoče premostiti prepad med »centralistično razpoloženimi unitaristi« in »skrajnimi federalisti« s fiksiranjem pojmov samouprave. To tem bolj, ker je pojem zložene države, s katerim danes toliko operira KDK, še povsem nedo-očen. Radi tega bi bilo zelo primerno, če ji režim g. dr. Stojadinoviča izvedel napovedane samouprave, makar tudi enostransko, ne da bi čakal na predhodni sporazum z Zagrebom. Končno se izreka zagonetni »voditelj KiDK» za občinske vo-itve, ki se lahko vrše tudi po sedanjem zakonu brez uvedbe tajne volilne pravice.
Odgovornost za vse te informacije prepuščamo »Vremenu«. Zagrebški listi do sedaj še niso zavzeli nobenega stališča napram kongresu JRZ. Izjema je bil samo »Obzor« v četrtkovi številki, ki pa je tudi že umolknil ter objavil v petkovi številki namesto uvodnika kolono in pol dolg pregled prihodov in odhodov vlakov na zagrebške pottaje.
Minister dr. Behmen v Ankari
Ankara. 6 junija AA. Danes je prispel v Ankaro jugoslovenski minister dr. Šefkija Behmen, ki so ga na postaji sprejeli zunanji minister Ruždi Aras. minister za javna dela Cetimkaj in vsi višji uradniki njegovega ministrstva jugoslovenski poslanik La-zarevič in vojaški ataše Rokočevič. Dopoldne je minister Behmen s poslanikom La-zarevičem obiskal zunanjega ministra Ruždi Arasa in ministra za javna dela Cetimka-popoldne pa predsednika turške vlade. . Ankari so jueoslovenskemu ministru na čast izobesili turške in jugoslovenske zastale.
Napredovanje
Beograd, 6. junija A A. Imenovan je za monopolskega kontrolorja 7. skupine v ljubljanski tobačni tovarni Anton Ravnikar-
Naročnikom ln čltateljem!
Prihodnjo nedeljo bomo zaceli priob-čevati napovedani ameriški roman v slikali
»Radijska patrulja44.
Roman bo gotovo zanimal vse naše čitatelje. Ilustracije nam bodo pokazale razplet dogodkov, ki jim je ozadje borba ameriške policije z gangsterji.
Maksim Gorki
na smrtni postelji
London, 6. junija, p. Po informacijah agencije Reuter iz Moskve je Maksim Gorki hudo obolel. Zaradi gripe so nastopile komplikacije v pljučih in mu je oslabelo tudi srce.
Dobi se v vsaki boljši trgovini.
Definitivna razdelitev premogovnih kontingentov
Celokupni kontingent za državne železnice je povečan za 8000 ton — Od tega dobijo slovenski rudniki 1300 ton Razmerje ostane neizpremenjeno
Beograd, 6. junija, o. V ministrstvu za promet je bik danes razporejena definitivna razdelitev kontingentov premoga za državne železnice za 1- 1936/37. Prvotno je biilo predvideno, da se lanski kontingent, ki je znašal 128.630 ton mesečno zviša za približno 6000 ton. Ta številka je sedaj povečana na 8000 ton. tako da se predvideva celokupna nabava 136.000 ton mesečno Od poviška 8000 ton so dobili slovenski rudniki 1800 ton, ki odpadejo na trboveljske revirje. Rudniki TPD bi torej imeli v bodoče kontingent 30-600 ton, od tega Kočevje 1000 ton, kar je 200 ton več nego do sedaj.
Pri tej razdeliitvi je ostala procentual-na udc'ežb« slovenskih i-uJaikov na državnih dobavah, ki, je lansko leto znašale nekaj čez 23 odstotkov, enaka in je celo za spoznanje nižja. Ostanek poviška za. proračunsko leto 1936/37., v količini
6300 ton, je razdeljen med rudnike ▼ Bosni in Srbiji.
Povišanje kontingenta za 1800 ton bi dalo prihližno mesečno en dan zaposlitve več. Ta uspeh bo dosežen, ako se bo dobava (predvidenih kontingentov tudi dejansko izvršila. Do sedaj so se potrebe naših železnic gibale približno na Lanskem nivoju ter so bila naročila celo manjša, nego je znašal premogovni kontingent za preteklo proračunsko leto. Številčno povečanje količine, ki je predvidena, bo torej dejstvovalo le v toliko, v korikor bo dejansko okvarjeno. Razmerje med dobavami iz slovenskih rudnikov napram dobavam iz drugih rudnikov je ostalo ne-izpremenjeno. Zaenkrat je torej vprašanje zadostne zaposlitve slovenskega rudarstva ositalo odprto in je le upati, da se promet na naših železnicah dvigne in tako omogoči resnično povečanje naročil.
Olimpijski lahkoatletski miting
Štafeta Primorja je na 4X800 m postavila nov jugoslovenski rekord
Ljubljana, 6. junija.
V okviru olimpijskega dne se je danes na igijšču Primorja pričel dvodnevni lahkoatletski mi tir~, na katerem bi morali nastopiti najboljši ljubljanski atleti. Zaradi nekompletne udeležbe tekmovalcev so morale nekatere točke od pasti'.. Višek je bil dosežen z zadnjo točko, štafeto na 4X80o m, v kateri je moštvo Primorja v postavi Goršek, Krevs. Czurda, Gabršek, doseglo čas 8:07 2, kar je za 8.3 sek boljše od nedavnega juger* oven9kega rekorda, ki ga je postav;la 6tafeta Ljubljane v Gradcu s časom 8:15.3. Rezultat je izredno dober — povprečno na vsakega tekača 2:01.8— ln ne bo tako kmalu izboljšan zlasti ne od klufoske stafete. Ker je bilo zadostno število sodnikov ln so bili izpolnjen: tudi V6i drugi p->gJj', bo rekord prav gotovo priznan. OstaJi rezultati so bili povprečni.
Tehnični rezultati so biH: 10q m: 1. šušteršič 11.5, 2. Sodnik 2 m zadaj, 3. Urbančič, 4. VVeibl (vei Primor-
je).
Met diska: 1. Jeglič (Ilirija) 35.71 m. 2. Kajfež 34.69 m, 3. Urbančič 30.86, 4 Sodnik (vsi Prlmorje) 30.80 m.
5.000 m: 1. Bručan (I) 16:24 1/5, 2. Starman 16:39.8, 3. Srakar (Prlm.) 17:10.2.
4X800 m handteap: Nastopili sta dve štafeti Primorja in sicer je prva Štafeta ▼ postavi Goršef. Krevs, Czarja n Gabršek dala drugi etafett Nabernik, žorga Skušek in Srakar 80 m handicapa. Močan veter, ki je do tedaj precej nagajal tekmovanju, se je popoLn;.ma polegel in je bilo ozračje popolnoma mirno. Goršek je potreboval točno 2 min., Krevs 2:04.4, Czurda 2:02, Gabršek pa 2.00 8 »kupno torej 8:07.2, nov jugoelovenskl rekord! Druga štafeta je zaostala za 80 m.
Tekmovanje se bo na3a".1evalo Jutri o^ 16.
Protest Concordie
Zagreb, 6. junija, o. Zagrebška Concordia je v zvezi s sporom, ki je nastal okrog tekem za državno prvenstvo, poslala JNS tole protestno brzojavko: V smislu propo-zicij za državno prvenstvo bi bilo moralo biti do 1. junija končano podsavezno prvenstvo in bi morali biti določeni podsa-vezni prvaki. Ljubljanski podsavez pa tega ni storil, marveč je proti določbam pravil proglasil za podsaveznega prvaka novo-osnovani klub Ljubljano. Protestiramo proti takemu postopanju in ne priznavamo protipravilnosti ljubljanskega podsaveza JNS je na ta protest poslal zagrebškemu podsavezu brzojavko, v kateri ga prosi, naj opozori Concordio na to, da je po pravilih dolžna sodelovati v državnem prvenstvu in nastopiti jutri v Ljubljani. Ce tega ne bo storila, jo bodo zadele vse kazenske posledice. Kljub temu opozorilu pa je Concordia sklenila, da vztraja pri svojem stališču in jutri ne bo nastopila v Ljubljani. Enako stališče je zavzel tudi splitski Hajduk.
Jugoslavija: Francija
1: i
Pariz, 6- junija, d. Današnja prva igra za Davisov pokal med Francijo in Jugoslavijo se je končala s senzacijo. Jugoslovan Pallada je porazil najboljšega francoskega igralca Boussuaa- Pallada je vsilil nasprotniku svojo igro. Prvi 6et je dobil s 6:2. Drugi set je dobil Boussus s 6:2. V tretjem setu je jugoslovenski igralec pokazal izredno okretnost ter uspešno taktiko, tako cba je z lahkoto zmagal s 6:3. Tudi v zadnjem setu je bil Pallada ve« čas v premoči ter zmagal s 62. Jugoslavija vodi torej z 1:0.
V drugi igri pa je naš zastopnik Punčee izgubil proti Francozu Destremauju s 3:6, 6:2, 7:5:, 0:6, 9:7.
Stanje po prvem dnevu je torej 1:L
Dunaj, 6. junija. w. V double igri med Avstrijo in Belgijo je zmagal belgijski pa-r La Croix : De Boorman z 2:6, 8:6, 7:5. 6:3. Stanje je sedaj 2:1 za Avstrijo.
Konec stavke v tvornici Tivar
Varaždin, 6. junija, o. Danes se je končala velika stavka delavskih nameščencev tekstilne tvornice Tivar, ki je trajala polnih 40 dni. Prišlo je do sporazuma, po katerem je podjetje pristalo na povišanje plač in sprejelo tudi nekatere druge glavne zahteve delavstva. V stavki je sodelovalo 2.300 delavcev, ki so zaradi stavke izgubili na mezdah 2.5 milijona Din.
Nov predsednik
Stola sedmorice
Beograd, 6. junija, p. Za predsednika stola sedmorice v Zagrebu v položajni skupini 2/1 je b*l imenovan Ivan Basaj.
Imenovanje sodnih pripravnikov
Beograd, 6. junija. AA, Imenovani so za sodne pripravnike: pri okrožnem sodišču v Ljubljani Bogumil Senčar, Branko Jan, dr. Donat Capuder, dr. Ljubomir Novšek, Fran Bučar, pri okrožnem sodišču v Mariboru Fran Derenein, Anton Stariha, Jože Vidic, Matevž Mohorič, dr. Edvard Votič, dr. Viljem Lipaj. Boris Kocjančič, Zivko Sifrer, dr. Maksimiljan Lampert, dr. Pavle Znidar-šič, pri okrožnem sodišču v Celju Karol Ferjan, Adolf Tavčer, Joso Kobav, Ciril Soukal, Anton Majdič. N. Pogačnik, Dušan Smodej. Mihael Jerman, pri okrožnem sodišču v Novem mestu Henrik Jeričaj, dr. Milan Švalj, Štefan Hledej. Fran Sešek in Alojz Juvanc, vsi diplomirani pravniki. ;
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napo red ra nedeljo.
Večinoma vedro. Ponekod kratkotrajne pl» he. Hladno.
Dunajska vremenska napoved za ned®. ljo: Izpremenijdvo, od časa do časa »oliv čno, temperatura se bo polagoma, dvignila.
Največ] a kilometraža
ob vsakem vremenu in na vsaki cesti
z gumami
A. GOREČ, D. Z O. Z. PALAČA LJUB. KRED. BANKE.
Skozi predore od št. Janža do Sevnice
Razvoj javnih del, ki so trenutno največja v Sloveniji
se v
Poglejte prav natančno zlasti notranjo stran spodnjih zob!
To je bolj preprosto kot se vidi. Varujte se pravočasno, tudi če ste bili dozdaj obvarovani od zobnega kamna — te grde rjavkasto črne plasti na zobeh, ki tiči navadno na notranji strani spodnjih zob in opravlja svoje uničevalno delo. Čistite svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna trema v nosi državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnem« kamnu. Z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev.
^ Pozorl Poskusite enkrat nove ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkuiuje in ugodno osvežuje^
Ko so \t. 1908. gradili dolenjsko železnico ©d Trebnja proti št. Janžu, se prebivalstvo v kr.ajih, skozi in mimo katerih naj ibd tekla no va proga, nikakor ni moglo ze dfariti v svojih željah ta zahtevah. Proga ;Je bila glede na ostalo železniško omrežje »grajena kot lokalka in je taka ostala do danes. Idilična Mirenska in Mokronoška dolina, posebno zadnja, sta zaradi svoje •vrstnih nazorov takratnih gospodarjev i ostali skoro 20 let odttegnjeni utripom napredujočega zunanjega sveta. To se kljub •posebnim zanimivostim pokrajine še da~ :aes močno občuti, številnih pridobitev nove dobe kraji v tem kotičku Dolenjske še danes nimajo, morda prav zato, ker se celo nazori sedanjih gospodarjev ne razlitje jo dosti od ornih — njihow!h očetov.
Pred dobrim pol letom eo pričeli z gradnjo že davno potrebnega priključka te proge na glavno prometno žilo proti Zagrebu. Ko se je po tolikšni dobi upanja in čakanja, da se zamujeno vsaj delno po. pravi, sedaj res odprla ta možnost, so pa anorali projektanti nove proge uvideti, da težke izkušnje žal tudi novega rodu, niso dovolj izmodrile, ki ima sodaj ponovno priliko, a se ne zna dovolj ofcoristiti z njo. (Sinovi svojih očetov žirom naše zemlje 1© preradi kažejo, s kakšnimi lepimi lastnostim! se naš narod ne bi smel ponašati. ;Majhni primeri iz prakse ponovno izpri-ifcujejo. da nam zavest skupnosti in prave ib8oge ni bila nikdar niti z vzgojo od zgo. !raj vcepljena, niti je menda nimamo dovolj g svojem bistvu.
Nova proga je seveda kljub temu mora-!la dobiti svojo definitivno pot ta obMko, in ipoteka ob reki JVlrmi v romantični pokra. ;pni med gozdovi ta polji proti Savi, ki jo •bo pri Sevnici presekala tik pred priključ-ifcom na osrednjo progo države, ki veže vse tri naše prestolnice. V tehničnem ipogledu je zelo zanimiva, delo je žeto naporno ta odgovornost velika. Te dni so si iražna javna dela, ki so trenutno največja (r Sloveniji, ogledali gradbeniki tehniške ;Cakultete umverze lz Ljrrbtjane. Akademskemu klubu gradbenikov je uspelo, da eo )Re njegovi prošnji za ogl od ljubeznivo od-IBvali gg. profesorji fn tudi graditelj pro-jge, podjetje inž. Pukiča. Nad 40 študentov s prof. inž. Hrovatom ta docentom dr. Fakinom so na postaji ci Pijavčcah isprejeli gg. inženjerji, ki vodijo vsa dela rta novi progi. Vreme je bilo na čudo izredno lepo ta zato niti najmanj ni motilo obširnega ogledovanja, kf je trajalo domala ves dan.
Nova trasa se odcepi od sedanje prfbiiž-:no v sredini med zadnjima postajama Pi-javice ta št. Janž (odnosno Krtmelj), kjer je Jakilov premogovnik. Za potrebe rudnika bo stari del proge ohranjen kot pose. ben industrijsle' tir. Nova proga bo dolga 12 km in pol ta bo imela 2 poeta ji: Trži-išče ta Jelovec ,dolgi po 680 m. Del stare proge je že zdaj nujno potreben popravila ln zmanjšanja preostrih krivin. Stare mostove bodo zaenkrat le ojačili, k&r »I de narja za nove. Ilovnate bregove ukopava-jo v naklonu 1:1, škriijaste pa 2:1, vendar bo ti nakloni prestrmi ta »e ponekod že sedaj rušijo. Po potrebi ta sredstvih jih bodo seveda primemo zavarovali. Postajna poslopja in dvojne čuvajnice ob začetka -in koncu postaje že grade. Za potrebe postaje je predviden poseben vodovod. Obe postaji bosta imeli po 4 tire. Na vsej progi bo skupno 5 predorov, od katerih so trije že v gradn£. Do sedaj je bilo JzEcitiranih ta Dukičevenru podjetju oddanih v delo približno 9 km proge za vsoto 12 milijonov in pol, po 30% odbitku od proračunskih 18 milijonov. — En l*'lome-ter proge stane tako približno poldrugi milijon Din, kjer so najdražji objekti predori, ki stanejo sami na 1 km ceKh 6 n»i-Hjonov Din. Dolžina vseh petih predorov pa bo iznašala približno 1 km.
Predori »e grade po tzv. avstrijskem načinu (v razliko od belgijskega ta drugih). Dva od njffh sta v gradbeno dobrem terena pretežno dolomvtu, ilovnate in la-poraate plasti v srednjem predoru pa
tudi ne delajo večjih sitnosti. Enako nI razen na enem delu nagajala voda. Material, ki ga dobivajo redno pit! razstreljeva-nju za ukope ta iz predorov, je po Večini gradbeno dobro uporaben ta ga drobe na licu mesta v posebnih drobilcih. Beton za zaključne obloge ta izgradnjo v predorih sarmh mešajo strojno. Vrtanje v predorih se vrši večinoma ročno, le v odpornejšem materialu s kompresorji na električni pogon z motorjem 50 amp. Za razstreljeva-nje se uporablja zgolj tifcanit A ta B (po 29 Din kg). Luknje se navrtavajo povprečno v premeru 28—35 mm, po potrebi tudi več. Posebnost osvojenega načina vrtanja predorov je v tem, da najprej prevrtajo hrib z luknjo premera nekako 1.80 m na 2.20 m — vse seveda v vidni nivelete spodnjega ustroja in točno v začrtani smeri. Za tem izvrtajo nad tem še en tak prehod in kasneje postopno v odsekih ves predor razširijo in docela izdelajo z betonsko oblogo. Vsi trije do sedaj prevrtani predor leže v loku s polmerom približno 600 m Na progi je zaposlenih skupno 14 inženjerjev gradbenega podjetja ta nadzorne oblasti, države. Delavcev je okrog 500, po ogromni večini lz like. So solidni ta vestna, sicer pa pri plači 2 do 2.50 Din na uro tudi nimajo nič preveč za nepotrebno trošenje. Kuhajo si sa-
Prof. Evgen Jare f
Ljubljana, 6. junija.
Na ljubljanskem magistratu je zaplapo-lala črna zastava Umrl je eden najpopularnejših mož v Ljubljani, bivši ljubljanski podžupan in zadnji čas urednik »Kronike«,
prof. Evgen Jarc. Star je bil 57 let Po rodu je bil iz Novega mesta iz ugledne trgovske družine. Ko je doma dovršil gimnazijo, se je odločil za filozofsko fakulteto na Dunaju. Poleg marljivega študija je pridno delal v akademskih društvih. Več let je
Ljubljana, 6. junija.
Na današnjem velikem zborovanju gradbenega delavstva v Delavski zbornici se je odločalo, ali delavci sprejmejo osnutek sporazuma z delodajalci ali pa ga zavrnejo. Ze v zgodnjih urah je bila do mala vsa Miklošičeva cesta polna delavcev, ki so v gručah prihajali iz mesta in okolice, da slišijo določbe sporazuma a izprva še ni bilo jasno, ali se bo moglo zborovanje sploh vršiti. Ko je ob 10.30 predsednik Strokovne komisije Leskošek končno otvoril shod, je bila dvorana nabito polna, množica delavcev pa je morala ostati na cesti in na dvorišču. Prav zanimivo sliko je ob času zborovanja nudila Čopova ulica, ki drži ob Delavski zbornici do kavarne Leon: spremenila se je v veliko prostrano garažo, v kateri so zboro-valci shranili na stotine m stotine bicikiov.
mi, vse potrebno pa si nakupujejo v Tržišču pri g. Prijatlju, kjer 6o bili tudT. študentje ta gg. profesorji nad vse gostoljubno pogoščeni od strani podjetja. Nad vadno pozornostjo uglednega DukičeVega podjetja so bili razumljivo prijetno presenečeni, že bolj pa jfh je presenetila vprav mestna postrežba te odlične kuhinje Pri. jatljevega hotela
Ko so kasneje v primerjanju s skromnim zaslužkom in temu primerno hrano delavcev na progi ta še posebej ob vidnem respektu delavcev do svojih predpostavljenih študentje »na licu mesta« spoznal* poleg tehničnih lepot še dobršen kos grenkega življenja, so Se jih resne besede, četudi i z napitnic veselega razpoloženja pri obedu, še močneje dojmile. Delo tehnika je res da eno najzanimivejših, a tudi polno največje odgovornosti. č?e ima človek srce na pravem mestu velja to še prav posebno, vendar vprav zaradi odgovornosti inženjerskega poklica pretirana sentimentalnost ne rodi vselej učinka, ki ga resno delo nujno zahteva. S celotnim uspehom te nove znanstvene ekskurzije AKG so bili vsi udeleženci nad vse zadovoljni, saj ima naš študent-tehnik v današnjem času kaj redko pritfko, da vidi kaj podobnega.	M.
nato služboval v Kranju, odtod pa je prišel na humanistično gimnazijo v Ljubljani, kjer se je takoj pridružil takratnim vodilnim politikom SLS. Prvič je kandidiral za poslanca v deželni zbor, leta 1910. pa je bil tudi izvoljen v dunajski parlament kot zastopnik Bele Krajine. Po vojni se je vrnil v politično areno, ko je bil kot eden najvidnejših pripadnikov SLS izvoljen za oblastnega poslanca in za člana oblastnega odbora. Vneto se je bavil z gospodarskimi vprašanji, katerim je zlasti lahko posvečal mnogo volje in truda, ko je leta 1926. dal slovo profesorski službi
Občinskemu odobru ljubljanskemu je pripadal vrsto let in od 1929. do zadnje izpremembe na magistratu je bil podžupan. Pri sccu mu je bilo lepšanje Ljubljane, njen ogled v tujem svetu, njena zgodovina, modernizacija in čim prostranejši stik x zaledjem. Zlasti je tudi skrbel za lepo Dolenjsko in se je dolga leta trudil za zveao Slovenije z morjem. Leto dni je njegovo zdravje pešalo, vendar pa je še rad zapuščal svojo prijazno domačijo v tZarnikovi uiici, da se je zglašal v prijateljskih družbah, kjer je bil priljubljen zaradi taktnosti in duhovite humornosti Tudi v petek je bil še na velesejma. Ko pa se je popoldne vrnil domov, se je pred svojo vilo zgrudil. Domači »o mu hiteli na
K moč in ga prestrašeni prenesli v sobo. moč je bila zaman, že je nastopila agonija in nekaj po 20. uri se je prof. Evgen Jare mirno preselil v večnost. Ob mrtvaškem odru skrbnega družinskega glavarja žaluje gospa Marija iz Omahnove družine v Višnji gori s sinom in tremi hčerkami Z njimi dele žalost vsi, ki so pokojnega poznali. Zadnjo pot k večnemu pokojišču pri Sv. Križu bo nastopil v ponedeljek ob 16.30. Naj mu bo ljubljena zemlja lahka, Hgledni družini izrekamo iskreno sožaljel
— gradbeni delavci namreč v pretežni večini stanujejo po okoliških vaseh, pa s tem popularnim prometnim sredstvom vzdržujejo zvezo z mestom in s kraji zaposlitve.
Predsednik Leskošek je najprej prečital sporazum, ki so ga v petek dopoldne sestavili predstavniki delavcev in delodajalcev in ki vsebuje naslednje določbe: na stavbah, ki so že v delu, bodo težaki do 20 let starosti prejemali v bodoče mezdo 3 Din na uro, nad 20 let pa 3.25 Din, zidarji, tesarji in strojniki, ki imajo do dveh let službe, 4.50 Din, nad dve leti pa 5.25 Din. Na vseh novih stavbah prejmejo težaki do 20 let starosti 3.25 Din, nad 20 let pa 3.50 Din. Zidarji, tesarji in strojniki pa 5 odnosno 5.75 Din. Enake mezde veljajo tudi za tesarje, ki so zaposleni po tesarskih podjetjih. Te plače so obvezne za stavbe v
u$odiLl, peč pa je izdal stroge varnostne ukrepe. Vabilu na slavnost se tudi nista odzvali nemški društvti Filharmoračno in strelsko društvo v Ljubljani.
Odkritje Spomenika
je bilo ob enajstih dopoldne. Plošča je bila vzidana nasproti Auerspergovi palači pred križa nsko cerkvijo, dohod je bil strogo zastražen. Le oni. ki so imeli legitimacije, so smeli prisostvovati. Tako se je zgodilo celo nemškutarju Dežmanu, da so ga orožniki zavrnili, ker ni imel pri sebi takega izkazila. Ves razburjen je tekel domov po legitimacijo in se vrnil šele, ko so bili s slavnostjo že pri kraju Slavnost je otvoril Artirr MahT ml., snn lastnika takrat zelo renomirane trgovske šole, s kratkim pozdravom in nagovorom-Nato je preči+ai znani hujskač profesor Bindier ustanovno pismo, ki se je pričenjalo: »In der Zeit. da uber das deutsche Volk in Osterreich Tage schwerer Ptu-fumg hereinbrachen und ein harter Kampf um sein einig heilig Volkstbum eret das Be-vvussfeein von dessen hohem Werte er-wachte das ist in den Jahren so dem Jahre 1878. folgten bis zi:m heutigen Ta-ge« itd. (V času, ko je moral nemški narod v Avsitrijii prestati dneve težke preizkušnje m je trd boj za edino sveto narodno čusitvo šele vzplamtel v vsej vrednosti. fto ie v letih, ki 90 sleddli letu 1878. do današnjega dne itd.).
Za njim je nemški pevski zbor zapel nekaj nemških pesmi in zopet je krenila izbrana družbioa po isti poti v senci bajonetov tk> Gosposki ulici čez Kongresni trg v Kazino. Nobenega pozdravljanja, navdušenja ali slavolokov ni bilo, temveč iz tisoč grl so zaorili vzkliki: »Zivio!« in »Dol z Nemci!« Vsa »slavnostna« družba je hiiitro izginila v prositorih Kazine. Slovensko ljudstvo pa je prepevalo domo-
Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju, po ostalih krajih pa znašajo 25 par manj, le tesarjem so mezde enake po mestih in na deželi. Za javna dela (dela v režiji države, banovine m občin na osnovi letošnjega proračuna) se plača profesionistom in kvalificiranim delavcem 25 par manj, navadnim težakom pa 50 par manj od mezd, določenih za zasebne stavbe. Na Ljubljanici pa se plača delo v strugi 25 par več. Fasadarji dobivajo za izdelavo teranove, terabone in umetnega kamna 8 in 7 Din. Vse dosedanje plače, ki so višje od mezd, navedenih v sporazumu, ostanejo na isti višini Stalno odpovedno stanje delavstva se ukine, šušmarstvo se zasleduje od obeh
Ljubljana, 6. junija.
Med kulturne atrakcije, ki so na sporedu letošnjega velesejma, moramo brex dvoma prišteti tudi gostovanje Delavske godbe is Trbovelj, ki koncertira na veseličnem prostoru dvakrat na dan. Obiskovalci velesejma, pa tudi vsa široka javnost, ki je imela nekajkrat priliko, da godbo posluša po radiju, so se lahko prepričali da spada trboveljski orkester, ki ga tvorijo sami rudarji — formalno je to ustanova zakonite predstavnice rudarskega delavstva, H. skupine rudarske zadruge — med naše najboljše nepoklicne glasbene korpuse, če ni morda prav najboljši med njimi. Orkester Šteje
kjubne pesmi. Le polagoma. 90 se razšle radovedne množnee iz »Zvezde« in si razlegale po svoje vso nemško blamažo-
Popoldne so odšli turnarji iz Kazine zopet v spremstvu bajonetov v Svicarijo. kjer so imeli ob praznih mizah klavrno veselico, seveda ob prisotnosti orožnikov. Za zvečer je bil določen v Kazini še banket, a končal se je kaj kmalu, predčasno ... Tiho in neopaženo so se splazili drug za drugim iz dvorane in se umaknili v svoie brloge.
Zelo razburljive vesti so pa dalje krožile po mestu. Tako se je razširjala novica. da bo prišlo Ljubljančanom na pomoč 600 Siškarjev. iz drugih -krajev pa po več slami n kmetov z motikami, krampi' in dTugim obrambnim orodjem. Naše ča-sooisje ni smelo ničesar pisati o teh dogodkih. »Slovenski Narod« je bil zaplenjen kaT dvakrat zaporedoma- Nasprotno so nemški listi v sosedniih deželah začeli zlivati cele golide najgršiih psovk.
Zato se razburjenost ni polegla
Po vseh javnih prostorih so se razpravljale te zadeve. Splošno so govorili, kako se je ta ali oni trgovec in gostilničar izražal o Slovencih. To je izbilo sodu dno. Vnela se je iskrica in že je bito vse po-koncu- Hrup je nastal im v vojašnicah so trobili »alarm.«
Na Rimski cesiti se je nabralo obilo občinstva. spredaj starejši izkušeni slovenski možje in fantje, vmes trgovski sotrud-niki in vajenci, pomešani s srednješolsko mladino. Vdrli w> z navdušujočimi vzkliki »Zivio!« in »Slava« na Nemški (sedaj Napoleonov) fcrg pred Griinov spomenik-Straža ondukai posrtavljena. ni bila kos hudemu navalu. V prepevanju narodnih pesmi je iz vrst demonstrantov priletelo mnogo gnilih jajec in črnila, tako da je bala doprsna slika ne steni križevuiSke
strani. Zaradi stavke nihče ne sme bili
preganjan. Sprejete mezde veljajo od po-četka dela do 1. januarja 1937., ko stopi v veljavo nova kolektivna pogodba. Določbe obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev se morajo v polni meri upoštevati Ko je na kratko poročal še ravnatelj Delavske zbornice Kopač, je predsednik še sporočil, da so doslej podpisale sporazum že Štiri petine delodajalcev, medtem ko je ostala petina odklonila podpis. Zborovale! so nato z vsemi proti trem glasovom — in mvzočih )e bilo okrog 2000 ljudi — odobrili sporazum in sklenili, da se v torek vp-nejo na delo pod pogojem, da vsi podjetniki podpiiejo sporazum.
85—88 Banov, na Setu pa mu je nrdnfSd, n—afiBeneo g. Tone Hodarin, pod Sgaar vodstvom je Delavska godba v zadnjih lotih prav lepo napredovala. Razen množice dragih nastopov prireja vsako leto tudi velik koncert s izbranim umetniškim programom, ki Je zmerom na odlični viSni Gogbo vzdržuje jj s rednimi mesečnimi prispevki rudarji sami, pa služi po pravici predvsem njihovemu razvedrilu in izobrazbi njihov« glasbene kulture. V ta namen prireja Delavska godba od časa dk> Saša promenadne koncerte po rudarskih kolonijah v Trbovljah, M so vsakokrat za prebivalstvo velik praznik.
ograje popolnoma zalita. Sele po ojačenju straže z vojaki je bilo možno razgnarti razjarjeno občinstvo, ki je dalo duška svojemu ogorčenju nad nemškutarskim izzivanjem. Sicer je to vztrajno početje od strani Slovencev silno presedalo ljubljanskim Nemcem, da so vnovič dali hdtno popraviti madeže na spomeniku, vendar pomagalo ni nič, zjutraj je bil kipec, če-
Demonstracije v Ljubljani pred SO leti
Povod: Izzivalno odkritje spomenika Anastazija Grunu
V spomin sa prfklicrmo dogodke, ki srrto
Jih doživeli starejši Ljubljančana, ko smo trgali nemčurskim mogotcem kos za kosom umetno prikrojene nemške maske z obrazia slovenske, beie Ljubljane. Preko prosiutih Dežmanovih grabelj in preko srditih bojev ob občinskih volitvah, ko so si zavedni slovenski voliloi. dokončno iz-vojevali večino v ljubljanskem občinskem svetu in je ž njo dobila Ljubljana slovenskega župana, se ustavimo ob dogodkih, ki so se vršili na praznik Vnebo-hoda, dne 3. junija 18S6.
»Znamenit je dan 3. junija, ko namerava nemško telovadno društvo Tumve-rein v Ljubljani na vogalu ograje Križev-niškega reda
odkriti spominsko ploščo Anastaziju Grunu
ter pri tej priliki pokazati, da je Ljubljana nemško mesto,« — tako so pred petdesetimi leti pisali razni nemški in nem-škutarski listi in delala že več mesecev prej hrupno propagando za to slavnost. Prvi namen, da se .je odkrila spominska plošča na tej ograji se je sncer izpolnil, ni se pa dosegel drugi namenda bi pokazal svetu nemška značaj našega mesta Ljubljane, ker se je temeljito ponesrečil.
3- junija se je po nekaterih ljubljanskih ulicah razvijal prečuden izprevod. Okrog 50 oseb ljubljanskega nemškega turner-skega društva in njihovih povabljencev iz Celja, Maribora, Gradca, Celovca in Trsta je šlo za razvito zastavo. Ob obeh straneh izprevoda so stopali mestni stražniki in z dežele v mesto nalašč pozvana orožniJd z nasajenimi bajoneti. S treh hiš,
in sicer z dveh Auerspergovnh in na hiši nemškega viteškega reda 90 visele frank-furtarske zastave. Druga poslopja 90 kazala vsakdanje lice, ne izvzemši Kazine. Ljubljansko prebivalstvo je bilo močno razburjeno zaradi vsiljene slavnosti. ki jo je priredilo nemško telovadno društvo, čigar člani so bili večinoma tujci in ker so se že več dni poprej č ital i izzivajoči in hujskajoči članki v graški »Tagespošti.« V »Zvezdi« se je začela množica ljubljanskega prebivalstva zbiraiti že ob devetih dopoldne. Na nogah je bilo mnogo oborožene sile: iz vse Kranjske orožniki, vsa mestna policija, v vojašnicah je sitalo pripravljenih šest kompanij -vojakov v bojni opremi Ker so bile torej nriprave izredne in ogromne in je to prišlo na ušesa prebivalstvu, je to silno učinkovalo in je bila seveda tudi radovednost velika- Se pred 11. uro dopoldne je bila »Zvezda« natla-Seno polna ljudi an pričakovalo se je naj-hdinše. Tresla se je gora, a rodlila se je miška •..
Oficijelno vabilo odklonjeno.
Nemški »Turnverein« je oficijelno povabil občinski svet ljubljanski, naj se udeleži slavnosti in prevzame spomenik v oskrbo. Občinska 6eja, ki je bila sklicana dan poprej, je obe zabite vi društva gladko odklonila, pač pa sklenila, da se poda k deželnemu predeedniku baronu Winklerju, ki je bil po rodu Slovenec in za tedanje razmere še precej naklonjen Slovencem, dasi so bili vsi uradii v deželi še nernšlki, deputacija z županom Gras-sellijem naj prepove izziivajočo slavnost. Toda deželni predsednik tej zahtevi ni
VZEMITE
JFLIT
DA OHRANITE OBLEKO PRED
MOLJI
FX1^4»delanfflpo znamenitih Meeptlh.
2AHTBVAITJB?"!ZftfiCNO F1IT VTLOMBmAKn^OimnNALNIH ROČKAH
Stavbni delavci so odobrili sporazum
Odločilnega zborovanja se je udeležilo nad 2000
delavcev
Rudarska godba gostuje v Ljubljani
W X
i

&v /
V	- - jL;	'./ I
■C	V'	?:>♦«-<
* -	. 1	/
'■* i	i4 ^
k ZI li I

' r	r ,


s f
" m j* '
Samo ta teden se Vara ie nudi prilika za
2 brezplačna dneva odpočil ka
Izkoristite veliko KODAK akcijo z nakupom KODAK Junior aparata (z anastigmatom 1 : 6,3 in specijalnim sprožilcem na daljavo), prihranite Din 170.—,
ker plačate Via VI! £510 D111 630"- za ta odlični aparat samo Din 460"-
Prihranek zadostuje za dva lepa dneva popolnega pensijona na lepem Jadranu ali v naših
krasnih planinah
Izkoristite to redko priliko in uporabljajte poleg aparata vedno KODAK ali PATHE filme, ker so najboljše jamstvo za uspele posnetke.
Prospekti o akciji se dobivajo v vsaki foto-trgovini.
oipodaritvo
Napredek našega pomorskega prometa
Trgov; nsko-industrijska zbornica v Splitu je tudi za lansko leto izdala obsežno pomorsko statistiko, sestavljeno po podatkih direkcije pomorskega prometa v Splitu. Iz te statistike posnemamo naslednje podrobnosti:
Promet ladij
Ladijski promet naših luk se je lani ponovno povečal in je v naše luke prispelo 11.487 jadrnic in 84.813 parnikov s skupno tonažo 18.40 milijona neto-registrskih
ton. nasproti 17.38, 16.44, 15-79, 16.67 in 14.f>S milijona registrskih ton v zadniih petih leifih. Po padcu prometa v letu 1932-in 1933. smo že predlanskim prekoračili rekord iz lete 1931., ki smo ga lani še dvignili za milijon registrskih ton. Kako se je v povojnem času dvignil naš pomorski promet po tonaži ladij spoznamo, če upoštevamo, da je znašal leta 1923 komaj 5-7 milijona ton. Seveda te številke nič ne povedo o blagovnem prometu, ker se nanašajo prredvsem na tonažo ladDij obalne plovbe. Tudi naša trgovska mornarica je hudo občutila gospodarsko depresiijo. predvsem v svobodni prekcmorski plovbi. Šele zadnja ilefta se je tu položaj nekoliko zbolj-šal, ker se je povečal blagovni promet naših luk.
Po tonaši dospeliih ladij, je bil lani največji promet v nasl lukah: Split 3.36 milijona registrskih ton (1 1934 3.21, 1 1933. 2.86. 1- 1932. 2.70); Dubrovnik 2.24 milijona ton (2.37, 2.06, 1-80); Sušak 1.29 milijona ton (1.26. 1.07, 0-95); Šibenik 0.95 milijona ton (0.91, 0-89, 0.93); Korčula 0.91 (0.79, 0.77, 0.79). Na gornjih pet luk odpade skoro 50% vsega ladijskega prometa naših luk, ki jiih je po statisti V i 69. Od ostalih luk je omeniti naslednje: Kotor 0.60 milijona, Hvar 0-62 milijona ton in Ma-karska 0.51 milijona ton.
Blagovni promet
Nekoliko drugačno sliko dobimo, če upoštevamo blagovni promet naših luik. ki je v gospodarskem pogledu morda še važnejši nego ladijski promet. Blagovni promet naših luk s tuzamstvom in inozemstvom je znašal leta 1925-, ko so pričeli beležiti te podaitke, 19.7 milijona kvintalov. Od tedaj se je stalno dvigal in je 1. 1929. dosegel rekordno višino 29-90 milijona kvintalov. Toda ze leta 1930 je pričel
mPtŠHK^m
IDRAVILISIS
ICrapinske toplice
Izredni uspehi pri zdravljenju revme, pro-tina, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43° C. Sezona od srede aprila do srede oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone, pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Brezplačen povratek po železnici itd.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
naglo nazadovati in je leta 1932. zdrknil navzdol na 19.89 milijona kvintalov, kar priča, da je gospodarska kriza v znatni meri zadela naš pomorski promet. Naslednje leto emo zabeležili malenkosten dvig na 21.10 milijona kvintalov, predlanskim na 24.6 milijona kvintalov, lani pa smo zopet zabeležili 26.93 milijona kvintalov. tako da le še malo zaostajamo za rekordnim letom 1929.
Glede blagovnega prometa je vrstni red naših luk po važnosti nekoliko drugačen, kakor glede ladijskega prometa. Najvažnejše naše luke so lani imele naslednji blagovni promet (v milijonih kvinta'ov): 1929. 1932- 1934. 1935. Split	11.81 8.04 9-63 10.53
Sušak	6.34 4.20 5.91 5-66
Dubrovnik 3.67 2.22 3.06 3.20 Šibenik	2.32 1.81 1.98 2-70
Metkovič 0.97 0 53 0.81 1.31 Om.iš	1.77 0.82 0-80 0.96
Kakor nam kaže gornja razpredelnica, je tudi glede blagovnega prometa daleč na prvem mestu Split. Drugo mesto pa zavzema Sušak, čeprav se je v tej luki lani blagovni promet nekoliko zmanjšal, do6'm je v Splitu skoro dosegel rekordni obseg leta 1929. Tudii v Dubrovniku se je promet dvignil, naibolj pa je narastel v Ši-beniku in Metkoviču. kar je v zvezi z znatnim izvozem lesa iz Bosne, ki smo ga zabeležili pred uveljavljenjem sankcij.
Udeležba jugoslovenske zastave
V ladijskem prometu naših luk prevladuje jugoslovensika zastava, ker gre tu predvsem za obalni promet. Lani je imelo 79.6% v naše luke došlih ladij jugoslo-vensko zastavo (prejšnje leto 76-5%), 15.3"/o došlih ladij je imelo italijansko zastavo (19.4%). 2.4% angleško zastavo, 0.9% nemško in 0.8% grško zastavo-Manjša je seveda udeležba naše zastave v blagovnem prometu z inozemstvom, kier pa je značilen poiav. da se je zadnja leta udeležba jugoslovenske zastave prav občutno povečala, kakor nam to kaže nasl edin jia primerjava:
Zastava
jugoslov- italij. ostale
1926.	21.7%	66.3% 12.0%
1934	36.4%	45.7% 17-9%
1935	39.6%	39.4% 21.0% Po gornji statistiki se	udeležba jutgoslo-
vemske zastave v blagovnem premetu z inozemstvom približuje že 40%, dočim je leta 1926 znašala manj nego 22%. Hudo je zadnja leta nazadovala udeležba italijanske zastave, in to v znatni meri v korist ostalih tujih mornaric. Tako je znašala lani v našem blagovnem prometu z inozemstvom udeležba grške mornarice 8.6%, udeležba angleške mornarice 4-0°/o in nemške mornarice 3.9% Prj samem izvozu preko pomorskih luk je znašala lani udeležba jugoslovenske zastave 35% in udeležba italijanske 49%: pri uvozu pa udeležba jugoslovenske zastave 35% in italijanske 7%.
Naša trgovinska mornarica
Tonaža naše trgovinske mornarice, ki je zadnja leta zaradi krize občutneje nazadovala, se je lani zopet povečala. Število parnikov je naraslo od 238 na 244, tonaža pa se Je dvignila od 327.221 na
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo
Franz Josefove
prirodne
Registrirano od ministrstva za soe. politiko tn nar. zdravje 8. br. 15.485 od 2&. V. 1934.
c	.....i...........i mnm^as^mm^mmB^^m^mmmtmmtm
prav ponoči zastražen, znova (podit s črnilom.
Nekaj časa je še stal Griinov spomenik zapuščen in pozabljen, za vsakega mimoidočega pomilovalen memenito. dokler ga ni nemški viteški red na pobudo vodilnih slovenskih krogov odstranil in zamenjaj s kipom Matere božje.
In posledice...
G:rnnazijcem je biio prepovedano po osmih zvečer hoditi po ulicah m nositi palice- Vršile eo se po šolah stroge preiskave in sledili so neštevilni slabi redi in neizprosni »karcenji«, za kogar se je dogna-
lo, da je bil le udeležen prri teh demonstracijah. Skoro devet desetin vse gimnazijske mladine je bilo prizadete. Precej dijakov pa je bilo tudi izključenih. Trpeli eo tudi nekateri profesorji, češ da so s svojo prisotnostjo nudili dijakom kvari j i-vo vzgojo. Tako sta bila odpuščena su-plenta pokojni Mikuž, ki ga je pozneje prevzel deželni odbor, in pokojni Evgen Lah, poznejši predsedMveni tajnik ljubljanskega župana- Lepo število špijonov in denuncijantov je bilo med ljubljanskimi profesorji. Kolovodje so bili v tistih časih: proshili profesor dr. Binder na realki, profesor Sima na učiteljišču, dr- Grafenauer na gimnaziji in celo sam šolski nadzornik Linhart. Dobro je bila razpredena denuncijantska mreža, ki je_ povzročila naši takratni mladini in staršem vne-bovpijoče krivice.
Dne 3. junija 1886. so položila oni možje, ki so mislili, da so poklicani povzdigovati med nami nemštvo, ravno to
nemštvo za vekomaj v grob-
Ljubljansko prebivalstvo pa je zavalilo nanj težak kamen, ki ga do današnjih dni ni moglo nič premakniti. Prišli eo, opoje-
ni z navdtušenjem. da bodo v naši beli Ljubljani vprizorili šumno proslavo, ki bi pokazala svetu Ljubljano kot p red stražo mosta do Jadranskega morja, a zapustili so jo, pijani slovenskega vina, s kapitalnim mačkom.
Da ni deželni predsednik baron Win-kler spoznal upravičenosti svarilnega glasu slovenskega zastopa ljubljanskega in da ni deželni vojaški poveljnik feldmar-šallajtnant Keil, stoječ pred Kazino m gledajoč »Zvezdo« polno radovednega prebivalstva, pravilno razumel dejanskega stanja in pokazal s prstom na peščico pijanih razgrajačev v Kazini, bi utegnile biti posledice sila hude. General je ukazal Kazino zaipreti in komers razgnati. In občinstvo se je zavedlo uvidevnosti poklicanih oblasti, ki so se trud:le. da odvzamejo sredi glavnega mesta javnemu ogorčenju pravo ost. Zadovoljilo se je le z glasnim izražanjem svoje nejevolje.
Tudi občinski svet ljubljanski je storil svojo dolžnost in ž>e dne 9. junija je stavil občinski svetnik dr. Moše nujni predlog, da se pošlje ministrskemu predsedniku na Dunaju, grofu Taaffeju obširna spomenica o dogodkih poslednjih dni. V njej je odkrito priznal in dokazal, da je mestni svet ljubljanski popolnoma pravilno ravnal, ker se ni udeležil slavja in ker nemški »Tumverein« ni hotel proslavljati pesnika Anastazija Griina, temveč le politika grofa A't>ersperga: dalje je citiral ustanovno pismo in navajal, kako so nemški listi že mesece poprej pozivali občinstvo na nemško demonstracijo. Spomenica je bila pristna zgodovina vse tumerske »slav-nosti«. Še celo v državnem zboru je bilo mnogo govora o Ljubljani s te in one strani, potem pa je vse spet počasi tonilo v pozabo.	— ipl. —
356.363 bruto registerskih ton- Poleg tega
smo imeli 699 jadrnic (prejšnje leto 705) s 13.680 bruto registerskimi tonami (13.651). Največji del tona že odpade na velike ladje dolge plovbe, ki smo jih imeli 66 z 297.000 bruto registerskimi tonami.
PERZIJSKI
PREPROGE
originalne. — Strogo solidna postrežba, stalno zapriseženi izvedenec kr. okrožnega sodišča v Zagrebu.
Anto Grgič — „Damask" Velesejem Pav- F štev. 155—161.
Naš kliring z Nemčijo
Poslednji izkaz naše Narodne banke o stanju aktivnih kliringov zaznamuje dne 4 t. m saldo naših terjatev v Nemčiji (starih in novih) v višini 22.25 milijona mark (pred enim tednom 22.4 milijona mark) Saldo se je torej za malenkost dvignil. Po oficielnem tečaju (17.62) bi ta saldo znašal v dinarjih 381 milijonov Din, po tečaju klirinških mark (14 Din) pa je protivrednost seveda manjša in znaša le 311 milijonov Din. Nemški klirinški čeki so v privatnem kliringu ob koncu prejšnjega tedna dosegli zopet tečaj 14 Din za marko, medtem ko smo pred tremi tedni zabeležili padec celo na 12.20 Din. Razvoj tečaja klirinškega čeka v zadnjih tednih je torej pokazal, da je bil takratni padec tečaja na 12.20 docela neupravičen, povzročil pa je mnogo škode našim izvoznikom.
Do 4. junija so bila po kronološkem redu izvršena izplačila do avize 10.002 od 23. julija preteklega leta. Mnogi naši izvozniki, ki imajo stare klirinške avize, še vedno upajo na izplačilo v kronološkem redu po oficielnem tečaju. V poučenih krogih v Beogradu smatrajo, da nimajo ti izvozniki mnogo upanja za vnovčenje po oficielnem tečaju in ne razumejo, zakaj jih ne ponudijo Narodni banki v odkup. V zadnjem mesecu se izplačilo starih aviz skoro ni premaknilo naprej in je šele prejšnji teden vrstni red za malenkost napredoval, medtem ko smo prej nekaj tednov stali pri avizi številka 9993. Kakor zatrjujejo v Beogradu, obstoja več ali manj možnosti za izplačilo po kronološkem redu le za klirinške avize iz julija in morda avgusta lanskega »leta. Izvozniki, ki imajo poznejše avize, pa ne morejo upati, da bodo prišli do izplačila po kronološkem redu in obračunskem tečaju 17.62 in bodo najbrž primorani prej ali slej prodati ie avize Narodni banki, ki jih kupuje po 14 Din odnosno 14.80. Višji tečaj plača Narodna banka za avize izdane pred oktobrom lanskega leta. Po poslednjih podatkih znašajo stare terjatve v Nemčiji še okrog 22 milijonov mark.
Saldo naših terjatev v Italiji je znašal 4. t. m. 41.8 milijona lir, saldo naših terjatev v Turčiji pa 1.14 milijona francoskih frankov. Klirinški saldo v prometu z Bolgarijo je postal za nas pasiven, tako da našim izvoznikom ni treba čakati na izplačilo. V kliringu z Rumunijo smo dolžni 10 milijonov Din, v kliringu s Poljsko pa 12.3 milijona Din. Saldo grških bonov v obtoku znaša sedaj 46.6 milijona drahem, naša stara dinarska terjatev pri Grški banki pa 42.9 milijona Din.
Ob 15 letnici Obrtnega društva za Zg. Šiško
Danes proslavi Obrtno društvo ▼ Zg. Šiški 15-letnico svojega društvenega udej-stvovanja.
Ob 10. uri dopoldne se prične v dvorani narodnega prosvetnega društva »Vodnik« slavnostni občni zbor. Proslava se nadaljuje popoldne ob 16. uri pri »Birtu« v Zg. Šiški, kjer bo velik obrtniški tabor z zelo pestrim in zanimivim programom.
Obrtno društvo v Zg. Šiški si je pridobilo v teku svojega 15-letnega delovanja ugled m tradicijo, zato tega slavnostnega trenotka ne smemo prezreti, ne da bi poudarili društvenih zaslug za razvoj slovenske obrtL Ustanovitev društva datira iz časa, ko je naše gospodarstvo komaj slutilo, kako veliki stiski se bliža Nepregledna vrsta naših malih gospodarjev in obrtnikov se je v tem času s pomočjo dru-
Hranilne knjižice
Delavski dom v Trbovljah za 44.500 Din prodam ugodno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Hranilne knjižice 44.500 Din.«
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice na Vrhniki za 70 do 160.000 Din in občinske hranilnice na Vrhniki za 50.000 Din kupim in plačam takoj v gotovini. Alojz Planinšek, bančna poslovalnica, Beethovnova ulica 14/1.
DRAŽBA
hiše v Bohoričevi uL 33
z dvoriščem in vrtom se vrši dne 9. junija 1936. ob deseti mri v sobi 16. sreskega sodišča v Ljubljani.
Pred zaključkom ljubljanskega valesefma
Letošnji pomladni velesejem se naglo bliža svojemu zaključku. Le še danes in jutri bo odprt, potem pa se zapro vrata do jesenske prireditve. Vreme tudi zadnje dni velesejmu ni bilo naklonjeno, zato je pričakovati, da bo danes v nedeljo pri količkaj ugodnem vremenu pravi naval na sejmišče, saj so mnogi med tednom zaradi neugodnega vremena odlašali s posetom.
Lepi kupčijski uspehi, ki so bili navzlic temu doseženi, pa kažejo, da za kupčije ne odloča število obiskovalcev, kajti pretežna večina razstavljalcev zatrjuje, da je letos uspeh boljši nego je bil lani. Interesenti, ki prihajajo na velesejem z namenom, da kaj kupijo, se ne pustijo zadržati zaradi slabega vremena. Zadnje dni so bile sklenjene številne nove kupčije, in so bile prodane peči, harmonike, glasbila, električni varilni aparati, stroji za obdelovanje lesa, kolesa in avtomobili, domači vozovi, električni ku-halni aparati, čipke, roloji in mizarske potrebščine. Letošnji velesejem nam je pokazal tudi velik napredek naše živilske industrije, ki dan es izdeluje že vse, kar spa-da v to stroko. Razveseljiv uspeh beležijo tudi naši pohištveni mizarji, pa tudi naši tapetniki, ki so v poslednjih letih zelo napredovali in s svojimi izdelki prednjači-jo tako glede kakovosti izdelkov kakor tudi okusne izdelave.
Opozarjamo še vse interesente, da veljajo vozne olajšave za dopotovanje do vključno 8. junija, za odhod pa do vključno 13. junija. V nedeljo in v ponedeljek bosta vsak dan dve varietetni predstavi (vstop prost), in sicer prva ob pol 3 popoldne, druga pa ob pol 8 zvečer. Po končani predstavi se prične modna revija v paviljonu K.
Naša železarska industrija na velesejmu
Jeseniške železarne so na letošnjem velesejmu razstavile svoje proizvode v obsegu in kakovosti, ki pričata o velikem napredku domače železarske industrije. Razstava na velesejmu ni namenjena neposredni prodaji, temveč hoče le naši javnosti pokazati, v kako velikem obsegu smo se v kratki dobi že osamosvojili v tej najvažnejši industrijski pa^gi. Jeseniške železarne so danes najmodernejše in največje podjetje te stroke v naši državi, pa tudi na Balkanu. V paviljonu so razstavljeni vzorci najrazličnejših oblik valjanega in vlečenega jekla, pločevine, žice, cevi, žičnikov in specialnih izdelkov. Pred leti so pričeli izdelovati tudi srednjo in fino železno pločevino, tako da izdelujejo sedaj pločevino v debelini od 0.25 mm naprej do najdebelejše. Nov predmet produkcije so varjene cevi, ki smo jih doslej uvažali iz inozemstva. Sedaj pa
so začeli proizvajati še posebno železo za armirane betonske konstrukcije (jeklo »i/-teg«). Za izdelavo tega novega proizvoda so že prispeli iz inozemstva specialni stroji Graditi so tudi pričeli poseben objekt za predelavo betonskega železa v jeklo »izteg«. To bo edina produkcijska naprava te vrste na Balkanu.
Jeseniške železarne imajo sedaj kapaciteto okrog 150.000 ton letno. Zaradi slabega konsuma železa pa je ta kapaciteta izkoriščena le do 75.000 ton letne produkcije. Pri tem je treba omeniti, da se proizvaja jeklo na Jesenicah izključno iz domačega surovega železa, uvaža pa se staro železo, ker ga Jugoslavija kot tehniško mlada država nima v dovoljni količini. Prav tako uporablja podjetje le domači rjavi premog, čeprav povsod drugje uporabljajo za obrate take vrste črni premog, kakor so ga tudi prej uporabljali na Jesenicah. Na leto potrošijo jeseniški obrati nad 60.000 ton premoga domačih premogovnikov. V železarni je sedaj zaposlenih okrog 2600 kovinarskih delavcev in nameščencev, ki jim izplača podjetje na mezdah in plačah nad 50 milijonov Din. Povprečna delavska dnevna mezda znaša v tej tvornici 68 Din in spada med najvišje v naši državi. Je pa tudi delavstvo visoko kvalificirano, kar omogoča podjetju, da lahko izdeluje visoko kvalitetno blago, ki se lahko meri s proizvodi največjih inozemskih železarn.
Triumf domače čevljarske industrije
Med domačimi industrijskimi panogami uživa brez dvoma najtoplejše simpatije široke javnosti naša usnjarska in čevljarska proizvodnja, ki največ trpi od tuje konkurence, a je prav v zadnjih letih z odlično kvaliteto svojih izdelkov že ponovno izpričala, da domačega dela ne more nadomestiti noben import. Na ljubljanskem velesejmu sta obe ti dve panogi vzorno predstavljeni v paviljonu N, kjer v posebni ko-ji prikazuje svoje izdelke tudi tovarna čevljev x>Petoviad. d. iz Ptuja. Obiskovalci paviljona N se po pravici najrajši ustavljajo pred izložbo »Petovie«, zakaj njeni čevlji so višek trpežnosti, udobnosti in okusa. Tvrdka razstavlja izdelke od najpreprostejših in najcenejših do najfinejših, prav luksuznih vrst: za delo, šport in štrapac, za dom, kopališče in salon. Zlasti v ženski obutvi je razstavljenih nekaj estetsko dovršenih vzorcev v najmodernejših barvah in najskrbneje izdelanih modelih, ki vzdrže tekmo tudi z najbolj iskanimi fabrikati tujine. »Petoviji« k njenemu vsega spoštovanja vrednemu delu, ki ga je občinstvo nagradilo s številnim obiskom, iskreno ča-stitamo.
štva očuvala najhujšega Zato nikoli ni mogoče dovolj glasno poudariti pomena stanovskih obrtniških organizacij. Posebno danes morejo mnogo prispevati k rešitvi težkih obrtniških vprašanj stanovske organizacije, prostovoljne borbene edinice, ki s svojo gibčnostjo in vsestransko vzajemnostjo dvigajo obrtniški stan na ono stopnjo veljave, ki mu po njegovi številčnosti, njegovi moči in tradiciji pripada. Trezna razsodnost obrtništva iz Šiške in okolice je pokazala dobro voljo, zato uspeh ne bo izostal. Obrtno društvo v Zg. Šiški naj uspeva, raste in krepi svoje vrste v delu za napredek slovenske obrti!
Newyork, 5. junija. Tendenca vztrajna Zaključni tečaji: za junij 11.6! (prejšnji dan 11.62), za dec. 10,88 (10.77).
Gospodarske vesti
k Pred konferenca za mednarodni obrtniški kongres. Voditelj nemških obrtniških organizacij g. Schmidt je sklical za 6., 7. in 8. junij v Frankfurt ob Mainu sestanek predstavnikov obrtniških organizacij zainteresiranih držav zaradi sklicanja mednarodnega obrtniškega kongresa. Tega sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki iz Jugoslavije. Tako je te dni odpotoval v Frankfurt iz Ljubljane predsednik Zveze obrtnih društev g. Josip Rebek, iz Beograda pa predsednik beograjske Obrtniške zbornice g. Milan Stojanovič. Predstavniki tujih držav bodo imeli priliko ogledati si prireditve letošnjega nemškega državnega obrtniškega kongresa, ki se ga bo udeležilo okroer 10.000 delegatov iz vse Nemčije.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretek]! teden devizni promet 4.24 milijona Din nasproti 2.78 milijona Din v prejšnjem tednu. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. V privatnem kliringu je bilo največ zanimanja za tečaj nemške marke, ki je proti koncu tedna zopet dosegel staro višino 14 Din- V svobodnem deviznem prometu se kaže nadalje čvrsta tendenca dinarja in so se tuje svobodne devize trgovale nekoliko nižje, in sicer švicarski frank po 16-20 — !6-30 Din nasproti 16.36 _ 16.40 v prejšnjem tednu-Edino angleški funti notiraio nekoliko višje in sicer 258 — 254.
Devfze
Cnrih. Beograd 7, Pariz 20.38. London 15.56 Newyork 309-75 Bruselj 52.3750. Milan 24.35. Madrid 42.2250 Amsterdam 209.20, Berlin 124.60, Dunaj 56-55. Stockholm 80.15, Oslo 78.10. Kobenhavn 69.14. Praga 12-80, Varšava 58. Budimpešta 60.50. Atene 2-90, Bukarešta 2.50
Blagovna tržišča
«TTO
4- Cliieago. 6. Junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 84625. za sept. 85.125. za dec-87.625; koruza; za julij 60.625. za dec. 52.625
*' ' *JS>*1 ti' * — • ' T* w -'.-^kJ. S	. .I/ij '„" " .V«.
	
	
f	
CRISCVENICA
morako kopalift&e M Jadram - Xa>-*ečja peftdea* pUia - OiodDOTno kopanje Dk S - SO bobekjr ia p«D(»OBa» - Popoitti pensioe inelnurv« takse od 55 do 190 Din. Zahtevajte proep<Ate od KOPA-LTSCNEGA POVERJEN 1STV A. CRIKVENICA.
Hotel Reet.
Therapia
_ -- ta*, trpi* h
bfcvJna voda
Miramare	** *
p- D*. Seidl ^ ^
Hotel
Best.
££ Slavija
Hotel Best. Park Hotel Hotel Best. Hotel Best. Hotel Best Hotel Best. Hotel Best. Hotel Best.
Esplaaade 9 ^ ^ ^
Eden „ ^ Crnkovič Wien at Crikvenica Liburma M **•«*, Ivančič Msofc. fefcofe Danica SLCJ-J* ^
3S »ob, pod isto Mriwmare. Tbera|d»
Best.
Julijana 6 sob, tekoč« veda Vila Rožica Adria Gjurašin
Beetaoraot - PreooHMa
Europa-Vinodol-Belle-Vue
Gostilne zaOLKNOAJ . MORAVA HRVAT . ILIRIJA - FRANKOPAN . VDfOOOL _ SOKOOL - SLOVBNAO -DALMATINSKI PODRUM RAFANA - CORSO
tar top*	aobe t praratmh v«at.
Spomladi:
HOTEL MIRAMARE HOTEL THERAPIA
Tako ves dan na veleseimu...
Staro cinasto pivsko posod je. Redkosti v sleherni tovrstni zbirki. Naši predniki so imeli mnogo smisla za lepo posod je, cenili so posebno lepo oblikovan e cinaste čaše, krožnike in vrče Okusno prirejena mizica za angleški zajtrk
Črno oblečena gospodična pazljivo ogleduje sodobno opremljeno spalnico. Malo naprej poštama dama s svetlin« očmi stoji pred zaročno mizo.
—	Briljantini Vazelln . . . Samo pet dmara!—
—	Ce trpite na kurjih očesih . . .
—	Garantirano! . . .
—	Izvolite, gospodo! . . .
—	Meine Dame . . .
Uslužna Nemka navija šop las pred radovedno gručo ženskega sveta.
—	Čokolada . . . samo dinar, dinar komad! —
Dama poskuša prstan, obložen z dragim kamenjem. V brezhibnem redu leže na miza zapestnice.
—	Und jetzt...
Nihče ne posluša Nemca, ki čisti madeže iz svetle deske.
—	Po pravici se moramo vprašati, ali naj danes, v času aeroplana, radija, televizije, naše kuharice še kuhajo po starih predpotopnih metodah . . .
Ob mizi je gneča. Radovedno gledajo ljudje, kako aparat, ki stane samo šest dinarjev, naglo odstranja koščice iz čre. šenj.
—	Z gnusanjem bodo ljudje nekoč govorili o nas, ki devamo čirešnje s koščica-mi vred v >štrudelj« .,.
Ob kupu črešenj brez koščic leže svinčniki.
—	Das Wasser . . . probajte, evo! —
Nekdo je pomočil prste v umazano železno vodo in pomazal čelo.
—	Osečate se sveži . . . probajte, gospodo! . .
Ljudje se smejejo, namakajo prste v vodo . .
Stroj brni. Ko pajčevina tenke nitke
svile so napeljane po stroju. Roke spretno iščejo po vodi, polni kuhanih svMo-prejk.
Ljudje se gnetejo v tesnem prostoru. »Vidite, tako se izdeluje svila, ta svila, ki jo tako ljubite!«
Gospa, morda bi bilo dobro, da bi se spomnili utrujenih rok od neprestanega sedenja ohromelega telesa, oglušujočega brnenja strojev, po katerih tečejo tenke, ko pajčevina, nitke svile, ko na balu, v gledališču ali na banketu občudujejo vašo toaleto!
V oddelku »živalca« neprenehoma pojejo petelini.
Hočete videti živega, SOOlet starega krokodila ?
—	Ovde, gospodo! — vabi lastmik v me-nažerijo.
—	Ovde se vidi živ krokodili, kače i druge silne životinje . . . samo šest din ara... molim gospodo! . .
Njegov glas se meša z brnenjem motorja, kamor vodi dvoje strmih stopnic to kjer kriči hripav glas:
—	Gospodo, ko hoče da vidi . . . čovek na motoru . . . največe čudo . . . Izvolite, gospodo! . .
Vojaki kupujejo karte in hite po stopnicah. Iz tropske memažerije se siliši rjovenje:
Lastnik vabi glasneje:
—	500 godina star krokodil, kače, ava-mo, gospodo, samo šest dinara! . .
Nekaj svečanega vlada v oddelka! s pohištvom — mir dobrih meščanskih hiš. Ljudje hodijo po prstih, s klobuki v rokah.
—	Senzacija — 40«/o trboveljski invalid svira na harmoniko in vas vabi, da £«i ogledate njegovo mojstrovino — nebotič-
nik iz vžigalic in da položite majhen dar v njegov nabiralnik.
—	Diese Kravate . . .
—	Kamen za brušenje britev, gospoda!..
Sonce sije, vojaki hodijo sem in tja in
ližejo sladoled.
Ob parfumerijd stoji gruča žamdarjev.
Na travi se suši velika preproga. Ne kdo vneto razkazuje novi patent za brušenje nožev in škarij.
Radio, otroci, ki se pulijo za reklame, žena z vazelinom in birljantinom, ki je nihče ne posluša, ob vhodih v paviljone napisi »Čuvajte se žeparjev!«
Treba je naglo izkoristiti priložnost, dokler izza raztrganih oblakov sije sonce!
Po drevored'h parka, pod kostanji, neprenehoma hodijo procesije ljudi.
Predvsem: bodite previdni! Na blagajni, ob vhodu in izhodu vsakega paviljona posebej vas svare napisi:
—	Čuvajte se žeparjev!
Katarina Sptrr.
mm*
-Ki
Koliko več smisla so imeli včasi za originalne gostilniške izveske, nam priča ta slika, ki prikazuje umetniško kovani izvesek stare ljubljanske gostilne, kakor ga še danes hrani v svoji zbirki starin g. Sadnikar v Kamniku
Naša najbližja letovišča
so na Dolenjskem, kjer je od sile lepo In poceni
Stična, 6. junija.
Pravkar gre h kraju najgrši vseh letošnjih mesecev. Maj, sicer mesec lepega pomladnega vremena, mesec veselja in novega življenja se je tokrat izprevrgel, da ga ni spoznati. Z izjemo par dni lije že od prvega do zadnjega. V Ljubljani otvorijo velesejem in potem?
Naj bo kakorkoli! Nič se ne motimo, da bo siej ali prej nastopilo lepo vreme, pritisnila bo vročina in meščani boste hiteli :tz mest kakor bi vas podiL čas kislih kumaric in počitnic je kljub temu preklicanemu vremenu že pred durmi. Tisoči se bodo 5 ta podili na morje, prav toliko na Gorenjsko. Kam pa pojdejo tisti, ki Bi niso utegnili toliko prihraniti, da bi si privoščili take »premembe? Vse tiste, ki Vam niso denarnice debelo napihnjene, vabimo Stičani, da pridete na počitnice k nam. Res je, nimamo posebnega luksuza, nimamo velikih hotelov in razuzdanih zabavišč, zato pa je vse drugo tako domače, tako neprisiljeno in brez vsakih poškrobl jenih navad, da se more počitka potrebni gost v resnici oddahniti in od počiti, za kar bo menda počitnice v prvi vrsti namenjene.
Nekaj kratkih navodil za vse, ki ne pojma jo poti v naše kraje. Izhodna železniška postaja je Stična. Prav na sredi med Ljubljano m Novim mestom. Vas Stična je imeniten star kraj s samostanom oo. eister-eijanov, ki so se v 800 letih, kolikor samostan obstoja, naučili perfektnega mlekarstva, da njihovi mlečni in sirarski izdelki celo do Ljubljane slo vejo. Poslednje čase so se naučili še svinje klati in njihove salame bojda niso kaj slabše od sira. Torej lačen ne bo nihče!
Pa kaj to, ni vam treba zavijati po dolgočasni cesti pol ure daleč do samostana. Takoj ob kolodvoru je vsa moderna Stična z več ko preveč samimi dobrimi gostilnami in prenočišči, ki vse željno pričakujejo po-čifničarjev. Le pridite se prepričat kako znamo postreči s ceneno in imenitno jedačo in pijačo. Pivo je pri nas za dinar cenejše kakor kjerkoli drugod po slovenskih krajih. Niti nismo v zadresri za bolj gosto pijačo, ko imamo celo veliko industrijo likerjev in podobnih pijač, katerih prvovrstno kakovost je že marsikateri Ljubljančan prav vidno ponesel s seboj. Za kopanje je preskrbljeno v čisti Višnjici, t.ik ob bregu smo postavili nekaj kopalnih kabin.
0	sprehodih ni treba, da bi posebej hva-
1	li. Oozdički so kakor naravni parki. Kdor je obremenjen še z zgodovinsko žilico, bo remoteno stikal za ostanki rimskih in keltskih prednikov. Morda bo naletel na zaročni prstan keltske device, na bogato si-tulo ali karkoli, le Atilove čelade ne bo našel to mu moremo naprej jamčiti.
Pa np. da bi vas hoteli priklepati le na Stično! Vsak človek ima svoj okus. Pojdite še pol ure naprej po cesti ali po travnikih in skozi prijetne gozdičke, pa ste ob izviru Krke. Hodili ste mimo znamenite Muljave, Jurčičevega rojstnega kraja, ob razvalinah
nekdaj tako mogočnega Kravjeka. Ves svet diši po romantiki desetega brata. Tod ob izviru Krke je okrog 10 na moč prijaznih vasic, ta bolj vabljiva od druge. V vsaki dobite svoj »kvartir«. V prijaznih Znojiljah pa vas čaka celo nekaj udobnosti: eno ali dvosobna stanovanja s kuhinjo in elektriko, vse opremljeno in novo. Pridite in prinesite s seboj le svojega rojstva kosti in tisto, kar vam je še drago, v&« drugo pustite v zaprašenem mestu. Skoro nas je sram, da bi razglašali naše nizke cene, bojimo se, da nas ne bi prijeli zaradi nelojalne konkurence, da.
Krka je imenitna voda, da malo takih.
Tudi rakov je polno v njenih pritokih, želve pa je že pred leti uničila kuga ali novomeški frančiškani, torej kakor je komu kaj všeč. Ribičem je dovoljeno proti mali odškodnini loviti ribe vse od soma do postrvi in kapeljna, lovce pa bodo domačini povabili na lov, ki ga imajo gostitelji sami v zakupu.
Vse okrog je toliko neizprijenih naravnih krasot, kolikor jiih premore edino Še Dolenjska. Mislili boste, da ste sredi urejenega parka, pa se boste sprehajali le po lepo negovanem gozdu. Zvečer boste sedeli pod trtno lopo, opazovali v mesečino potopljeno dolino, po kateri se vije srebrn pas Krke, prisluškovali čvrčanju murnov in pritiskali na srce svojo — denarnico, ki ji ne bo kaj poznati, če boste preživeli med nami tudi mesec dni veselih in zadovoljnih počitnic. Na svidenje!
Pogled na gornjo dolino Krke s faro Krko in pripadajočimi vasicami
Stara stenografija in papež Silvester U.
Ugotovitve profesorja naše univerze N« Bubnova
»Slovenec« Je priobčil 29. maja Članek »Stenografija pred 1.000 in 2.000 leti«. Da osvetlimo nekatere netočne trditve v tem članku, smo se obrnili na znanega ruskega učenjaka, zgodovinarja, upokojenega rednega profesorja ljubljanske univerze N. Bubnova, ki nam je rade volje ustregel in dal naslednjo izjavo o stari stenografiji in papežu Silvestru n. (999 do 1003):
V »Slovencu« je 29. maja izšel članek o stari stenografiji in o slavnem učenjaku 10. stoletja Gerbertu, pozneje papežu Silvestru n. Članek obsega celo vrsto netočnosti. Grki in Rimljani so res poznali stenografijo, ki jim je omogočala zapisovati živo besedo. Tako je bil med drugim zapisan tudi Ciceronov govor proti Katilini. Rimska stenografija se je imenovala »Ti-ronovi znaki« (notae Tironianae) po imenu osvobojenega Ciceronovega sužnja Ti-rona (Tiro; Toro v »Slovencu« je očividno tiskovna pomota), ki jo je izpopolnil. Ta stenografija je zelo težka. Beseda se je označevala s kombinacijo osnovnih znakov, ki Jih je obsegala v poenostavljeni brzo-
pdsni obliki. Obstojali so slovarji besed, napisanih s Tironovimi znaki.
V 10. stoletju je bila v Italiji in Franciji znana enostavnejša, zato pa tudi počasnejša stenografija, prikladna zlasti za pisanje konceptov. Beseda se je pisala po zlogih, pri čemer je vsak zlog zopet kombinacija znakov, ki Jih obsega v poenostavljeni obliki. Baš ta stenografija je bila najdena v Gerbertovih pismih in bulah Silvestra H. Trditev v »SlovenCevem« članku, da naj bi bile bule Silvestra H. in Gerbertova pisma polna teh zlogovih znakov, ni točna. V pismih naletimo na te znake zelo redko, v bulah pa samo štirikrat. Potrjujoč te štiri bule je Silvester n. enkrat napisal z zlogovim brzopisom »Bene valete«, trikrat pa »Silvester Ger-bertus Romanus episcopus«. Ni znano od kod je vzel pisec članka trditev, da je imel Gerbert tisoč takih znakov, da jih je sam odkrival in izpopolnjeval, kakor tudi ni znano, zakaj imenujejo to stenografijo »krščanska«. Znake v bulah Silvestra H. je prečital leta 1883. Paul Ewald, a v pismih prof. Bubnov leta 1884. in tri leta pozneje francoski učenjak Havet. Izkazalo
Jfa/ moškim ; tako ugaja rta lepih ženah..*
Moški ljubijo oni „dih negovanosti", ki je zanje neraz-družljiv s pojmom lepe žene. Ali Qi potem povsem razumljivo, da vsaka žena, ki gleda nase, pazi posebno na to, kakšno milo si izbere? Samo zares dobro milo neguje kožo tako kakor je treba, da ostane vedno lepa.

M

"ed temi 4 vrstami bos^ nas,i " Vas pravo
7 Cvetic luksuzno milo, k;
,aHko Vsc*do Privošči Posebno močnega vonja
tanotin
'osebno blago 2a obcVtl/ivo kožo.
€lida favorit že deset le,
11v b I j e n e c raz-Vo i*nih i en.
Uda beti spanski bezea snežnobele barve
-omami/,Vega VOn/a
■	V »'1'VO kožo,
ELI DA MILA
'amč/ za kakovost!
se je, da je to ista zlogova stenografija (znana že pred Gerbertom), ki je bila odkrita v bulah.
Na arabskih univerzah v Kordovi ali Se-villi se Gerbert ni učil. To so stare legende, ovržene z delom Gerbertovega učenca Ri-hera, odkritim v prvi polovici 19. stoletja, po katerem je Gerbert odpotoval v severni nearabski del Španije med reko Ebro in Pireneji, in se učil v malem škofovskem mestecu Vich. Od tod se je napotil (okrog 970) v Rim, in papež Ivan XTTT. ga je predstavil cesarju Otonu I. Njegov sin Oton n. je bil nekaj časa Gerbertov učenec. Hrepenenje po znanju je napotilo Ger-berta slediti nekemu učenjaku v Francijo in Reims, kjer Je silno zaslovel kot profesor nadškofijske šole. Opatijo Bobbio (ne pa Gubbdo) v Italiji je dobil Gerbert okrog 982 ne od papeža Ivana XTTT., temveč od Otona H. Njegova smrt ob koncu leta 983. je prisilila Gerberta vrniti se v Reims, kjer je igral važno vlogo ne samo kot učenjak, temveč tudi kot politik. Leta 991. (ne pa 996.) je postal reimski nadškof, leta 996. do 997. je pa moral zapustiti svojo nadškofijo. Pri tem pa ni vpraševal nobenih predstojnikov, kakor se trdi v članku. O vzrokih njegovega odhoda iz Reimsa se v članku sploh ne govori. Vzrok je bil v tem, da papeži niso odobravali odstranitve Gerbertovega predhodnika, torej tudi ne Gerbertove izvolitve. Gerbertove fili-pike proti papežem njegove dobe in borba s papeško avtoriteto so ostale brezuspešne. Prvi papež nemškega porekla, ki ga je postavil Oton UL, Gregor V. je nazval Gerberta uzurpator. Ker je pa posegel vmes isti Oton m., Gerbertov učenec, Je Gregor V. likvidiral toliko prahu dvigajočo reimsko afero z izvolitvijo Gerberta za naddkofa Ravenne leta 998., a leta 999. po smrti Gregorja V. je Oton m. izvolil Gerberta za rimskega papeža. Bil je prvi papež francoskega porekla.
Borba b papeštvom in učenost zlasti na polju matematike in zvezdoslovja, ki sta procvitali med španskimi Arabci, sta pokvarili Gerbertovo reputacdjo v očeh mnogih njegovih sodobnikov in poznejših po-kolenj. O nJem so nastale cele legende. V njih nastopa kot hudičev zaveznik kakor Favst in celo ne brez Margarete. Njegovo bivanje med Arabci je ena izmed teh legend. Na njo naletimo že v 11. stoletju, ko Je bila duhovni center Arabcev Kor-dova. Pisatelj 11. stoletja pošilja zato Gerberta v Kordovo, a pisatelj 12. stoletja, ko Je stopila v ospredje Sevilla, ga prisili učiti se v Sevilli. Nobenih sledov arabskih ved v originalnih Gerbertovih delih, po-podrobna analiza prof. Bubnova ni odkrila.
Kdor bi želel seznaniti se podrobneje s temi vprašanji, ga lahko napotimo na delo zaslužnega profesorja kijevske univerze, zdaj upokojenega profesorja ljubljanske univerze Nikolaja Bubnova. I. Zbornik Gerbertovih pisem kot zgodovinski vir, zvezek L in H 1888 do 1890 (nagrada pe-trograjske akademije znanosti). 2. Ger-berti opera mathematica Berlin 1899 (kolajna papeža Leona Xm.), 3. Aritmetična samostojnost evropske kulture, Kijev 1908 (tudi v nemškem prevodu, Berlin 1914), 4. Postanek ln zgodovina naših številk, Kijev 1908. V tem zadnjem delu dokazuje prof. Bubnov, da so prototipi naših številk pri latinskih matematikih 10. do 12. sto-
letja (pri tem tudi Gerberta) tndi klasična tradicija. Znak za ničlo na abaku, to sa pravi na računalu, razdeljenem na dese« tinske kolone, ki so ga matematiki onihj časov rabili, ni bil potreben.
ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON«
Borza dela za mlade inteligente
Maribor, 6. fursfja. Že od leta 1932. dalje deluje v Maribor« Zveza mladih intelektualcev, v Sloveniji in morda tudi v državi prvo društvo »intelektualcev (z Szrazilto sindikalnim znača-
Tovarna
livo in zato ^ielo po^ lKAO je zaradi svoje, ive ®sebr
r ^rrimuir—
fte povsod "samo U N10 N K AK AO;
jem. V svojib vrstah je zbrala brez razKke
prepričanja vse absolvente srednjih, strokovnih in visolaih šol, ki so ostali brez kruha in zaslužka. Glavna naloga im delo društva je zato osredotočeno v Borzi dela za inteligenčne poklice, katera vodi Evidenco brezposelnih intelektualcev in po-sreduje ter informira za službe. Borza dela nima lahkega dela: sedanja gospodar-
ska in moralna kriza je najhuje prizadela
baš mlade intelektualce, ki so prisiljeni
v dobi, ko je njihova moralna f« la in volja za delo v največjem razmahu, v brez-delnost in ubijajoče čakanje na košček kruha. S tem svojim delom, zlasti pa z načinom, kakor ga vrši, uživa Zveza mladih intelektualcev tople simpatije in pr -znanje mariborskih narodnih in kulturnih društev. Socialno važnost njenega delovanja je uvidela tudi država, saj Je ministrstvo za socialno politiko podprlo njeno nesebično delo z zneskom 10.000 Din Temu vzgledu je Sledila tudi kr. banska uprava, ki je iz svojih sredstev dodala še 5.000 Din. Idealno delo, ki ga vrSi ZMI in z njim pomaga reševati pereči problem brezposelnosti inteligence, zasluži vse priznanje in podporo najširše javnosti.
Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe
A.ko se Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLYNOSa na suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha.
K0LYN0S
iPasta
tohe
Oglejte si na velesejmu v paviljonu K
VELIKO MODNO REVIJO
danes (za zunanje goste) ob pol 11. dopoldne ter pol 4. in pol 10., jutri ob pol 4. in pol 10. — Vsi predvajani modeli bodo v torek od 9. do 12. in od 2. do 6. v paviljonu po ugodnih cenah na prodaj.
Dom n e®
• Spored proslave StritarjeTe 100-letuice.
I>ne 4. julija: ob 8. uri slavnostna akademija v Velikih Laščah. Na dan proslave dne 5. julija: ob 4 zjutraj budnica, sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih, po prihodu vlakov sprevod iz Velikih Lašč v Podsmre-ko, nato v Podsmreki sv. maša na prostem z ljudskim petjem ob spremljanju godbe, po maši odkritje spominske plošče Josipu Stritarju s slavnostnim govorom in petjem pevskih zborov, popoldne ob 15. v Velikih Laščah ljudska veselica z godbo, petjem in drugim sporedom.
SVILA
SOUVAN
HLAD IN LAHKOTNOST MODA ELEGANCA
*	Angleški znanstvenik proučuje naše narodne igre in pesmi. Društvo za angleško narodno igro in plese prireja vsako leto velik festival v Londonu, ki mu prisostvuje odlično občinstvo, filmski operaterji in zastopniki tiska. Eden izmed organizatorjev festivala g. Filip Thornton, doktor filozofije in glasbe na univerzi v Oxfordu, se mudi v Beogradu. Prispel je tja iz Južne Srbije, kjer je bival v okolici Skoplja 10 dni in proučeval tamošnie narodne plese in pesmi. Tri dni je tudi prebil v ciganskih bivališčih in je filmal cigansko ženitovanje. Že prej jc proučil tudi Črno goro. Razen Jugoslavije je letos obiskal Bolgarijo, Rumunijo in Turčijo, lani pa Albanijo. Odnaša polno vtisov z Balkana in bo o njem napisal knjigo. Na festival v London je povabil skupine kmetovalcev iz Jugoslavije.
*	Banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju pri Celju začne 15. septembra novo šolsko leto, ki bo trajajo 11 in pol meseca. Prošnje za sprejem, naslovljene na upravo 'šole, je poslati do 1. avgusta. Prošnji kolko-vani e 5 Din je priložiti domovnico, krstni list, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev, kolkovano z 2 Din. da bodo krili stroške šolanja, kolikor nanje odpa-deio- Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prijože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16 in največ 25 let stari. v svoji prošnji ee morajo obvezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. Oskr-bovalnina znaša mesečno 300 Din. K tej prispeva banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek. Sprejeti bodo le kmečki sinovi, za katere se misli, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Zato bo banska uprava od onih, ki potem stopijo v službe, zahtevala povrnitev dobljenih podpor. Starši odnosno varuhi sprejetih gojencev se morajo torej pismeno obvezati, da l.odo v tem primeru vrnili banovinski prispevek.
*	Izprememba v občinskih področjih. Iz
»Službenega lista za dravsko banovino« povzemamo: Kraji Zgornja Pristava, Popovci, Trnovci, Seja in Barislavci se izločijo iz občine Sv. Lovrenca na Dravskem polju in priključijo občini Pobrežju pri Ptuju, katere ime se izpremeni v Sv. Vid pri Ptuju. Dalje se katastrska občina Vojnik okolica izloči iz občine škofje vasi in priključi občini Vojniku trgu.
*	Občni zbor Zveze za tujski promet r Sloveniji bo 17. junija 1936. v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani.
*	Smrt rodoljubne Primorke. Pred dnevi je umrla v Bazovici pri Trstu v starosti 45 let gostilničarka ga. Tončka Tancetova. V^t o prerani smrti dobre pokojnice je globoko pretresla vse, ki so jo poznali. Pokojnica je bila rodoljubna žena in dobrega srca, tako da so jo imenovali mater ubogih- Na zadnji poti jo je spremljala velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice- Pred hišo žalosti in v cerkvi ji je zapel mešani zbor društva >Lipe« >Nad zvezdami« in druge žalost i nke. Zapustila je žalujočega soproga in dva sinova, izmed katerih eden študira v Zagrebu. Naj ji bo lahka kraška zemlja-
*	Starši! Obdarujte pridne dijake sSien-kievviczevima znamenitima romanoma »Z ognjem in mečem« (broš. 50, platno 75 Din) in »Potopom«. I in II. del vsak del zase broš. 50. platno 75 Din), ali z Langerjevo povestjo »Pes druge čete« (broš. 48, platno 62 Din). Razveseljivo darilo za počitnice! Najboljši vpliv na mlada srca!
*	Ljubljanski mladi harmonikarji, ki so na vseh svojih dosedanjih nastopih želi največje uspehe, priredijo koncert v Trebnjem na praznik 11. junija ob 15. uri. Pridite vsi, ki ljubite slovensko pesem!
BANKA BARUH
PARIŠ (9°) 1L KUE AUBER
Telef.: Op6ra 98.15 — Telet: Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi V Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No. 5967 liusembourg.
*	Polovična voznina državnih železnicah je dovoljena udeležencem skupščine organizacije državnih pogodbe. n»'h poštarjev kraljevine Jugoslavije in pokojninskega fonda v Beogradu. Popust Velja od 10. do 17. junija. Dalje imajo znižano vožnjo člani katehetskega društva v Ljubljani, ki se udeleže društvenega kongresa in sicer državni uradniki 75%, drugi pa 50%; popust velja od 29. junija do 7. julija. Popust imajo dalje člani združenja uradnikov ptt. ki se udeleže kongresa v Sarajevu; državni uradniki 75%, drugi pa 50%; velja od 10. do 20. junija. Dalje iimajo popust udefleženci kmetiske pevske smotre, ki jo priredi prosvetno društvo »Seljačka sloga« v Zagrebu 7. junija; popust velja od 4. do 11. junija. Naposled imajo polovični popust romarji na gTob velikega rabina Mojzesa Dan ona v Stočo. Popust velja od 7. do 13. junija.
*	Zdravi pameti se upira in vendar naša železniška uprava še vedno vztraja na nemogočem voznem redu na dolenjski progi ob nedeljah in praznikih, ko so kratkomalo ukinili redni vlak ob 7.24, tako da vozi samo izletniški vlak ob 5.25. Vsi protesti nič ne pomagajo, vse delo za Dolenjsko, vse prizadevanje, da bi se razmere*-, tudi v tem delu naše banovine nekoliko zboljšale bo zaman, če bodo gluhi in slepi tam, kjer bi morali v prvi vrsti izprevideti, da ima od lepo urejenih krajev in zadovoljnih državljanov država sama največ koristi. Vsa Dolenjska tja do Novega mesta težko občuti ukinitev jutranjega rednega vlaka ob nedeljah in praznikih, občuti to tem težje, ker so na vseh drugih progah pustili v novem voznem redu ob nedeljah in praznikih enako število vlakov ali pa so jih še pomnožili, samo Dolenjska mora biti zopet prikrajšana in oškodovana. Ne razumemo tega početja in čudimo se železniški upravi, da ne ugodi splošni zahtevi po izpremembi voznega reda na dolenjski progi v toliko, da bi vozil redni jutranji vlak tudi ob nedeljah in praznikih kakor vozi ob delavnikih. Samo pri nas je mogoče, da se je treba za tako jasno in potrebno stvar tako dolgo potegovati ter hoditi od Poncija do Pilata.
FAVORIT
tovarna v Zeraunu izdeluje: CIKORIJO
MENILO (nadomestek kave) KAFETEA (nadomestek turške kave) MALCOVANI (sladni) ječmen SMOKA (smokvino kavo) ŽITNO KAVO
domače delovne moči, Domače podjetje, domač kapital, odlična kakovost, nizke cene.
*	Vodstvo banovinskega merkantilnega
tečaja objavlja, da so sprejeti v tečaj, ki bo oid 6. julija do 1. avgusta, nastopni gg.: Cuiot Ivan, Toplice pri Zagorju; Dolgan 'Alojzij, Sevnica; Godid Rudolf, Žalec; Iglar Rajko, Slovenjgradec; Kadunc Ivan, Ribnica; Kmet Herman, Ribnica; Knapič Viktor, Žalec; Košca Franc, Skofja Loka; Krisiten Jože, Cerknica; Kušar Kari, Sv. Ana; Lasič Franc, Kranj; Merhar Milan, Domžale; Ogorelec Albin, Ljubljana; Par-dubsky Rajko, Hrastnik; Peterlin Alojz, Kočevje; Primožič Ivan Dev. Mar. v Polju; Rostohar Drago, Litija; Rutar Ludvik, Lesce: Sartori Milan, Dolenji Logatec; Slavec Ivan, Laško: Slokan Filip, Trbovlje; Srnodič Anton, Hajdina pri Ptuju; Stopar Ivan, Tržič; Suhadolc Peter, Žalec; Stru-belj Jože, Črnomelj; Turk Stanko, Metlika; Vilfan Malks, Metlika; Vrezec Milan, Ribno; Zalar Josip, Metlika; Završnik Albin, Bled. Neimenovani ostali prosilca pridejo v poštev za tečaj v avgustu in se bodo njih imena pravočasno objavila v dnevnem časopisju.
Ljudje, ki poleg trde stolice,
trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice
Ogl. reg. 8l br. ICffiSa
*	Narodno obrambni sklad Branibora (akcija pirhov). Državne narodne šole: Trbovlje—Vode 20, Sv. Marjeta niže Ptuja 68.25, Kropa 10.75, Gorje pri Bledu 60, Makole 15, Bled 170, Velesovo 26, Lesce 221.50, Dob pri Domžalah 80.75, Sikorno pri Smartnem ob Paki 15, Sladki vrh 53.50, Šmihel pri Novem mestu (deška) 20, Kamnik (dekliška) 145, Srednja Bistrica pri Črensovoih 40, Pirešica 18, Ljubečna pri Celju 30, Veržej 17, Vel. Gaber 44.75 Din.
*	Kam pa letos na počitnice? V Gorenjo vas nad Škofjo Loko, kjer so lepi izprehodi, izleti, topla Sora, snažne sobe in nizke cene. V6a pojasnila daje brezplačno Tujsko prometno društvo.
*	Udarjanje pet na trda tla se mora oblažiti, sicer trpe čevlji dn živci. Najlajša je hoja z gumijastimi pod petki »Palma«.
*	Poceni in precizno popravlja pisalu®, računske stroje in blagajne Boris Simandl, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11. tel. 24-37.
*	Tožba zaradi Kerestinca. Po strašnem prelitju krvi v Kerestincu sta zagrebški »Ju-tarnji list« in »Hrvatski list« v Osijeku objavila sliko petih ljudi s podpisom, da so to »četniki« iz Kerestinca, a pod enim je označeval križec, da je to »četnik Čipara, glavni krivec pokolja«. Presenečen je to sliko uzrl v obeh listih železničar Stevan Mucič iz Belega Manastira, saj je spoznal, da fotografija predstavlja njega in njegove brate, ki seveda nimajo nič skupnega s tragedijo v Kerestincu. Nemudno je zatorej vložil tožbo proti obema listoma, da se pojasni, kako je slika prišla v obe redakcije in da dobijo Mucičevi zadoščenje,
•	Pri zaprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
•	Tovarna JOS. REICH spreiema mehko
in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod trančo 2.-III.
•	Eno sree — ena radenska
Iz Ljubljane
tj— Izpraievalne komisije na pravni fakulteti, Minister za prosveto je za poslovno dobo od 31. maja 1936. do 31. maja 1939. imenoval za predsednika lzpraševalne komisije za pravnozgodovinski drž. izpit dr. Kreka Gregorja, za prvega podpredsednika dr. Kušeja Rada, za drugega podpredsednika dr. Dolenca Metoda Za člane iste komisije so bili z istim odlokom imenovani: dr. Tomšič Ivan, docent, dr- Furlan Boria, izredni profesor, dr. Hacin Jotfp. advokat, dr. Korošec Viktor, redni profesor, dr. Sajovic Rudolf, redni profesor, dr. Odar Alojzij, docenit, dr. Kušej Gorazd, docent, dr. Jurkovič Joso, izredni profesor ln dr. Kos Milko, redni profeso^ vsi v Ljubljani. — iSnister za prosveto je nadalje imenoval za poslovno dobo od 31. maja 1936. do 31. maja 1939. za predsednika izpraševalne komisije za drža vosi ovni državni izpit v Ljubljani in hkrati izpraševalca za finančno vedo g. dr. Ellerja Frana, red. profesorja v pok., za člane iste komi«'je pa gg. dr. Kušeja Gorazda, docenta, dr. Gosarja Andreja, rednega profesorja tn dr. Brenceta Ljudevita, upravnega sodnika v pok. in odvetnika, vsi iz Ljubljane.
u— Danes praznuje Društvo nižjih mestnih uslužbencev srebrni jubilej! Kratko smo že poročali, da so se nižji mestni uslužbenci odločili proslaviti danes 25-letnico obstoja svojega društva, ki ima zelo važno socialno nalogo. Ono vzdržuje podporni sklad, s katerim podpira člane v sili. razen tega pa izplačuje posmrtnim) svojcem umrlih Članov. V teku 25 let je to društvo storilo že mnogo dobrega, o čemer bo pričevala današnja bilanca na slavnostnem občnem zboru, ki se bo vršil ob 10- v dvorani na mastnem magistratu. Pred slavnostnim občnim zborom bo ob 8.30 zadušnica za umrle člane v Križankah, nato pa bodo položili venec pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja. Prireditelji pa so seveda poskrbeli, da bo častni jubilej proslavljen tudi z lepo prireditvijo. Popoldne ob 15. se bo pričela vrtna veselica v prijaznih prostorih hotela »Tivolija«. Godba »Sloga« bo koncertirala pod preizkušenim vodstvom Heriberta Svetaja, magistratnega višjega komisarja. Posebno bo nato vse presenetil pevski nastop zbora nižjih mestnih uslužbencev, ki jih je mojstrsko izvežbal pevovodja Ivan Cerar. Po koncertnem nastopu se bo razvila kar najprijetnej-ša domača zabava. Če bo deževalo, nič strahu! Bo pa v notranjosti hotela za vse dovolj prostora. Vstopnina je malenkostna, društvo samo pa res zasluži, da Ljubljančani v čim večjem številu obiščejo njegovo prireditev. Imenitno in poceni se bodo razvedrili.
u_ Odličen uspeh mladega pl®9al«a li
Ljubljane t Beogradu. Iz vrst ljubljanskega baleta se je bil pred meseci poslovil Maka Kijrbos ter se šel izpopolnjevat v znano klasično baletno šolo ge. Jelene Poljakove ▼ Beogradu. Ob običajni izpitni predstavi bo prinesli beograjski listi zelo ugodn« kritike o šoli, še posebej pa o mladem Ljubljančanu, ki je z veliko ambicioznostjo dosegel v kratkem času lepe uspehe. Zasluga, da je izrasel iz skromnih vrst ljubljanskega baleta nov dober plesalec, gre Dramatskemu društvu in ostalim, ki so njegova stremljenja podprli. V Rusih smo dobili izvrstne učitelje baletne umetnosti, prinesli 60 nam bogate izkušnje svoje sijajne tradicije- Gospa Poijakova je dala solidne osnove tudi ba-
Zadnje 3 dn! velesejma
cena za preproge, ročno delo Din 600.— za kvadratni meter
v gotovinL
Izdelava in barve brez konkurence!
Tkalnica preprog „MEKKA" — Paviljon E.
u_ Sestanek Jugoslovenskega kirurškega
društva, ljubljanska sekcija bo ▼ predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani v torek 9. t m. ob 18. Spored: dr. Lunaček; Ruptu-ra sinfize- Dr. Trampuš; Endometriosa.
u_ Velik uspeh »Vesele Tdove«. Leharje-
va Vesela vdova, ki je bila snoči prvič uprizorjena v naši operi je žela popoln usp.^h. Vse pohvale so bili deležni: Štritof. Gjun-gjenčeva, Levar in seveda tudi ostali. Številna navzoča publika je bila navdušena-Prva repriza tega mojstrskega dela bo drevi.
u_ Zadnja produkcija šole G|asbene Matice bo v torek zvečer ob 18.15- Iz klavirskega oddelka nastopijo; Dobeic Marica, Osana Ivo, Stare Jelka. Betetto Milan. Peteln Majda, Wohinz Marjanca. Lapornik Edvard, Ko-stevc Iireda, Vrhovnik Majda, Koch Iva, Prinčič Mileva, Eiletz Rafael. Puhar Majda, Levanič Eleonora, šušteršič Vera ter Kune Elizabeta in Poženel Majda. Iz violinskega oddelka nastopijo: Sulič Bruno, Kosem Ljubica, Osana Zdenko, Seme Nada, Jerič Smi-jjan, dalje nastopi čelist Ferdič Ignac m končno violinski ansambl pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Lep, pester spored vabi starše in prijatelje k prcAlukciji- Spored se dobi za 3 Din v knjigarni Glasbene Matice.
u— Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bodo sprejemni izpiti 25. in 26. t. m. Prijave, kolkovane s 5 Din, se bodo sprejemale v ravnatelje-vi pisarni 22. rn 23. t. m. dopoldne. Priložiti je treba zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list- Sprejemali se bodo učenci, rojeni v letih 1923. do 1926-
u— Propagandno predavanje o Dolini gradov med Novim mestom in Kostanjevico je kot pripravo za izlet priredilo Združenje železniških uradnikov v Ljubljani 4. t m. v veliki dvorani Zelezničarekega glasbenega društva »Sloge«. Prisotne je najpre-je pozdravil predsednik prireditvenega odbora združenja g. Bruno Parma, nato pa je oslikal in opisal krasote Dolenjske- Predavanje je spremljalo preko 100 krasnih slik, ki so marsikoga navdušile, da si bo osebno ogledal zanimivosti ob priliki izleta, ki bo 14. t.m. Predavatelja je navzočno občinstvo za preko dve uri trajajoče predavanje nagradijo s ploskanjem.
u_ Berlinska reportaža. V torek ob 20.30
bo predvajanje kulturno-dokumentaričneca amaterskega filma »Berlinska reportaža«. Vstopnice po enotni ceni 3 Din samo v pred-prodaji v obeh fototrgovinah Šmuc in v obeh fotodrogerijah Kane. Ves čisti dohodek je namenjen Društvu slepih v Ljubljani. Film je napravil g. dr. Marjan Foerster iz Ljubljane in je z njim zbudil v Berlinu veliko pohvalo strokovnjakov.
u_ Počitniške kolonije članor mladinskega odseka SPD. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi za člane mladinskega odseka (letos še samo za moške) počitniške kolonije v Malnarjevi koči pod Črno prstjo in ob Bohinjskem jezeru pod Pršiv-cem. Vsaka kolonija bo trajala tri tedne z začetkom od 12. julija dalje in bo pod nadzorstvom načelnika mladinskega odseka, na-stavnika meščanske šole na Prulah g. Jan-koviča. Celotna oskrba znaša za osebo dnevno 10 Din, za dva člana iste rodbine pa 16 Din. Vsak prosilec za počitniško kolonijo se mora podvreči zdravniškemu pregledu, ki ga izvede društveni zdravnik pred odhodom v kolonijo in pri povratku. Pri izbiri se bo vpoštevalo tudi vedenje dijakov. Vsak pri-javljenec mora predložiti člansko izkaznico mladinskega odseka in dijaško knjižico. Pismene prijave morajo bati vložene ▼ pisarni SPD, Ljubljana,, Aleksandrova cesta 4-L, najkasneje do 15. t m.
Z nepopisnim navdušenjem občinstva se je končala včerajšnja premiera prekrasnega velefilma	Danes ob 15, 17, 19. ln 21. urL
VF^MRTVTT OOSTf GUSTAV ™HLICH, JVESMKlrt^ bU&U SYBILA SCHMITZ IN
Ob 10.30 dop. smeh in zabava pri burki OLIO Vm ALBRECHT SCHONHALS.
Po enotni znižani ceni Din 4.50.	KINO UNION, tel. 22-21
STRADIVARI
Jetu beograjske opere in iz njene šole so izšli najboljši jugoslovenski plesalci in plesalke, ki s častnimi uspehi delujejo doma in v tujini. Kot nosilca glavnih vlog v zanimivi Slatinovi novosti »PsFche« je za produkcijo izbrala simpatično balerino Iro Va-siljevo in Maksa Kurbosa- Naloga mladega para je bila težka in je poleg tehničnih sposobnosti zahtevala veliko znanje pantomine. Mladi par je žel velike aplavze in cvetja v izobilju. V drugem delu baletne predstave je bila predvajana Delibčsova »Kopeliia«, kjer je mtfadi Kiirbos ponovno dokazaL da dobiva osnovo tudi za scensko akcijo y baletni umetnosti. »Vreme«, >L'Echo de Bel-grade« in »Ruskoje delo« so opisali Kiirbo-sove sposobnosti: prožnost, lahkota in eleganca gibov. Prerokujejo mu najlepše uspehe. Maks Kurbos namerava študije nadaljevati jeseni v Parizu, želimo mu mnogo sreče!
u_ Tretja jubilejna produkcija dri. k«m-
servatorija bo jutri ob 18.15 v Filharmoniji. Prvi del programa izvajajo izkliučno člani profesorskega zbora, odnosno bivši odlični gojenci tega zavoda. Prof. Marjan Li-povšek nam zaigra Foersterjevo klavirsko fantazijo na znano pesem »Po jezeru bliz* Triglava«. Josip Gostič. tenorist, prvak slovenske opere, nam zapoje štiri samospeve, nato izvaja na klavirju prof. Pavel Šivic Su-kovo delo; »Iz življenja in sanj«. Ga. prof-Pavla Lovšetova zapoje štiri samospeve. Drugi del je instrumentalnega značaja; prvo točko izvaja prof. Karlo Rupel z Bachovim koncertom s spremljevanjem godalnega orkestra Vse ostale točke izvaja godalni orkester in sicer najprvo dve Adamičevi skladbi. nato Osterčevo Religioso. Kot zadnja točka se izvaja Škerjančeva >Suita« v starem slogu, pri kateri sodeluje »Ljubljanski kvartet«. gg. Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Šu-šteršič Vinko in Miiller Gustav. Produkcija je koncert v pravem pomenu besede, tako po sestavi sporeda kakor tudi po odličnih izvajalcih. Spored (5 Din) velja kot vstopnica. Predprodaia v knjigarni Glasbene Matice-
Za šport in sončenje
Crema universal
„LA TO J A"
Velika doza Din 12.—, manjša doza Din 6.—
Esperautistit Udeležite se polnošte-vilno pogreba ustanovnega Slana Esperant-skega kluba Ljubljana in velikega prijatelja esperanta g. profesorja Ervgena Jarca. Espe-rantski klub LjuLJjana.
u— Slovensko zdravniško društvo priredi 17. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936. v predavalnici internega oddelka v ponedeljek 8. t m. ot> 18. Dnevni red; done insuficience. Vabljeni vsi zdravniki in eent dr. Ivan Matico; Zgodnja diagnoza srč-medicinci!
u— JNAD Jadran, ionska sekcija. V ponedeljek 8. t m. ob 14. bo strogo obvezen članski sestanek.
Poskusite naša odlična vina
PROSEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC
na LJublj. VELESEJMU
v Paviljonu H koja št. 256
PERO KOLI6 — Dubrovnik
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v sklad Vite Zupančičeve eo darovali: Neimenovan dobrotnik iz Ljubljane 100 Din, g06pa Agnola, trgovka v Ljubljani, 100 Din ter neimenovana dobrotmea iz Ljubljane 100 Din, skupaj 300 Din. Vsem iskrena hvala. Naj bi se tako še drugi spomnili naših največjih sirot, ki jim je gluhota vzela najdragocenejše užitke življenja in jim e svojo naklonjenostjo pomagali lajšati njihovo strašno gorje-
u_ Prodaja zarubljenlh predmetov. V
sredo 10. tm. bo od pol 9. dopoldne dalja vršila davčna uprava za mesto v Ljubljani prodajo raznih zarubljenih predmetov, odnosno transferiranih predmetov v baraki mestnega poglavarstva v Ljubljani, Jegliče-va 10.
u_ Obiskovale! ljubljanskega velesejma
dobe ▼ trgovini Tiskovne zadruge, Šelen-burgova ulica 3. do zaključka velesejma mnogo knjig, ki jih je izdala ta družba, po izdatno znižanih cenah. Cenik izvešen v oknu. Obiščite trgovino!
u_ Avtobusni izlet Plitviee-Senj-Crikveni-ea! Od 27. do 29. t m. Informacije v Okor-novi izletni pisarni, hotel Slon. Ljubljana-
u— Primarij dr Jenko ne bo ordiuinal od 10. do 19. t. mi
u_ Žalne damske plašče, obleke ln komplete kupite dobro in poceni pri tvrdki Fran Lukič. Stritarjeva ulica.
u_" Opozarjamo na film trornice šivalnih
stroje^ Singer, ki 6e predvaja na velesejmu v paviljonu »G«.
Iz Maribora
a— Na inšpekcijskem potovanju se mudi v Mariboru g- dr. Ivo Mogorovič, inšpektor v ministrstvu za notranje zadeve.
a_ Avstrijski zdravniki v Mariboru. V
četrtek opoldne prispe v Maribor 20 uglednih graskih zdravnikov s predstavniki gra-škega tiska. Ogledali si bodo Mariborski otok in elektrarno na Fa]i. Avstrijtiki gostje bodo obiskali tudi Celje, Dobrno, Rimske Toplice, Rogaško Slatino, Laško in Krapin-ske Toplice.
a_ V vodstvo mariborske Ljudske univerze so bili na občnem zboru v petek izvoljeni inž. Kukovec za predsednika, ga. Maistrova, dr. Kukovec, dr. Dolar. Vrabl, šolski nadzornik v p. Senkovič, profesor Bizjak, Matejič, Voštar, Šumljak, profesor D nizov i č, dr. Crnek, profesor Rihter in Koprive za odbornike-
a— Razpust Zveze mladih intelektualcev. Organi mariborske polcije so včeraj zapečatili prostore tukajšnje Zveze mladih intelektualcev v gradu. Društvo je razpuščeno.
V vsako mesto, v vsako vas te od ust do ust gre glas: da je prava res
naslada oaSa CLIO limonada!
Obiščite
paviljon »CIJOc sačetkom velesejma, levo!
a_ Počitniški dom kraljice Marije pri
Sv. Martinu na Pohorju. Deca, ki je namenjena na letovanje v I. skupini v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, odide iz Maribora, glavna postaja, v petek 12. t.m. z vlakom ob 945. Svojo prtljago naj prinesejo v sredo 10. t.m, ob 9. v Zdravstveni dom. Koroščeva ulica 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani- Na postajo naj privedejo starši svoje otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka.
a— Na klasični gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpitj za L razred 26. t m. Prošnje za pripustitev k izpitu se bodo sprejemale od 22. do 24. L m- Prošnji je priložiti rojstni list in šolski izkaz. Pripuščam bodo le v letih 1923- do 1926. rojeni učenci in učenke.
a— Na realni gimnaziji v Mariboru bodo
sprejemni izpiti za I. razred 25. in 26. L m-Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo in sicer med 22. in 24. L m. Priloge; rojstni list in 'šolski izkaz. K izpitu bodo pripuščeni 1« oni učenci in učenke, ki so se rodili v letiii 1923- do 1926. in katerih starši bivajo v srezih Mariboru Slovenjgraacu, in Preva-ljah.
a— Konec romantične zgodbe r Mariboru.
V Maribor sta prispela 21-Cetna slušatelj nemšike tehnike v Krnu Franjo Gregorič, doma iz okolice Zagreta, in 17-Jetna hčerka industrijca Edita Liebrerjeva, ki sta, kakor znano, 4. L m. z letalom pobegnila iz Brna v Zagreb, ker je njen oče nasprotoval Gre-goričevi ijubezni do svoje hčerke. Zdaj pa se je vsa zadeva poravnala in čakata mlada zaljubljenca v Mariboru napovedanega prihoda Editinega očeta, ki je pristal na njuno poroko.
a— Gnganje s smrtnim izidom. 19-letnl
pastir Peter Krelj pri posestniku Alojzija Germutu na Spodnji Kapli pri Breznu, je poganjal gugalnico, ki si jo je bil za zabavo napravil pred hlevom na gospodarjevem dvorišču in jo privezal na močan tram. Nepričakovano pa se je Iram odlomil in gu-galnica 6e je z vso težo zrušila na Krelja. Mladenič je s strto hrbtenico in prebito lobanjo obležal na tleh in kmalu za tem izdihnil.
a— Utopljenca t Dravi. Pri Fali je naplavila Drava truplo tesarja Jakoba Černa is Dravograda, ki je pred tedni izginil od doma in pa truplo neke 16 do 18 letne deklice, katere identiteta se še ugotavlja
a_ Pobegel kaznjenec. Rudolf Podpečan,
ki je nevaren vlomilec, je odsedeval v tu-kajlnji kaznilnici dveletno ječo. Včeraj pa je pobegnil s kaznilnilkega posestva pri Sv. Miklavžu pri Mariboru ter izginil v neznano smer.
a
r •
I
e n
lb n k
0 v
1
e
s
REMEC.c.
I
n d a n t r e n
P 1
a
t n o
Duplica - Kamnik
Obiščite našo razstavo na VELESEJ9IU
v paviljonu E ★
Danes ob 1$., 17., 19«15 in Ji.15
PREMIERA VELEFILMA O LJUBEZNI IN BORBAH V AFRIKI I
VIHAR NAD AFRIKO
Ljubavni roman pod žgočim soncem Afrike. Dva oficirja angleške kolonialne armade sta v sredini. In žena med njima! Strahote in grozovitosti v carstvu vodnih bivolov. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15 ure naprej.
|„Elitni kino Matica" — Telefon 21*24
a— Vlom ali tatvina. Blagajna tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke je bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Croatia«. Zdaj je v zvezi s skrivnostnim vlomom v navedeno banko nastal spor zaradi zavarovalnine, ker stoji zavarovalnica na stališču, da ne gre v tem primeru za vlom, ker ni bilo za vlom značilnih znakov nasilnega izropanja ampak za navadno tatvino. Za tatvino banka ni bila zavarovana
Iz Celja
e— Prva nastopa gojencev Glasbene Matice v Celju sta bila v sredo in torek v gledališču. Zlast; prvi nastop je bil dobro obiskan. Prvi dan je nastopilo 13 gojencev in 8 gojenk nižje stopnje iz klavirskih šol Sancinove, Sancin-Plzakove in Božič-Nova-kove in iz violinskih šol ravnatelja Karla Sancina in Dušana Sancina, drugi večer pa 8 gojencev in 10 gojenk nižje in srednje stopnje istih šol kakor prvi večer in še iz klavirske šole Dušana Pancina. Gojenci so izvajali skladbe z občutjem in toplino, kar priča o visoki kakovosti šole Glasbene Matice. Navzočni starši, mladina in prijatelji nastopajoče mladine so po vsaki točki z burnim odobravanjem izražali priznanje gojencem in njih orlličnim glasbenim vzgojiteljem. Tretji šolski nastop gojencev Glasbene Matice v Celju (srednje Btopnje) bo jutri ob 19., četrti (srednje in višje stopnje) pa v sredo ob 20. v gledališču. Vstop bo dovoljen le s sporedom, ki bo veljal kot vstopnica.
e— Risarska razstava na celjski gimnaziji bo odprta danes ob 10. dopoldne in bo trajala do nedelje 14. t. m. opoldne.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v šiški — Telefon 33-87
Najlepši film FRANČIŠKE GAAL
MALA MAMICA
Otto Walburg, Ernst Verebes, Huszar Puffy.
V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik.
Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 8. uri.
Prihodnji spored:
DUŠICA ROŽAMARIJA
e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali:
uredništvo celjske cinkarne 500 Din namesto venca na grob umrlega tovariša g. Viljema Krischke, šolski upravitelj g. Josip Gosak na Teharju 50 Din v spomin dragega prijatelja pokojnega g. Avgusta Mastnaka v Konjicah, s. ap. s. g. dr. Leopold Vičar v Ljubljani pa 50 Din namesto cvetja na grob pokojnega odvetnika g. dr. Srečka Rupnika v Šmarju pri Jelšah.
e— Smrt kosi. V petek je umrla v voj-niški okolici v visoki starosti 81 let zaseb-nica ga. Marija Hauserjeva, rojena Stallner-jeva. včeraj pa na Hribu sv. Jožefa v starosti 57 let šivilja gdč. Josipina Vrenkova, sestra mizarskega mojstra g. Mihaela Vren-ka. V celjski bolnišnici je umrl 12-letni sin nočnega čuvaja Franc Lenhart z Rečice pri Laškem. Blag jim spomin!
e— Pot skozi Hudičev graben bo zaradi popravil zaprta do sobote 13. t. m.
e— Iz zapora sta pobegnila. Na binkoštni ponedeljek sta pobegnila iz zaporov sreskega sodišča v Konjicah 21-letni Jože Ven-gust in 25-1 etri i Jože Habjan. delavca z Ljnbečne pri Celju, ki sta bila v preiskovalnem zaporu zaradi nekih tatvin. Zn beguncema je bila izdana tiralica, na podlagi katere ju je celjska policija v petek izsledila v celjskem parku, ko sta pravkar pisala dve pismi. Oddali so ju v zapore okrožnega sodišča.
e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Nesmrtne gosli« (Stradivari) in zvočni tednik.
iz Novega mesta
n— Šahovski odsek SK Kandije priredi danes v Vovkovi gostilni šahovski dvoboj z Železničanskim šahovskim klubom iz Ljubljane. Borba bo na desetih deskah z začetkom ob 9- dopoldne.
n— Nesreča mladega dijaka. Tukajšnji če-trtošolec Osterman Ciril, iz Dolenjih Kamene je bil na praznik v vasi pri svojem stricu, kjer ga je konj udaril po glavi in levici. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico usmi-Jjenih bratov na zdravljenje.
9 9
Perzijske preproge —
druga plat zvona!
Ni res, da se je Grgiču Antonu iz Zagreba, Pantovčak št. 97 posrečilo kupiti partijo specijalnih in originalnih perzijskih preprog po nizki ceni, ker ima perzijske preproge, ki jih nudi na tukajšnjem vele-sejmu na prodaj, v komisiji tako od par ljubljanskih zasebnikov, kakor tudi od jugoslovenskih trgovcev, ki kupujejo pri grosistih iz Carigrada, Londona ali Dunaja.
Hvalisanje, da je poceni kupil blago, je samo pesek v oči tukajšnjemu občinstvu in v posledici — nelojalna in nedopustna reklama, ki zavaja ljudi le v zmoto; poleg tega pa neizmerno škoduje drugim razstavljavcem preprog.
Ravno tako je neosnovano hvalisanje, da je mednarodno priznani strokovnjak, in da more odjemalcem postreči po nižji ceni kot drugi razstavljavci. — Kajti cene pri Grgiču niso prav nič nižje kot pri konkurenci.
Sadik Abil, Mušan Mutevelič, Nikola Miljutin. J
n— Brez pitne vode je naše mesto že nekaj dni- Iz mestnega vodovoda namreč dobivajo gospodinje zdaj ob deževju samo brozgo. Preden je ta voda porabna, jo mora;o gospodinje prekuhati in pustiti na hladnem prostoru, da se blato vsede. Iz zdravstvenih ozirov je nujno potrebno, da se ti nedostat-ki nemudoma odpravijo.
n— Z nožem ga je obrezal. Ko se je v eni izmed preteklih noči vračal na svoj dom čevljarski mojster Travnik Pavel iz Dolenje Nemške vasi, ga je med potjo na njegovo izzivanje napadel neki krošnjar z nožem in mu prizadejal več ran v trebuh. Poškodovani čevljar se zdravi v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov.
PROTI TRDI STOLIC1 IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ - JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. 8. te. 16485/35
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal v nedeljo ob 15 in pol 21. velefilm »Vstajenje« po slovitem Tolstojevem romanu. Med dodatki tudi barvani »Kitajski slavček«.
Iz Kamnika
ka— Zvočni kino Kamnik predvaja v nedeljo in ponedeljek film »Na straži velemesta« z Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. Dodatki običajni. Predstava danes ob 20.30 odpade zaradi koncerta delavskega pevskega društva »Solidarnost«.
Iz Ptaja
j— Novo vodstvo Mestne hranilnice ptujske. Dne 3. t. m. se je vršila prva seja novega odbora Mestne hranilnice ptujske in sta bija izvoljena gg. primarij dr. Kuhar Aleksander za predsednika in Steudte Ivan za podpredsednika. Člani ravnateljstva pa so gg. dr. Remec Alojzij, Vagradl Julij in Zavrenik Jakob.
j— Nova postojanka proti tuberkulozi t ptujskem srezu. Pred dnevi se Je vršil na Vurbergu pri Ptuju sestanek v svrho ustanovitve krajevne protituberkulozne lige. Sestanek je vodil agilni in 6plošno priljubljeni šef-zdravnik sanatorija g. dr. Okolo- Ku-lak, a požrtvovalni tajnik ptujske lige g-Vadnjal Stane je govoril o protituberkuloz-ni borbi. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor.
j— Drzen roparski napad. Nedavno noč so vdrli štirje maskirani moški v hišo posestnika Drevenška na Mestnem vrhu pri Ptuju in s samokresi in noži v rokah zahtevali od gospodarja in gospodinje denar. Gospodar se je groženj prestrašil in jim izročil ves denar ki ga je imel, to Je 300 Din. Roparji pa so nato pokradli še razno obleko in izginili v noč Še preden so vlomili v hišo so zunaj ubili domačega psa. Orožniki iščejo roparje.
H^Ivocni kino IDEAL _
Danes premiera vesele operete
Vsaka žena
ima tajno
v glavnih vlogah: Hans Sohnker, Karin Hardt, Hans Thimig.
Krasni naravni posnetki iz Baden-,, .	Badena.
Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.15 zvečer.
Sprejem gojencev v dijaški dom v Ptuju
V prijaznem mestu Ptuju stoji že 36 let im po za itn a stavba, namenjena srednješolski mladini. Danes je že na stotine izobražencev ne samo v Sloveniji, ampak v vseh delih države, ki so dijaška leta preživeli pod streho tega dijaškega doma na tleh starodavnega Petovia. Je pa Ptuj tudi zelo ugodna točka za mladino. Tu ni velikomestne-ga hrupa in prahu, ki bi motil dijaka pri učenju. Najbližja okolica je zelo lepa in primera za sprehode po čistem zraku, tako da zdravje ni ogroženo.
Privlačen pa je Ptuj za dijaka tudi po svojih zgodovinskih spomenikih, ki jih srečuje skoro na vsakem koraku. Na razpolago je zelo velik muzej, kjer dijak lahko razširja svoje duhovno obzorje. Zato je bilo na ptujski gimnaziji vedno mnogo dijakov tudi iz najbolj oddaljenih krajev države. Večina teh je stanovala v dijaškem domu. ki stoji tik popolne državne realne gimnazije. V njem je prostora za 120 dijakov. Skoraj vedno je bil dijaški dom dobro zaseden. le zadnja leta se tudi tukaj poznajo posledice krize.
Z novim šolskim letom 1936./37. preide dijaški dom v samostojno upravo minorit-skega samostana v Ptuju za daljšo dobo let. Tako se je Tiajsrečneje rešilo vprašanje vodstva tega zavoda, ki se bo s prihodnjim šolskim letom povsem predrugačilo. Gojencem bo dana prilika, da se uče glasbe in klasičnih jezikov. Razen tega bo vsak teden obvezna ura za gojence, v kateri se bodo vadili v lepem vedenju in uglajenem nastopu v družabnem življenju.
Stavba bo na zunaj in znotraj lepo prenovljena in nekoliko tudi preurejena, tako da bo ustrezala sodobnim razmeram in potrebam. Med drugimi adaptacijami se bo uredila tudi lepa domača kapelica. Učilnica je zračna in svetla z velikimi okni; prav tako tudi spalnice. Zavod ima svojo knjižnic« In lepo gledališko dvorano.
Starši, ki žele r prihodnjem Šolskem letu dati svoje gojence v Dijaški dom v Ptuju, naj naslovijo svoje prošnje (brez kolka) na ravnateljstvo dijaškega doma v Ptuju, Mi-noritski trg št 3. Vzdrževalnina bo znašala mesečno 450 Din. za gojenca in se plača vsak mesec naprej. Posebni izdatki za knjige, šolske potrebščine, zdravnika in drugo se poravnavajo posebej. Vsak gojenec mora prinesti s seboj potrebno obleko in perilo. Kaj vse mora imeti, se bo sprejetemu dijaku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje.
Vsa vzgoja bo počivala na verskomoralnih in narodnih temeljih, zato starši lahko brez skrbi zaupajo svoje sinove vodstvu zavoda. Glede izbire poklica pa je dijak od strani zavoda popolnoma svoboden.
Ptuj, 7. junija 1936.
i-r.j
Ravnateljstvo dijaškega doma.
Iz življenja na deželi
ZALOG. Kolonija železničarjev v Zalogu si je izvolila današnji dan za dan svojega prisrčnega veselja. Številni železničarji z družinami in prijatelji iz Zaloga, od D- M. v Polju, iz Ljulljane in od drugod bodo pohiteli danes popoldne med prijatelje v Zalog. kjer bo na telovadnem prostoru pri Si-cherlu železničarska veselica. Začetek ob 15. Izvrstna železničarska sodba Sloga iz Trbovelj bo igrala za pie6. Na sporedu bodo petje šaljiva pošta in še drug! zabavni do-misleki. Poskrbljeno je za najboljšo in ceneno pijačo in jestvine. Posebnost prireditve pa bo v tem. da to izplačana nagrada enega milijona dinarjev onemu, ki bo predložil načrt, kako urediti vozni red večernega osebnega vlaka, da bo spet postajal na postaji Devici Mariji v Polju, ne da bi bilo treba sedanji vozni red kaj izpremeniti, in da bodo potniki v Zidanem mostu še naprej deležni za 4 minute več časa za okrep-čanje, ki jim ga je novi vozni red pridobil.
RADIO
IzFlefek iz programov Nedelja, T. junija Ljubljana 8: Z dobro voljo v dober dan!
(plošče). _ 8.45; Čas, poročila, spored. —
9; Ruski sekstet poje stare vojaške pesmi.
—	10: Prenos cerkvene glasbe iz Tržiča. — 11.15; Radio orkester: operetna glasba. —
12: čas, spored, obvestila. _ 12.15: Prenos
z velesejma. (Trboveljska godba). — 13: Plošče po željah. — 16; Kmetijska ura: Sociologija vasi (g. Krošl Jože). — 16.20; Prenos župnijske proslave iz Tržiča. — 1830; Otroška ura: Gašperček. — 19: Cas, poročila, spored. _ 19.30: Nac. ura. — 20: Pevski
koncert »Ljubljanskega Zvona«, vodi g. Do-re Matul- — 20.45: Koncert Radio orkestra.
—	22: Čas, vreme, poročila, spored._22.15:
Plesna glasba, igra Radio jazz.
Ponedeljek, 8. junija Ljubljana 12: Iz carstva cvetie (plošč?) •
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. obvestila. — 13.15: Pesmi ln plesi današnjih dni (plošče). — 14; Vreme, borza.
—	19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30; Nac. ura; Letošnji donos naše pšenice in nje vnovčenje (Ivo Zoričič Zgb).
—	19-50: Zvoki iz Ukrajine (plošče)-
—	20.10; Zdravniška ura; Kako se obvarujemo pred strupenimi plini (dr. Matej Justin). — 20.30; Koncert novejše češke glasbe (prenos iz Hubadove dvorane). _ ž2;
Čas, vreme, poročila; spored. — 22.15: Prenos z Velesejma (»Ruslan« iz Volge).
Beograd 17: Plošče- — 17-45; Narodne melodije. — 18.20: Koncert orkestra. — 20; Godalni kvartet. _ 20-30; Rumunske pesmi. _21: Rumunska orkestralna glasba.
—	22.20; Lahka in plesna muzika.—Zagreb 20.30; Godalni kvartet- _ 20-50; Ruske pesmi. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22-15: Resna muzika. — Praga 19.30; Prenos promenadnega koncerta. — 20-30: Arije in pesmi. — 20.55: Ura humorja. —21-15; cert islandske giasbe. — 22.15; Plošče. —
Varšava 20: Koncert orkestra in solistov__
21; Skladbe Marczevskega.—22.15: Ukrajinske pesmi. — 23; Plesna glasba na ploščah.
—	Dunaj 12 20: Koncert orkestra. _ 16.05: Koncert islandske glasbe. — 22.15; Pjošče,— 19-20: Program po napovedi. — 20.10; Simfoničen koncert v okrilju dunajskega festivala. — 2*2.10: Arije in pesnil. — 23.40; Plesna glasba na ploščah. — Berlin 19-15; Skladbe za kitare. — 20.10: Kabaret o malih kinematografih in veliki ljubezni. _ 21;
Plesni orkester. — 22.30; Melodije za lahko noč. — Miinchen 19.30: Plošče. _ 20-10: Prijeten bavarski večer. — 23; Plesni orkester- — Stuttgart 18; Lahka glasba. — 20.10: Prenos iz Berlina. — 22.20; Znameniti italijanski dirigenti v Respighijevih skladbah. — 23.30: Lahka godba. _ 24; Nočni koncert — Rim 17.15: Plesna glasba-_ 20.35; Koncert solistov. _ 22; Lahka glasba.
Torek 9. junija Ljubljana 12: Koncertne suite na ploščah.
—	12.45: Vreme jjoročila. _ 13; Čas. spored, obvestila. — 13.15; Veseli zvoki, igra Radio orkester. — 14; Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19-30: Nac. ura; Naselja kakršna so in kakršna bi morala biti (dr. Miloslav Stoja-novič—iz Beograda). — 19.50: Delibes; Syl-via—baletna suita (plošče). — 20.10; Zgodovine naše gostilničarske obrti (g. Rudolf Dostal). — 20-30: Ruske pesmi, rusici plesi (igra in poje zbor balalajk »Ruslan«). —
21.30; Spomini na Španijo (plošče). _ 22:
Čas. vreme, poročila, spored. — 22-15; Za ples in zabavo (Radio-jazz).
Beograd 16.20: Narodna glasta. — 1805: Plošče. _ 18.30: Pesmi. — 20; Opera >Val-kira« na ploščah. — Zagreb 20; frenos opere iz gledališča. — Praga 19.30: Prenos Verdijeve opere >Rigoletto« iz gledališča. — 22.15; Klavirski koncert. — Varšava 21:
Orkestralen in zborovski koncert. _ 22.05:
Komorna glasba. — 22.40; Lahka in ptesna ! muzika. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 15.20: Otroške pesmi. — 16.05; Iz starih in 1 novih zvočnih filmov. — 17.25; Retjerjave skladbe. — 20: Večer dunajske glasbe. — 2210; Sodobna poljska komorna glasba. — 23.15: Plesni orkester. _ Berlin 19; Šolski orkester. — 20.10-' Zabaven program. — j 21; Koncert onkestra. — 22.30; Nočni koncert- _ Munehen 19; Koncert orkestra in
solistov. — 20.10: S pesmijo okoli sveta. — 22.30; Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19; Pester program. — 20-10: VeCer nemških skladateljev. — 21: Prenos iz Miinchena- — 22-30; Zvočna igra — 23.45; Plošče. _ 24: Nočni koncert. — Rim 1715: Orkestralen koncert- — 20.35: Prenos Leharjeve operete >Carjevičt. — 23.30; Plesna muzika-
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino i
Torej vendar že milo, ki odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem
ifg§§p
lahko belo

bleščeče
in za namakanje Ženska hvala
„Zelena zvezda" stopa v življenje
Ljubljano, 6. junija. Kongres esperantistov Jugoslavije, veličastna manifestacija borcev miru, je za nami. Vtisi gostov in domačinov ostanejo nepozabni. Tik pred kongresom je v Ljubljani stopilo v življenje esperantsko društvo »Zelena zvezda«. Neljube okoliščine, v katerih je društvo pred meseci zaživelo svoje notranje življenje, so bile krive, da društvo ni moglo priti na pomoč prirediteljem kongresa, ob njihovem ogromnih žrtev zahte-vajočemu delu. Brez dvoma bi bil »Klub esperantistov« precej razbremenjen, da se je to zgodilo. Zato pa gre prav njemu vse priznanje.
Kongres esperantistov Jugoslavije je sam, dovolj jasno pokazal razmah esperantske ideje v naši državi. Število zastopnikov iz raznih krajev države kakor tudi iz same dravske banovine je pokazalo, da obstoja grupa ali klub esperantistov že v vsakem večjem kraju. Mar to dejstvo ne upravičuje ustanovitve nevtralnega esperantskega društva, katerega delokrog je v dravski banovini neomejen?
Uresničila se je v januarju sprožena misel o preimenovanju Delavskega esperantskega društva v nevtralno društvo, brez drugih pridevkov. Ta misel je bila nujna posledica razmer, katere so nastale v bivšem Delavskem esperantskem društvu in katere so grozile spraviti društvo na nivo, na kakršnem društvu z idejami in cilji, kakor so esperantski, ni obstanka. Danes društvo »Zelena zvezda« živi in se bo z vsem elanom vrglo na delo za razširjenje esperantske ideje v dravski banovini Podpiralo bo vsak pokret v tej smeri, pomagalo bo po možnosti osnovanju tečajev esperantskega jezika v svojem širšem delokrogu, skrbelo za tečaje v svojem ožjem delokrogu ter izobraževalo in izpopolnjevalo v espe-rantu absolvente začetniških tečajev.
Da bo uspeh vidnejši in večji, je potrebno da se posamezne skupine v posameznih krajih priglase k društvu. Posamezniki pa naj se, za osnovanje tečajev v svojem kraju, prav tako obrnejo na društveno vodstvo, ki bo skušalo z nasveti, oziroma na-vodili ter po možnosti tudi gmotno podpira-
ti njihova stremljenja. Prihodnji esperantski kongres bo leta 1937. v Zagrebu. Tam se Slovenci ne bomo pokazali v majhnem Številu. Pokazali bomo, da imamo prav Slovenci dovolj razumevanja za mednarodni pokret miru in sporazuma.
Društveno vodstvo daje rade vo!je pismena pojasnila in nasvete vsakomur, ki se obrne pismeno na društvo. Ustmena navodila in pojasnila se pa dobe vsak petek zvečer od 20. dalje v društvenem lokalu hotela »Metropol« v Ljubljani.
MOŠKI! Ne pozabite na kakovost
SKLADIŠČE: Zagreb, Klaonička 19.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja 7.: Mladi gospod šef. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din na-vzdol.
Ponedeljek 8.: Hran. Red C.
OPERA
Nedelja, 7-: Vesela vdova. Izven. Ponedeljek 8.: Zaprto.
Naravno zdravilo
proti debelosti
je znamenita ROGAŠKA SLATINA »DONAT« vrelca. Vprašajte svojega zdravnika!
Beg. pod br. 9369/35
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli pw'hodujfi teden zaradi praznika v operi predstavo v sredo, v dr3™! v petek.
Gledališka uprava prosi abonente, da plačajo zadnji obrok gdcdlališkega abonmaja do 14. t. m
Pozor! -Ribiči
na velesejma v paviljona H St 287-289
je bogata izbira ribiških potrebščin evropske tovarne »Zlegenspeck« glavna zaloga
ANTON BEBIO — Zagreb, Hrvojerva št. S.
Čudodelni lak
za lakiranje brez grandiranja, železa, koles, avtomobilov, vozov, tehtnic, pohištva, stekla, kuhinjskih oprav in sploh vseh predmetov — 1 škatla le Din 12.— pri barve-laki:
R. HAFNER, Ljubljana VIL
CELOVŠKA C. 61	TEL. 35-65
Dražba kino-poslopja v Litiji
9. junija t. 1. se vrši ob 9. pri sreskem sodišču v Litiji dražba kino-poslopja, ki leži v neposredni bližini kolodvora. Interesenti se vabijo.

ZAHVALA
Za vse sočustvovanje ob prebridki izgubi ljubljene mamice in žene
JURJEVČIČ
MARIJE
izrekamo prav vsem najsrčnejšo zahvalo.
LJUBLJANA, dne 6. Junija 1936.
FRANC JURJEVČIČ, soprog, otroci in ostalo sorodstvo.
esamm
Hamburg - Amerika linija Severne dežele kličejo!
Island — Spitzbergi — Norveška od 15. julija do 7« avgusta
Severni rt — Spitzbergi od 17* julija do 4* avgusta
Island — Spitzbergi — Norveška od 2. do 23« avgusta
Vzhodno morje — Vožnja ob Norveški od 9* do 25« avgusta
Cene od RM 320.— naprej.
Pojasnila in vozovnice daje:
Nemški prometni biro, Beograd, Knežev Spomenik 5 VL Pintar, Tyrševa c. 1-IIL
Vstopnice od Din 18.— naprej. Pojasnila daje: Nemški prometni biro, Beograd.
KNE2EV SPOMENIK 5. TELEFON 27-290, 30-003
novi lahki kromirani modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice : Kranj, Novo mesto, Celje - Miklošičeva 2
port
Posetite danes olimpijske prireditve
Dopoldne ob 9.30
na kopališču Ilirije plavalni miting pri katerem sodeluje elita ilirijanskih plavačev-To je prva letošnja plavalna prireditev, ki naj pokaže sadove marljivega zimskega treninga. Pričakuje se rušenje jugoslovanskih rekordov (Cerar, Schell)! Na sporedu so sprintereke discipline, wat®r-polo in skoki. V slučaju nepovoljnega vremena bo prireditev preložena na praznik.
Popoldne ob 14. pri gostilni čarman v Kosezah start kolesarjev, ki bodo tekmovali na progi Podutik-Do.]nice-Dravlje. Krasem pregled na progi'-Nastopijo naši najboljši ljubljanski seniorski in juniorski dirkači. Cilj je zopet pri gostilni Čarman.
Ob 15-lh
na igrišču Primorja na Tyrševi cesti juni-onska prvenstvena tekma
Ljubljana : Mladika
med odmorom lahkoatletske točke; skok v višino in tek 1500 m za juniorje in senior-je. Po predtekmi: 110 m zapreke in met kopja, nakar sledi glavna nogometna tek-
ma
ob 16.3fl Ljubljana : Hermes
med odmorom: met kladiva in olimpijska štafeta 800x400x200x200-
Čisti dobiček prireditev gre v fond za odpremo naših reprezentantov na olimpijske igre v Berlin. Pri prireditvah se bo prodajal tudi olimpijski znak. Sezite po njih in prispevajte svoj obulus.
Reka; Sloran. Ker odpade kvalifikacijska tekma za drž. prvenstvo bo najvažnejše srečanje te nedelje prvenstvena tekma omenjenih klubov, ki stojita na čelu drugorazrednih klubov. Pozicije Slovana ne more poraz oslabeti, zato pa je izid tekme tem važnejši za Reko. Za petami sta Grafika in Jadran in bi jo v slučaju poraza eden prehitel. kar pa bi ji onemogočilo vstop v pod-savezno ligo. v katero prideta le dva prvo-pla6irana kluba. Razumljivo je, da bo Reka napela vse sile, da se prerine v razred, v katerega po svoji igri spada. Po zadnjih nastopih izgledi niso ravno najmanjši, vendar bo toj težak, saj se bo Slovan gotovo potrudil, da izide iz vsega tekmovanja no-poražen. Tekma se vrši na igrišču Rake-Začetek ob 10. dopoldne ob vsakem vremenu.
Ljubljanski plavalni podsavez. Danes ob 10. se vrši v letnem kopališču Ilirije propagandno tefkmovanje. Program je: 50 m prosto: Pestevšek, Skapin, Banko, Brumec, Kurnik. 10o m prosto; Skarpa, Lenart, Ser-nec, Mihalek, Schell. 100 m prsno: Cerer, Binder, Pance. Kramar. 50 m prosto dame;
Bradač, Grošelj, Lavrenčič. Šiška, čerček-Skoki: Ziherl, Sega, Strnad, Pribošek, Kr-žan. 5x50 m prosto: I. Banko. Binder, Schell, Skarpa, Lenart II- Sernec, ŠOrbec, Šega, Ziža. Ziherl III, Čuden, Jamnik, Jesih, Cer-ček, Fux. Rezerve; Demonte. Pestevšek, Mihalek. Water-polo: Rdeči; Linhart, Otruba, Vrankar Lenart, Čuden, Ziža, Jesih. Beli: Pribošek, Watzke. Banko, Jamnik, dr. Bibiča. Skapin, Fux- Rezerve; Binder, Demonte, Močnik, Kurnik, čerček. V primeru slabega vremena, se tekmovanje preloži na četrtek ob istem času.
Službeno iz LNP. Za danes določena pokalna tekma Bratstvo—Korotan Se zaradd zadržanosti Bratstva preloži na 21. t. m., o čemer so obvešča tudi delegirani aodnlk. Odobri se druga poskusna tedcma Savici v Stražišču danes ob 17., nasprotnik Gorenjec. Svoboda—Zg odpoveduje nadaljno udeležbo v finalnem tekmovanju trboveljskega okrožja in odpade že današnja tekma Svoboda—Trbovlje, o čemer »e obvešča tudi sodnik. Določi se svojčas Preložena tekma Ptuj—Mura na 11. junija ▼ Ptuju, službujoči Vuga, rediteljstvo Ptuj.
Kajak klub Ljtfbljana razpisuje za 14. Junija ob 10. s startom in ciljem pri Sv. Janezu na Bohinjskem jezeru mecEktubeko tekmo enosedežnih in dvosedežnih kajakov na progi 10.000 m. Ta tekma bo izbir na klubska tekma za državno izbirno tekmo kajakašev, ki se bodo udeležili le-
tošnje olimpiade v Berlinu od 6—14. avgusta. Udeležitev na tekmi je dovoljena v®em članom Jugoslovanskega Kajak Saveza Občinstvo »e opozarja na lepo priliko, da prisostvuje tej zanimivi prireditvi. Začetek tekme je po prihodu izletniškega vlaka v Bohinj.
SK Ljubljana. Zaradi prvenstvene tekme z Mladiko naj bodo juniorji danes ob 14.80 v garderobi Moštvo, ki igra za olimpijski fond naj bo ob 16. na igrišču.
Old-Boys moštvo SK Ilirije. Za bivše aktivne nogometaše pripravlja SK Ilirija ustanovitev Old-Boys moštva. Kdor se zanima za (granje, naj se prijavi na naslov; >01d-Boys« SK Ilirija — Kavarna Evropa. Pogoji so: popolna oprema!
Izredni občni zbor SK Železničar—Maribor. V smislu § 14 društvenih pravil sklicujemo za 20. tm. ob 20. v klubskih prostorih na igrišču ob Tržaški cesti izredni občni zbor kluba z edino točko dnevnega reda: Volitev predsednika. V slučaju nesklepčnosti ae vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu udeležencev. Za SK Železničar: Joštl Evstahij, podpredsednik, Fi-scher Josip, tajnik.
SK Svoboda: Danes naj bodo na igrišča Korotana ob 9.30; Bergant. Butara. Drapak. Girandon. Sušniik. Urbančič. Babnik, Logar, Zaje, šuštaršič. Medvešček. Korošec. Rogelj, j Opremo prinese vsak sam. I. moštvo; Ba-
čak, Skapin, Bagia. Sinkole, Habiht, Eriih, Kompare, Znideršič, Rihter, Dekleta, švaj-ger igra na Jesenicah in -naj bodo omenjeni danes ob 11.30 na gl- kolodvoru. Opremo naj dvignejo danes od 9. do 10..
Skušnje iz redovnih vaj za nastop na župnem zletu v Ljubljani bodo v ponedeljek 8., sredo 10. in soboto 13- t. m. vsaki-krat ob 20. na letnem telovaddšču Ljubljanskega Sokola- Z redovnimi vajami bomo nastopali na javnem nastopu in »o skušnje obvezne za vse telovadec« in ne-telovadeče člane lju-bljanskih društev, ki imajo slavnostne kroje. Po redovroh vejah bo vsakikrait skupna pre>delave vaj za starejše bra/te.
Sokol n, bo imel dan^s popoldne javno telovadbo na Prrtlah. Nastop pa ae preioa na 11 t. m če bo res nevzdržno dež^vato Majhen dežek ne bo oviral posetnSkov, ker so na razpolago prostori pod streho. Cene normalne. Začetek ob pol 17. Pridit« v»e je pripravljeno!
Javni nastop Sokola v Laškem se za-rada
nestalnega vremena in razmočenega igrišča danes ne bo vršil in se preloži aa i
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
NIZKE CENE
dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko
»TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, Kar lovska cesta št 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26
VEVOTOČ
„R0T0VŽ"
(pri Magistratu)
priporoča fina dalmatinska vina in to:
Belo	Din 10.— čez ulico 9.—
Opolo	Din 10.— čez ulico 9.—
Kuč črno	Din 10.— čez ulico 9.—
Dingač	Din 12.— čez ulico 11.—
Prošek	Din 26.— čez ulico 24.—
Izbrana mrzla jedila vedno na razpolago. — Ruski biljard. Se priporoča
STANE.
Hotel „ Vila Lucija"
ALEKSANDROVO (otok Krk)
Last slovenske družbe. Udobne parketirane sobe, električna razsvetljava in signali, restavracijska terasa nad morjem. Prvovrstna kuhinja ln pijača. Stanovanje in hrana vključno zdraviliške takse od Din 50.— do Din 59.— Prospekti pri Putniku. Informacije daje brezplačno direkcija hotela.
DIREKTOR JAN FIALA
[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mPDonnaiinnaannnrTinmag
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □
c □
□ □ p □ □ □
Kavarna »TABOR" Ljubljana
SE TAKOJ ODDA V NAJEM.
Kavcije zmožni interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno pri lastniku VERLIČ JOSIP, Tjrrševa cesta 31.
lnnnnnDmmDmmnanmu^^
PERJE
Kokošje, purje, gosje, rnčje, navadno, s strojem flUeao ta čohano.
Vsord se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, Čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK EV VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami ln zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe
od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja ki smo jih prejeli ob preraM smrti naše nepozabne, ljubljene soproge, matere in sestre, gospe
PAVLE G0VEJŠEK,
soproge rest. in avtobus, podjetnika,
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopieje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, zdravniku g. dr. Slavku Gramu za požrtvovalni trud, dalje vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih dneh in vsem, ki so drago pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni poslednji poti.
ZAGORJE, dne 6. junija 1936.
PETER GOVEJŠEK, soprog in sinčka STANKO in PETERČEK.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja ki sem ga prejela ob smrti svojega nepozabnega soproga
dr. Srečka Rupnika
ODVETNIKA,
se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujem. Posebno izrekam globoko zahvalo g. dr. Sandor Hrašovcu za ganljive besede ob odprtem grobu, čč. duhovščini, g. dr. Viktor Lorgerju za njegovo veliko požrtvovalnost v dolgotrajni bolezni, gg. zastopnikom politične in sodne oblasti ter drugih uradov. Iskrena hvala tukajšnjemu šolskemu vodstvu, Sokolu v Šmarju ln pevcem za ganljive žalostinke, gasilski četi, stanovskim tovarišem pokojnika, vsem, ki so okrasili prerani grob z venci in cvetjem ter vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so predragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi vsem gg. stanovskim tovarišem in prijateljem dragega pokojnika, ki so mi v teh težkih dnevih pismenim potom izkazali globoko sožalje.
Vsem tisočera hvala!
ŠMARJE PRI JELŠAH, dne 5. junija 1936.
ŽALUJOČA SOPROGA.
Kraljestvo mode
Otroška moda za poletje
Poletje •.. Prijetni popoldnevi v senčnatem parku, osvežujoči jutranji sprehodi in dopoldansko kopanje in sončenje — to je najmanj,, kar bi vsaka mamica hotela nuditi svojim otrokom, ko nastopijo vroči dnevi. Tej želji pa se pridruži še skrb za malo garderobo, kajti od obleke je v veliki meri odvisno, kako se bo otrok ves dan_ počuitil. Ni dovolj, da je obleka lepa in čedna, predvsem mora biti pravilno izbrana. Kaj pa razumemo pod pravilno obleko? Vsekakor obleko, ki otroka pri gibanju niti najmanj ne ovira in ki je dovolj neobčutljiva za madeže ali pa vsaj dobro pralna, da ni treba materi pri vsaki otrokovi kretnji znova vzklikati: Pazi na obleko!
Popoldne v parku: Otroci se igrajo, tudi deklica v snežno belem, plasiranem krilcu bi jim rada pomagala pri peščenih poticah. Ogorčen protest matere in otrokov užaloščeni obraz, ki kakor da sprašuje: aH ima življenje še kaj smisla, če moraš venomeT paziti na to, da ne umažeš obleke?... Ne, takšne obleke niso za otroke, ki jim je igra zaenkrat še vsebina življenja. Tudi tiste obleke ne, v katerih se vidi otrok kakor načičkana mala opica. Vse okoli otroka mora biti sveže, higienič-no, praktično in preprosto, da obleko lahko takoj očistimo ali operemo, če se po nesreči kaj zamaže (in "to se zgodi vsak dan ...)
Pri dečkih je stvar še najbolj enostavna: za igro in za vsak dan so najbolj hvaležne kratke hlače iz grobo tkanega, naravnega platna v zvezi z životcem ali svetlo, pralno srajco. Če pa hoče mladi gospod o priliki bolj oficijelno nastopiti, dopolnimo srajco še z malo kravato (1-skica). Plašč naj bo iz lahkega, nepre-močljivega blaga, da služi obenem tudi namestu dežne pelerine- Gladko ukrojen, z malimi reverji in žepi učinkuje takšen mali »trenchcoat« lahko prav elegantno (2 skica). In za slavnostne prilike? Tudi tedaj nikar finega blaga, ki ga V9ak madež neizbrisno zaznamuje in otroku z ukorom pokvari vsak praznik. Pralni rips aH lepo platno zadošča za praznično mornarsko obleko z belemi manšeii in belim mornarskim ovratnikom. (3. skica).
Ali je kaj bolj prikupnega in bolj praktičnega od male dečve za deklice vseh starosti od prvega časa, ko se komaij postavijo na noge, pa do tistih, težko pričakovanih let. ko se uvrste med gospodične? Takšna deeva iz vzorčastega, pralnega blaga z zvončastim krilcem, z živordečim ali zelenim predpasnikom in z belimi, nabranimi rokavci ima na naši skici na ramenih in pod vratnim izrezom drobno nabrane dele (4. sJcica). Plašč iz lahkega, volnenega blaga ali za poleti še bolje: iz platna ali pastelno barvnega pikeja smo narisali s kepom, ki ima dvojen ovratnik (5. skica) Iz pikčastega batista ali organ-dija pa je praznična oblekca za deklice, ki ima pod vratom zanimiv koničast vložek, obrobljen z volančkom in z enakim volančkom v nazobčanem venčku pošito
zvončasto krilce- Vratni izrez zaključi spredaj temna pentlja (6. 6kica).
Za sončesnje, kopanje in igro ▼ pesku so najjbolj prikladna oblačila, ki puščajo čim več dostopa zraku in soncu- Tu skoraj ne ločiš deklice od dečka, tako je vse
IMPRIME-SVILE
Grur^
) MANUFAKTURA
oblečeno v hlače, ki so za igro res najbolj primerne. Dekletce na naši skici ima prav ljubke male »shorts« iz belega, ži-votek pa iz živoba/rvnega plaitna- Manjši otrok nosi lahke, vzorčaste hlačice z enobarvnimi naramnicami, poslednji pa je deček v širokohlačni pižami, ki je takisto pritrjena le z naramnicami (spodnja skica).
Da maitere same rade kaj lepega izve-zejo za svoje ljubljence, je znano. Zato smo tudi na naši skici prinesli dve oblek-ci, okrašeni z domačim ročnim dekm v narodnih motivih. Dekličina obleka je iz etamina in ima po eno široko, izvezeno progo na zvonoa6tem krilu, na nabranih rokavih in ob vratu. Deček pa nosi preko platnenih hlačk enak kratek kazak, obrobljen z rdeče ali modro izvezenimi zobčki in spredaj okrašen z vložkom v narodnih motivih (zadnja skica).
Za proste ure
mu/i
Moderna žena se nič več ne plaši lahkega in okusnega ročnega dela, ki je bolj zabavno, kakor pa težavno in ji torej prijetno krajša čas, kadar nima drugega dela. Sedaj so vedno bolj v modi ročna dela v narodnem slogu in tako vidimo bluze, pa tudi cele obleke izvezene v narodnih motivih. Takšno, prav elegantno bluzo iz organdija prinaša naša skica in še originalen, izvezen ovratnik za tisite, ki nimajo dovolj časa ali potrpljenja, da bi izdelale celo bluzo. Vezenje je izvedeno v križcih, ki gredo najhitreje od rok
Zdravniška
posvetovalnica
M. M. P. a; Kurje oko se pojavi na koži tam, kjer deluje na dotično mesto stalen pritisk. V večini primerov je temu kriva neprimerna in nezdrava obutev, ki vstreza pač pojmom mode, ne pa higiene. Kjer pa se naredi kurje oko na podplatu, je verjetno, da pritiska na kožo kost. V tem primeru je odstranjevanje kurjega očesa z raznimi sredstvi brez trajnega učinka, ker ne odstranjuje vzroka. Verjetno imate plosko nogo, ki jo korigirajte z vložkom ali še bolje z ortopedičnim čevljem. Nogo umivajte dnevno v topli vodi ter jo dobro osušite in prilepite na kurje oko salicalni obliž.
b)	Omenjeno sol morete jemati. Učinek je individualen, pri nekaterih celo dober. Na izbero imate poleg tega še celo vrsto sličnih in neškodljivih preparatov.
c).	črnilu podobno črno blato je vedno sumljivo na krvavitev iz želodca aii ozkega črevesja. Dajte se preiskati in pokažite zdravniku tudi blato. Tri dni pred preiskave smete uživRti samo mlečno tn močnaio hrano, da se izključi prisotnost krvi in železa, ki izvira iz hrane.
L B. Lj. a). Takšna nerednost v tej strasti naj vas ne vznemirja. To je le znak, da v organizmu še ni vse uravnovešeno. Uredi se samo od sebe brez pripomočkov, čim man je v takšnem primeru bezamo v naravo, teni bolje je.
b). Tudi to je zelo čest pojav, ker želje in težnje še niso prav usmerjene, poleg tega pa deluje bujna domišljija, ki prikazuje življenje v popolnoma čudoviti podobi. V tej dobi je vsak človek zelo občutljiv ter utegne napraviti nerodna gesta precej škode. Knjigam tega ne smete prepustiti, ker se tak človek težko znajde. Najbolje je, da ga sami na obziren način podučite. Marsikatero trpko razočaranje mu boste s tem prihranili! Ce Vi tega ne storite, store to drugi v sirovi obliki.
Poroka. Ce se Vam sušijo mišice v zadnjem času, je to znak živčnega obolenja. Oboleli so živci, ki regulirajo prehrano ln mišičevje. Samo z masažo ne opravite nč, ker je bolezen dolgotrajna in zahteva strokovno nego. Nikarite to bolezen omalovaževati, ker tako počasi napreduje. Ravno v tem tiči njena zahrbtnost. Pojdite v bolnišnico ali pa k strokovnemu zdravniku za živčne bolezni.
čir. Pred leti so Vam ugotovili čir na prehodu iz želodca k dvanajstniku. Zakaj se niste dali tudi kasneje preiskati zaradi kontrole? čir se ne ozdravi v nekaj tednih, često tudi v nekaj mesecih in letih ne. Ako ste začeli propadati in bruhati, je to znamenje, da telo ne dobi dovolj hrane, ker je želodec ne prepušča. Ce bruhate več, kot ste povžili, kakor se Vam dozdeva, pomeni to, da zastaja hrana v želodcu zaradi zoženega prehoda iz želodca v črevo in da se Vam je želodec razširil. Svetovati Vam le moremo, da se daste preiskati. Po vsej verjetnosti se boste morali podvreči operaciji. Ne odlašajte!
S. M. K. Taka »bula« v prsni žlezi je ali kronično vnetljive narave ali pa novotvorba. O tem more odločiti le preiskava in opazovanje po zdravniku. 21eze pod pazduho zatemnijo v obeh primerih, vendar pa so opomin, da je stvar resna. Ugibanje ni na mestu. Pojdite k zdravniku!
Ostale odgovore priobčimo prihodnjič.
Rešitev binkoštne križaljke
Vodoravno: 1. presenečenje; ugriz 2. atrij; teoretik; era. 3. Ra; racak; Adelaide. 4. Ana; akvarij; uda, 5. ljubezen; N. N.; moten. 6. galerija; argant. 7. Ijut; liona; to. 8. Pikardija; aman. 9. Patiera; darovati 10. in; NL; šale; ab; kaj. 11. pojdete; nu; strta. 12. Dorado; Zeus; rol 13. D. S.; Kir; ski: Loti; ki. 14. trinog; Ajaks; Alah. 15. Ori-noko; karavana. 16. Sima; Alda; anemone.
17.	Aca; pšeno: litanije.
Navpično: 1. Paralelopiped: osa. 2. Rtanj; ano; stric. 3. er; August; J. D.: rima. 4. sir; bat; Indokina. 5. eja.; el; pelerino. 6. cize-lir; tarok a S. 7. eta: Erika; ed: gole. 8. če-kani; os: DN. 9. eo: Jordan: kakao. 10. nrav. Andaluzija. 11. jedan; Aire; Aral. 12. eter-na; jo; vulkani. 13. ili; rjava: sosvet. 14. ukajmo: abs.; ama. 15. oglat; Trianon. 16. reduta; mikro: lani. 17. iredenta; Atika: ej.
18.	za; Antonija; IHS.
MacDonald — pisatelj
Ramsay Macdonald, nekdanji vodja angleških socialistov in ministrski predsednik, ki je izdal zbirko esejev »Doma in zunaj«. Zbirka obsega potopisne črtioe s Škotske, Annglije, Kanade, Algerije in Ceylona. Macdonald je bil že prej nekoč izdal podobno knjigo.
ŠAH
Na moskovskem turnirja nekaj kol pred koncem še vedno vodi Capablanca, ki ga edino Bottvinik še lahko dohiti. Vsekakor je 6edaj že zasedba prvih dveh mest sigurna. Moči udeležencev so tako izenačene, da staje na tretjem mestu trije mojstri s samo 50% točk. Med njimi je tudi FlohT, za kaiterega je nekaj ča6a že izgledalo, da bo doživel na turnirju velik neuspeh. Definitivno je odpadel z dvema novima porazoma dr. Lasker, ki je pač proti koncu turnirja gotovo že bolj utrujen. Na zadnjem mestu bo menda ostal Rjumin, ki igra za močne turnirje nekoliko preostro.
Novi ifcrening-4uroir nemške šahovske zveze, ki se začne danes v Dresdenu, ima sledečo zasedbo: inozemci dr. Aljehin, Grob, Keres in Maroczy ter Nemci Bogoljubov, Engels, Heliing, Riohter, dT. Rodi in Samisch. Zanimal bo zlasti ponoven nastop mladega K ©resa, ki bo tako prav hitro moral pokazati, ali je bil njegov uspeh v Nauheimu realen. Turnir v Dresdenu pa ima nekoliko slabšo zasedbo-V kratkem sledijo nadaljnji slični turnirji r Swinemiinde in Wiesbadenu.
Za veliki mednarodni turnir v češkem kopališču Podjebradv, ki bo od 4- do 26. julija, je doslej zasigurana udeležba sledečih mojstrov: dr. Aljehin, Eliskases, Pire, L .Steiner, Thomas, Fiohr, gdč. Menčikova in dr. Treybal Nadaljnja me6ta bo zasedlo 6 Cehov in 4 inozemci. Med slednjimi se imenujejo kot udeleženci še: Bogoljubov ali Richter iz Nemčije, Prze-piorka ali P. Frydman i* Poljake, Keres ali Lundm iz nordo/jskih držav ter iz Rusije najbrž Ragozin. Nagrade znašajo: L 10000 Kč, n 5000, IIL 3000: nadalje 2000.
1400, 1000, 750, 600 in 500 Kč.
★
SICILIJANSKA OBRAMBA Beli:	Črni: Flote
(9. kolo medn. turnirja ▼ Moskvi 23. t. m.)
1)	e2—e4	c7—c5
2)	Sgl—fS	Sb8—c6
3)	d2—d4	c5 : d4
4)	Sf3 : d4	Dd8—c7?
Vrednost te neteoretične poteze je več
ko dvomljiva.
5)	sd4—b5	• Dc7—b8
Umik na d8 bi bil preveč očitno priznanje lastne napake. Na b8 pa dama tudi ne stoji dobro.
6)	c2—o4!
S tem beli za večne čase prepreči osvobodilne poteze b5 in d5. Beli je že v prednosti.
6)	...	Sg8—f6
7)	Sb5—c3
Na b5 bi bil skakač izpostavljen napadom, pa ga beli prostovoljno umika.
7)	...	e7—e6
8)	Lcl—e3	Lf8—e7
9)	Lfl—e2	0—0
10)	0—0	Tf8—d8
11)	a2—a3	b7—b6
12)	b2—b4	Lc8—b7
13)	f2—f4	d7—d6
14)	Tal—a2	Db8—c8
Beli na enostaven način ojačuje svojo
pozicijo, črni pa ima velike težave, da spravi sedaj svojo damo in damsko trdnjavo na boljša polja. Ni Slo namreč takoj Dc7 zaradi Sb5 in dama mora nazaj. Zato mora črni najprej vleči a6. Da je zopet to mogoče, je treba poprej kriti s skakačem z d7 kmeta b6. Naslednje poteze črnega skušajo izvesti ta komplicirani manever, ki pa tudi vzame preveč časa.
15)	Le2—f3	Sc6—b8
16)	Ddl—b3	Sb8—d7
17)	Tfl—dl	a7—a6
18)	Ta2—d2	Dc8—c7
19)	a3—a4	Ta8—c8
Končno je črni dosegel svoj cilj. Nadaljevanje njegovega načrta pa le ni videti.
20)	Sbl—&3	Dc7—b8
21)	Le3—d4	Db8—a8
22)	Tdl—el
Ne krije samo točke e4, temveč tudi grozi eventualno e4—e5.
22)	...	e6—e5( ?)
Bolje je bilo morda Se8, pa tudi potem
bi beli a Sdl ln De3 ostal v veliki prednosti.
23)	Sc3—d5!
Zelo elegantna, odločilna poteza. Ska-kača je treba vzeti, ker visita Le7 in kmet b6.
23)	...	Sf6 : d5
24)	e4 : d5	Le7—h4
Po ed4:, 25) Te7: bi seveda hitro padel tudi kmet d4.
25)	Le3—f2	Lh4 : f2+
26)	Td2 : f2	e5 : f4
27)	Lf3—g4
Treba je preprečiti Se5.
28)	Lg4 : d7	Td8 : d7
črne figure na damskem krilu nudijo sedaj obupno sliko. Beli pa ima proste roke za akcijo na kraljevem krilu.
28)	Lg4 : d7	Td8 »17
29)	Db3—h3	Tb8—e8 Edino, saj drugače črni nobene
protiigre.
30)	Tel—fl
Dovolj dobro je bilo pač tucfl 30) Dd7^ Tel: + , 31) Tfl, De8 32) De8+ s prednostjo v končnici, ker je črni lovec brez prave moči.
30)	...	Td7—e7
31)	Tf2 : f4	Da8—c8
32)	Dh3—h5
Beli igTa sedaj na napad.
32)	...	Dc8—<17
33)	b4—b5!
Na ta način pride de beli skakač hitro r igro-
33)	...	a6 : b5 Sicer enostavno Sc2 in Sd4.
34)	Sa3 : b5	Li>7—a«
35)	Sb5—d4!
Elegantna žrtev kmeta. Ne gre sedaj Lc4:, 36) Sf5!, Lfl:, 37) Th4! ln na hS 38) Sh6: + , gh6:, 39) Dh6: z neizogibnim matom v približno 10 potezah.
35)	...	g7~g6
36)	Dh5—g5	Te7—el Zopet ni šlo Lc4:, zaradi 37) Sf5. Lfl:.
38) Sh6-f s skorajšnjim matom.
37)	Sd4r—f5	Tel : fl+
38)	Tf4 : fl	Te8—e5 Boljše izglede je dajalo Lc4:, 39) Sh6+,
Kg7, 40) Tf7:+, Df7: 41) Sf7:, Tel4-, 42) Kf2, Tfl 4- ter Tf7:.
39)	Sf5—h6 -f	Kg8—g7
40)	Dg5—f4	La6 : c4?
Se ena napaka. Najbolje je bilo De7, nakar pa bi imel beli po 41) Sg4, Tf5, 42) Dd4 + , f6, 43) Tf5:, gf5:, 44) Se3 znatno boljšo končnico.
41)	Sh6—g4!
Neprijetna vmesna poteza. Na Lfl: sledi sedaj seveda z Dho+ itd. neizogiben mat.
Flohr je tu kuvertiral še potezo Tf5, pa se potem brez nadaljnje borbe vdal. Figura je izgubljena.
Vasja Pire.
Klobuk Kentske vojvodinje
^ Ženska nečimernost se včasih bori z orožjem, ki spravlja najbolj izkušene strokovnjake v začudenje.
Nočni čuvaj, ki je te dni šel mimo neke hiše v pariški Rue de la Paix. je zagledal v prvem nadstropju, kjer ima slovit atelje za ženske klobuke svoje prostore, sumljiv* luč. Opozoril je na to nekega policista in oba sta stopila v atelje. Domnevani vlomilec je bila — ženska, ki je začela jokati in je priznala, da je revna študentka medicine. Od neke imovite pariške dame je prejela nalog, naj bi prerisala klofc.uke, ki jih je naročila vojvodinja Kentska v omenjenem ateljeju. Gre za osem slamnikov, ki bi jih morali naslednji dan odposlati v London. Častihlepnost in nečimernost sta mogla pripraviti neko žensko do tega, da je mlademu dekletu za nekaj odškodnine naročila, naj vlomi v atelje.
Srp v srcu
Na nenavaden način je izgubila za bii>. kostne praznike življenje llletna hčerka nekega posestnika iz bližine Feldbacha v Avstriji
Ze več let si je dekletce želelo, da bi šla na obisk k svoji teti, kmetici Neuheraovi ▼ Birnbachu. Na binkoštno nedeljo se ji je ta želja izpolnila in bila je vsa srečna. Pozno popoldne je odšla s svojim lJletnim bratrancem na njivo na gorskem pobočja, kjer bi moral fant nakositi nekaj detelje. Med tem, ko je bratranec kosil in sta se veselo razgovarjala. je sedela deklica kakšen meter globlje. Nenadoma je fantu srp, ki je bil postal od vlage ves spolzek, zletel iz rok in v kratkem loku naravnost v deklico, ki se ji je s konico zapičil v srce. Deklica je bila v trenutku mrtva. Takojšnja preiskava, ki so jo izvršili orožniki, je ugotovila, da bratranca ne zadene nobena krivda zavoljo te tragične nesreče, zaradi katere je popoL-noma obupan.
Podgane za davke
Bombayska mestna uprava vodi trd boj proti davčnim zamudnikom in proti _ podganam, ki v silnih množinah nadlegujejo mesto. Sedaj je našla pot, ki ji obeta istočasno rešitev obeh problemov: Naznanila je namreč, da 6e za vsakih deset podgan, ki jih oddado občini, zmanjša vsak davčni zaostanek za eno rupijo. Tako so ji oddali že desettisoče podgan, a treba jih bo seveda oddati še dosti več, da to viden na obeh straneh pravi učinek tega čudnega pobiranja davkov.
Janko Kač:
OIL O H
da vse sam preišče. Vsi štirje gospodje so na moč hvalili hitro in udobno potovanje po železnici do Celja. M dni je zasliševal škof posamezne priče. Ko pa je trdo prijel Hribarico, mu je povedala, da je hčerka že prej večkrat sredi noči planila pokonci
Socialno zgodovinski roman
37
Množica je osupnila in utihnila, le Hribarica je rinila pred seboj Tinco in zaklicala župniku:
»Gospod župnik, nedolžnega otroka poslušajte, da vam pove.«
Župnik je nekoliko pomislil in videč, da ljudske zaslepljenosti ne ukloni zgrda, rekel mehkeje:
»Pametne bodite ženske in pojdite domov! Hribarica pa naj pride z otrokom k meni. Dokler cerkveno oblastvo ne bo preiskalo teh reči, vam prepovedujem pod odreko odveze, laziti ponoči okoli šeške kapele.«
Dobro so učinkovale te župnikove besede. Ženske .30 se kmalu razšle, da sta mogli priti k župniku Hribarica in njena Tinca. Materi je velel župnik na hodniku počakati, Tinco pa je pozval k sebi v sobo in jo o vsem izprašal. Povedala mu je vse kakor materi in drugim ljudem.
»In si res čula, da je prikazen spregovorila«, je vprašal župnik.
»Kakor vas zdajle«, je odgovorilo dekle mirno.
»Ali si pozneje prikazen še kedaj videla in slišala?« je poizvedoval župnik dalje.
»Nikoli!« je odvrnilo dekle, župnik je poklical mater v sobo in naročil njej in dekletu, naj povesta ljudem, naj bodo mirni, dokler škof o reči ne odloči. Še pozno v noč je sestavljal župnik poročilo o šeški prikazni.
NI še minil teden dni, ko se je pripeljal lavantin-ski škof Martin Slomšek s tremi gospodi v Šempavel,
T/fsZST-
in vpila, da vidi čudne reči Skof je poklical iz Celja znamenitega zdravnika Terbauerja, ki je spoznal, da trpi dekle za prividi.
Prihodnjo nedeljo je pridigal škof sam. V svojem govoru je razložil vernikom, da ni bilo čudeža. Ker so njemu ljudje verjeli, se je razburjenje polagoma docela poleglo.
Za časa bivanja ▼ tem kraju si je škof Slomšek ogledal tudi tvornico. Hudo ga je bolelo srce zavoljo dela otrok, ki so hodili, vsi zviti od strojnega olja in bledi ko sence, po zaduhlih delavnicah in lazili za statvami. Zvečer je zapisal pesnik-škof v župnijsko kroniko pesem, v katero je položil vse gorje mladega tvorniškega delavca:
Toplo zunaj solnce sije, pa na solnce it* ne smem, kadar rožice cvetijo, srotle jaz za nje ne vem.
Ljube ptičice, veselo ve po drevju pojete, jaz pa revno, ubogo revše pri vretenu jokam se.
Kadar mlade, bele ovčke po ledinci skačete, moram pri vretencu stati, da otekle imam noge.
Oh, kak srečno ljuba ž*vinca po planinah tam živi, srečni so pastirji mladi, vsi rudeči kakor kri.
Jaz pa v tej veliki hiši mlado srotle zdaj medlim, nimam nr.uka, ne veselja, . revše bom, dokler živim.
V fabriko me oče dajo ino grejo žganja pit', kavo kuhajo si mati, jaz pa moram tukaj bit«
Ko sta govorila škof in župnik o moralni propasti, ki jo širi tvornica, je povedal Pečovnik škofu tudi bridko zgodbo Dobravčeve Marjetice. Pri odhodu je obljubil škof, da se bo zavzel pri lastniku Uhlichu, ki ga pozna že več let, za ubogo deklico, da dobi zadoščenje in se spravi s sveta takšno pohujšanje.
XI.
Osramočen in užaljen se je spustil Susstrunk tisto nedeljo popoldne z Dobrave v dolino. Ker se mu ni hotelo domov, ga je kar samo neslo ob Boljski navzgor. Vkljub hudi suši je bila vsa grapa nasičena z vlago, ki jo je ravnatelj hlastno vsrkaval, kakor da pije hladilno pijačo. Vse v njem je namreč gorelo in drhtelo. Misli so se mu podile po glavi kakor oblaki, kadar jih vrtinčita nasprotna vetra.
»Še nikoli me ni nihče vrgel iz hiše«, je zaškripal z zobmi »Čakaj, kmet, ti boš še klečal pred menoj in mi ponujal spravo! Takrat bo sladko maščevanje! Sicer pa, kaj hoče? Petnajst sto forintov za to njegovo kmečko bunko je plačano več ko gentlemen-sko. Kvit sva s starim! Posel je pač posel.«
Tako je barantal pri sebi da sam ni verjel, kedaj je prekoračil most pri kapeljskem mlinu. Naenkrat je bil na kolovozu med njivami, kjer se je spiknje-valo izsušeno klasje ječmena in se je pšenica, preden je pognala klas, stoječa sušila. Koruza je bila vsa zvita in ožgana, kakor da bi šla vročina od rumenih buč, ki so ležale gosto po tleh. Fižolovka je že vsa obletela, kakor da jo je skuhala slana. Le trdoživi sirek je držal visoko svoje ponosne metle in kljuboval solncu sredi razpokanih njiv.
Vsega tega ni opazil ravnatelj, ki se je spet zatopil v misli »S starim bi že bila gotova. Toda kaj bo z dekletom. Pah...« se je hotel otresti nerodne misli, toda ni šlo. »Kaj te ni sram, ponosni gentle-men, da si jo moral kakor lopov opijaniti, da si.. js,
Dramatičen lov na slona
Louvre, sloviti mnzej likovne umetnosti v Parizu je dobil zadnje čase zanimivo novost: njegova Miloška Venera, sloviti antični kip, se vrti na krožnem podstavku, da si ga obiskovalci lahko ogledajo v svetlobi od vseh strani
Živi tank indijske divjine — Opustošena polja — Slonov rilec kot strelčeva tarča — Divjanje in maščevanje obstreljenega orjaka
Mladi policijski poročnik Watson je bil poverjen z nalogo, da v Lhopurhahiju, majhnem, bednem gnezdu sredi Sundar-bansov razčisti neki umor. Sundarbansi so »traSno, ogromno močvirno ozemlje ob ustju Ganga. Življenje je tam nepopisno Zrak je pravi kotel, v katerem neprestano vre, tla eo neprekinjena ravnina blata ki vodnih lukenj. Kamor stopiš z nogo, povsod zagrgTa pod njo smrdeča, rjava, kali mrzlice izpuh tevajoča voda.
Watson je bil že nekoliko dni v Lhopurhahiju, ko je prišel k njemu predstojnik občine in ga prosil z razburjenim glasom, naj vendar ustreli sipina, ki vsako noč uničuje bedna polja domačinov. Posebno zadnjo noč je tako divjal, da je zadnje upanje na letino uničeno. Watson je obljubil, pripravil puško in odpilil nabojem konice, kajti krogle normalne oblike bi težko prebile slonovo kožo in če bi jo prebile, bi povzročile le rano, ki bi se zavoljo elastičnosti takoj spet zaprla Nato je v spremstvu treh domačinov odšel, da po-
Serum proti črni smrti
Zdravnik in zdravnica, ki sta si sama vcepila kugo
Moskovski zdravnik dr. Ehrlich in ruska zdiravnica Porovskaja sta izvršila v zadnjem času, kakor poročata sama v neki brošuri, ki zbuja največjo pozornost, grozoten in nad vse nevaren eksperiment. Bila sta na tem, da odkrijeta nov pripomoček zoper črno kugo, strašno davii.lko srednjega veka. ki še danes brez prestan-ka razsaja v nekih azijskih kužnih ognjiščih. Da bi mogla bolje nadzirati svoje
poskuse, sta si sama vcepila bacile te strašne bolezni. Pokazali so se znaki obolenja, ki sita jih zatirala s svojim novm lečilom. In kakor sedaj izjavljata, sta s tem lečilom kužne bacile v svojem telesu popolnoma zatrla, tako da imate končno brezpogojno zanesljiv serum proti črni smrti Sovjetska vlada namerava sedaj oba drzna učenjaka poslati « posebno eks-peddciljo v vzhodno azijska kužna središča.
svetega hudiča11
Razputinov polbrat v varšavskem zavetišču za brezdomce
V varšavskem zavetišču za brezdomce, » zloglasnem »Cirku«. se je pojavil bolan, popolnoma razcapan potepuh, ki se je komaj še lahko držal na nogah. Ro so pogledali v njegove papirje, so našli star -uski potni list iz carske dobe na ime Razputin
Potni list je bila izdala neka vaška občina v Sibiriji. Policijske oblasti so mnenja, da gre za polbrata proslulega »svetega hu-
diča«, meniha Razputina. ki je imel tako zlovešč vpliv na carskem dvoru in ga ie 1-1917. umoril neki mladi aristokrat. Ko so nekateri ruski emigranti ki tudi stanujejo v »Cirku«, zvedeli za to domnevo, so planili na razcapanega nosilca usodnega imena in so ga težko pretepli Morali so ga odpeljati v bolnišnico za jetnike, kjer bodo poskusili dobiti nove podatke o njegovem izvoru.
čas za kopanje
Koristna in škodljiva mrzla kopel - Opoldansko kopanje
v poletnem času
Običajno menimo, da je jutranji čas, ko vstanemo, najpripravnejši in najudobnejši čas za kopanje. Mnoge avtoritete pa fcr-diijo. da je najboljši čas za to zvečer. O tem vprašanju odloči pač najboljše vsak človek zase, v skladu s svojim telesnim stanjem.
Mrzla jutranja kopel je zdrava le za tistega, ki ima zadosti reakcijske sile in zdrav živčni sisitem. Če se počutimo po kopeli zelo sveže, toda po dveh, treh urah utrujene ali brez volje, tedaj je to znamenje. da nam je mrzla kopelj škodljiva ter da moramo to navado opustiti. Polno-krvnim in debelim ljudem s počasnim, flegmatičnim temperamentom in nezdrrob-Ijivo živčno silo so jutranje kopeli na vsak način priporočljive. Osebe, ki se nagibajo k mršavositi, ki jim noge ob najmanjši priliki postanejo mrzle in vlažne in ki težko prebavljajo jedi. pa so živčne in se duševno trudijo, bi se morali jutranjih kopeli izogibati Kopel popoldne ali dve uri, preden ležejo spat, bi jim bila dosti bolj korisrtna.
Druge osebe občutijo po mrzli kopeli takoj dobrodelno reakcijo, toda pozneje
Moderno za poletje	Buret
prikladno blago	Platno
za obleke za gospode Volneni fresko
kupite v veliki izberi, najceneje pri
DRAGO S C H W A B,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C.
Nepremočljivi veterni jopiči — Krojni atelje na razpolago!
izgube dos>ti več, nego so pridobile s ko-peljo. Te osebe bi se ne smele prevečkrat kopati. Tople kopeli so priporočljive, preden odidemo v posteljo. V vsakem primeru moramo telo dobro odrgniti. z mehko krpo, da se koža pošteno segTeje. To povzroča zdira-v obtok krvi in ohranja tedo čilo.
Poleti velja kot najboljši čas za kopel na prostem opoldanski čas. Uro ali dve potem, ko smo dobro malicali, odidemo plavat, potem kosimo in nato si odpoči-jemo-
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
išče slona. Prvotno ga je hotela sprem'ja-ti vsa vas. da bi bila priča kako bo divjo žival položil na tla, pa si je Watson to spremstvo prepovedal.
Četrt ure je bredel skozi morje blata, da so dosegli »polja« Ta polja So bila ko. šček zemlje, ki je ležala malenkost višje in je bila zato nekaj bolj suha Tla so bila prej zasajena s sladkornim trsom Kamorkoli si sedaj pogiedal, pa si videl samo pol metra globoke jame, jarke in brazde, kakor da je šej ogromen plug križem kra žem preko zemlje. Od nekdanj:h sladkornih trsov se je ohranil samo beden ostanek, vse ostalo je bilo objedeno, poteptano, stlačeno v tla. Sedaj je Watson razu mel obup ljudi, letina je bila res uničena. Obenem je zagotovo vedel, da je šlo de-jansko za slona, kajti prej je mislil, da gre za kakšnega bika Sloni so v Sundar. bansih namreč zelo redki A če bi bil še kaj dvomil, bi se moral prepričati po tipičnem slonjem vonju, ki je napolnjeval ozračje tu okrog
Sledi živali se je bilo lahko držati, kajti široka gaz je kazala, kod je slon pobegnil v džunglo. Tiho, kolikor so m-ogli. so zasledovalci stopali naprej. Spredaj je bil Maduamvala. iskalec sledov, za njim Wat-son, na koncu pa Kaluana in Faladži dva mlada človeka iz vasi. Kakšno uro &o rinili skozi sicer neprodirno goščavo, pokriti do pasu z blatom in ilovico, vsi ozno-jeni, ko se je Maduamvala nenadno usta vil in namignil VVatsonu. naj se splazi po-tihoma do njega. Ko je dospel tja, ni poročnik sprva videl nič posebnega razen zelenja rastlin in rdečine ter črnine blata. Potem pa je na levi spredaj, kakšnih 35 do 40 korakov daleč, zagledal slona, ki je bil zakrit o«d rastlinja in posušenega blata. Slon je bil obrnjen po s tram i proti njim in se ni ganil. S trdian prijemom je Wat-som pomeril s puško na korenino njegovega rilca, na edino mesto, ki je obetalo uspeh. Razločno je videj njegovo malo oko in obšel ga je čuden občutek, še nikoli prej ni bil divjemu slonu tako blizu. Toda oklevati ni smel. Ko je dob« korenino rilca na muho, je sprožil.
Sprva je slon ©ta3 kakor tflcopan, samo njegovi uhlji so se zganiji. Potem je piani! ta tank pragozda z brzino braovOaka
proti ljudem Se dve krog'i mu jt poslal VVatson naproti, pr; drugi je bil že na pol obrnjen za beg. Ko je pa hotel teči. so se mu čevlji prijemali tal kakor v lepiu Pri prvem koraku se je opotekel in padel Baš ta padec mu je prinesel rešitev Indijci. ki so tekli bosi, so se hitro odda Ijevaii, preko poročnika, ki je ležal do po lovice telesa v močvirju pa ie podivjana žival zbrzela ne da bi ga opazila. S svojimi orjaškimi stopali je brizgnila val blata preko njega Trenutek nato je slon z rilcem zagrabil Kaluano. ki je tekel kot zadnji, ga vrgel večkrat v zrak in ga trešč;l potem s strašno silo ob tla Potem je teptaj nekaj časa po očitno že mrtvem mladem možu. pri čemer je pridušeno gr-gral in hrkal. Nenadno je nesrečnika osta vil in je vdrl ostro na desno v džunglo Nekoliko sekund pozneje je Watson začul težak padec. Streli so pokazal; sedaj svo je učinke . .
šele čez nekaj časa se je upal Watson zganiti še vedno v skrbeh, da bi 6-e mogel velikan še vrniti. Napeto je prisluškoval in ko ni bilo slišati nič drugega razen cvrčanja in frfotanja ptic, je počasi vstal Zaman se je oziral za pobeglima sprem-ljeva'fcema Stopil je do Kaluane. Tu se ni dalo nič več napraviti. Besna živa] je bila nesrečnikovo truplo steptala meter globoko v tla in to trunlo je bilo sedaj ena sama brezoblična rdečkasta masa.
Počasi je korakal proti vasi. a kmalu nato sta mu prišla naproti oba indijska spremljevalca — za njima pa pol vasi. Navzlic Watsonovi prepovedi so bili ljudje na skrivaj sledili lovski ekspediciji — da bi se polastili slonovega mesa, kajti bili so že v naprej prepričani, da bo poročnik žival ubil. Za mrtvega Kaluano se tolpa prav nič ni zanimala. Važnejši ji je bil slon, za tega je šlo. ali je še živ aE pa že mrtev. Nekoliko mož se je splazilo počasi proti mestu kjer bi utegnila ležati žival. Kmalu je radosten klic naznanil, da so slona našli in da je ubit. Ležal je nekoliko sto korakov od kraja nesreče, na pol pogreznjen v blato.
Poročnik Watson. ki službuje danes v Singapuru, je odtlej ubil še štiri slone. Toda v tolikšno nevarnost kakor takrat ni prišel nikoli več.
Krotitev divjih, pravkar ujetih slonov
Mišje gnezdo iz bankovcev
Neobičajne tatvine v mesarjevi blagajni
Neki klavec v "Previsu je nedavno ugotovil, da izginja denar iz njegove blagajne na skrivnosten način. Sumničil je v prvi vrsti svoje nameščence, pa ni mogel dobiti nobenega potrdila za svojo sumnjo- Končno je obvestil policijo in na nje nasvet je neki večer položil v blagajno 800 lir v bankovcih.
Blagajno je skrbno zaklenil, ko je pa naslednji dan pogledal vanjo, Je ugotovil, da je v njej samo še 600 lir. 2e je bil na tem, da odpusti vse svoje nameščence, ko si je policijski uradnik, ki je bil navzoč, malo natančneje ogledal blagajno in odkril
Največje sveto pismo na svetu
Kakor mnogo drugih reči, ima Amerika tndi največjo biblijo. Nahaja se v Los Angelesu. Natisnjena je z velikimi črkami iz gumija na roko. To delo, kateremu se je posvetil poseben tiskar, je trajalo dve leti. Ogromna knjiga šteje 984 strani
v najbolj skritem kotu predala mišjo luknjo. Za to luknjo so odkrili veliko mišje gnezdo, v njem pa 20 mladičev. Gnezdo je bilo zgrajeno vse iz razgrizenih koščkov l.ankovcev. Za 2000 ltr bankovcev so bile miši v treh tednih spravile na ta način v nič...
Nova zemlja v Antarktidi
Ekspedicija Johna Rymilla v Anparkti-do je sporočila, da je eden njea h pilotov preletel 600 km doslej popolnoma neznanega obrežja južne Grahamove dežele. Pri tem poletu je pilot videl orjaški gorski masiv, ki je bil tako visok, da ga ni mogel pregledati. Kakor vse kaže, je Antark-tida dosti bolj garata, nego so menili do dane«.
Koliko je vode?
O tem vprašanju si niti učenjaki niso edini
Množine vode na zemlji ni lahko izra-čnnati, saj je n. pr. morsko dno mnogolič-no po svojem reliefu in še prav malo raziskano, dalje je treba prišteti še vso vodo v jezerih, iekah. potokih, v ozračju i. t. d.
Mnogi raziskovalci so že mučili svoje glave s temi računi. Kriimmel ceni vso to vodo na 1,330.000,000 kubičnih kilometrov, prof. Halbfass pa na 1.304.068.550 kubičnih kilometrov. Razlika v obeh številkah izvira od tega, da je pač težko izračunati zlasti količino morske vode. Na mnogih mestih so morje sicer že izmerili, toda veliki deli so nam še popolnoma neznani. Velikanske so tudi težave s preračunitvijo vode ob obeh tečajih. Vsa ostala voda. ki se nahaja izven oceanov, pa se lahko skrije. Morsko vodo cenijo na 1.300.000.000 kubičnih kilometrov. Se zelo dosti jo je potem v tečajnem ledu. Zelo dosti vode je kemično vezane v kameninah in v zemeljskem jedru, a koliko je te vode. ne more-
mo niti vedeti. Gotovo pa gre za ogromne količine. To dokazujejo neštevilni izviri in naravni vodometi, ki se dvigajo iz zemeljske notranjosti
„Hubertus"
RES DOMAČE, SLOVENSKO MILO!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Moje dame in gospodje, tako vidite, da se razlikuje orangutan od človeka v glavnem tem, da nima daru govora. Ce bi pa lahko dejal: Jaz sem orangutan, bi bil že človek!«
Veroučitelj učencu; »Kako se glasi najkrajša zapoved?«
Učenec: »Kaditi je prepovedano!«
Sodnik obtožencu, (ki prosi za besedo): »Dobro, govorite, toda bodite kratki in povejte golo resnico — vse drugo Je zadeva vašega advokata.«
•
>Zakaj pa se imenuje ta fabrika zdaj »Kolumbova tvornica?«
>Zato. ker bodo nieni upniki kmalu doživeli velikansko razkritje!«
•
»Prišel si pa zelo pozno domov! Pravkar sem slišala. ko je ura odbila dve!«
«Ne, draga Ženica, tira je pravkar hotela biti enajst, pa sem jo ustavil, da bi te ne motila v spanju.«
ZANIMIVOSTI
Pariški profesor je več let g pomočjo vseh mogočih trikov, poizvedovanj in premetenosti študiral pariško zakonsko življenje in je prišel po opazovanju nič manj nego 40.000 primerov do naslednjih poraznih ugotovitev;
Tretjina zakonskih dvojic živi v odprtem sovraštvu, druga tretjina tega sicer ne kaže javnosti, ne živi pa v nič boljši medsebojni slogi in ljubezni, od ostale tretjine se je nad 4000 parov ločilo po manj nego dveletnem zakonu. 2100 mož pn je ušlo svojim ženam in 12O0 žen svojim možem. Ostane Se okro<: 3<;00 zakonov, od katerih je 127 »skoraj srečnih«. 13 pa zares <-ečnih, ostali niso ne krop ne voda. Izmed 80.000 ljudi je v zakonu srečnih le 26. . .
Po uradni statistiki govore v .lenizalemu 27 jezikov. Na prvem mestu je novoliebrej-ščina potem ?!edi arahščina. Tretji glavni jezik je angleščina Plodi'o po vrsti armen-ščina. jidi"čina. razni indijski dialekti, grščina. ruščina, nemščina, francoščina, italijanščina perziščina. sirščina. rumunščina. bolgarščina. srbohrvaščinn poljščina, šved-ščina ciganščina. gruzinščina. čerkešoina in holandščina. Kot 2^. jezik se je priključila sedaj gotovo amharščina. Pravi Rabilon. . .
Po računih nokeg.t francoskega statistika použije človek do svojega 70. leta povprečno za 2 in pol tovorna vagona hrane. Glavna hrana so produkti iz moke (425 stotov). dalje 18 000 kg mesa. 12.000 jajec. 1750 kg soli in 25.000 1 raznih tekočin.
ftmf^Ot	7
Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno Uabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, sdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno
Radensko kopališče, Slatina Radenci (pn Mariboru).
Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. — Ia Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj.
IVERI
Samota je bajanica duše; izdaja nam njene najgloblje in najbolj skrite vire.
Pametnjak stoji v življenju, modrijan pa nad njim.
Imamo tri tipe ljudi; tistih, ki so manj, nego kažejo, tistih, ki so takšni kakor se kažejo, in tistih, ki so več nego se kažejo. Prvi obsega najbolj zabavne ljudi, drugi harmonične, tretji pa najzanimivejše ljudi.
Besede so zrcalne podobe misli — le žal, da so zrcala pogostoma motna ln slepa.
Mnogi ljudje grajajo na drugih baš tiste lastnosti in sposobnosti, ki bi jih sami radi imeli.
Kdor more iz najglobljega prepričanja pritrditi, da je bolest >milost«, je dosegel rth zemeljske popolnosti.
NEKAJ ZA VSE
Dojenčki in mali otroci so posebno občutljivi za morfij in opij. 2e kaplja opijerve tinkture ali miligram morfija dojenčka lahko smrtno zastrupi.
Egipčani so imeli v drugem tisočletju pred našim štetjem očesno mazilo, ki je sestojalo v glavnem iz žveplovega antimona. V arabščini se imenuje ta črna maža kol, s členom al Kol. Pozneje so s tem imenom nazivali ne samo očesnega leka temveč vsak drobni prašek in še pozneje sploh vsako fino snov. tudi če ni imela oblike praška. Tako je polagoma nastala označba aHkol (alkohol) za tenki in bežni vinski cvet Zanimivo je, da se je stari pomen besede alkohol ohranil do današnjega dne v dro-gistovski stroki, kjer imenujejo v cenikih zelo drobne praške drog »alkohol i zibane« (aleoholisatus).
Atropin. učinkovita sestavina strupene volčje jagode, širi zenice, od česar dobe oči poeeben lesk. Od izvira izraz >belladona« (lepa ženska) za volčjo jagodo (atropa bel-fadonna).
Vse zavoljo enega jajca!
Dva soseda v neki vasi blizu Stetttoa sta se sprla zavoljo jajca, ki ga je brfca kokoš enega znesla na vrtu drugega. V prepir so posegli ostali člani obeh družin, prišlo je do pretepanja s palicami in sekirami. Konec je bi] ta, da so morali tri osebe s težkimi poškodbami oddati v bolnišnico. Med poškodovanci je 19-letoi sta enega izmed kmetov — s Selfiro so mu odsekali celo roko.
ANEKDOTA
Berlinski kirurg Wilhelm Maldeyer je nekoč pojasnjeval svojim študentom neko operacijo, pa je med dru-g^m dejali: »Gospodje. anatomija je za zdravnika temelj njegove znanosti. Zdravnik, ki ne obvlada anatomije, je podoben krtu .. .« Napravil je premor, vse je čakalo, kaj bo povedal. Maldeyer pa ie nadaljeval: >Oba delata v temi in uspeh njunega dela je kup zemlje!«
VSAK DAN ENA
»Strašno, strašno, saj to so vendar morski psi!«
»Nu, seveda so, kaj pa si mislil, da so sardine?«
'»Politiiken«)
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-etojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— aa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—,. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ra besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« T|SM	___ -
odgovor, priložite U1H 3» ▼ niamkan
Vse pristojbine n malo oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih jo vpoelati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
lieaeaa l Lnu. lavek „ l>ui Šifro al! lajanje naslova (> Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Gostilni carji pozor'
Ijepa priložnost za nakup Ifostilničarskih potrebščin. Ogledati »e dane« in jutri 3*1 A. B. C. Gorenjski kolodvor, Medvedova nI.
13383-18
][z Kranja
na Grossglockner
2; avtobusom 14. VI. lil 15. VI. 1936. Cena za o. sebo z mttnino vred Din 307. Vozil bo novi avto. bus M. A. N. Informa-clje avtopromet »Jezersko — Kranj« telefon št. 7.	12143.42
Beseda 1 Din. lavek 3 Din u šifro aii lajanje naslova •5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
BLED
restavracija
»Potočnik«
Kompletni penzijon maj, junij Din 35—40. 'izletniške skupine, šolske ekskurzije, celodnevna prehrana, pre-n>3čnina Din 22—36. Informacije daje in se priporoča — Uprava.
1H123-38
Letoviščarjem
priporoča gostilna JOŽE TAVČAR, Poljane nad Skofjo loko — Lepe sobe. Dobra hran« in stanovanje Din 32.- dnevno.
13897-38
Letovišče in
kopališče
Ivo Sarli, Gorenja vas nad Skofjo Loko se priporoča.
'.70-38
Letoviščarjem
se priporoča gostilna pri »Slaparju« v Lukovici. Ciste sobe. prvovrstna hrana, krasen vrt. lepi sprehodi. Celodnevna oskrba od Din 30.- dalje. Vida Vidic.
13392-38
Na letovišče
vzamem v lepem letovl. žčarskem kraju dve ose. bi z vso oskrbo. Cena nizka. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13244-38
Naobražen krojač
in prlkrojevalec z višjo krojaško šolo za cl. vll ln uniformo, slovenskega ln nemškega jezika zmožen se Išče za prevzem I.vrstnega kro. jaškega podjetja. Ponudbe s sliko ln reference na posl. Jutra Maribor, pod »Samostojnost«.
13106.1
Vzgojiteljico
s perfektnim znanjem nemščine in francoščine, sprejmem k dvema 2 in oletnima deklicama. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Energična«.
13203-1
Vodovodni instalater
samostojen, spreten, dobi takoj stalno nameščenje. Maks Ussar, Maribor, Gre gorči&eve, 17.
13343-1
Brivski pomočnik
kateri ima mojstrski izpit, vojaščine prost dobi tako,' mesto. Nastopi lahko ta koj. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra 13398-1
Brivski pomočnik
dobi pri dobrem plačilu stalno mesto. Javijo se naj le res dobri delavci. Sliko svojo priložiti Salon 3obaj Maribor, Gosposka 38.
13276-1
Prvovrstno
pisarniško moč
veščo perfektno slovenščine, nemščine in hrvaščine, stenografije, pisalnega stro ja. in knjigovodstva sprejmemo. Prednost imajo poštene in s prakso v manu fakturni stroki. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro Manufakturno podjetje«.
-3247-1
Trgovsko pomočnico
zmožno voditi trgovino mešanim blagom s kavcijo do 10.000.- Din. sprejmem Istotam jpTejmem učenca poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo. Hrana in stanovanje v hiši. Franjo Stumbe-rger Sv. Barbara Halozah.	L3384-1
Vajenko
sprejmem takoj. Salon »Ve ra«. Nebotičnik VI. nad.
13406-1
Perfektno kuharico
sprejme takoj ta sezono aH tudi stalno, restavracija »Stara pošta« Kamnik. Ponudbe osebno ali pismeno s spričevali.
13409-1
Atelje Bazanella
sprejme takoj več samostojnih pomočnic. Stalna služba, tudi v mortsezoni.
2*5350-1
Na 2-mesečne
počitnice
bi dal lSletne^a sina k nemško govoreč: inteligentni družini. Ponudbe pod »C»obra oskrba« ne ogl. odd. Jutra.	1&4S1-38
V letoviškem kraju
na Gorenjskem, blizu Bleda, oddam opremljeno stanovanje 2 sob. kuhinje, sh-ambe, z uporabo kopalnice 10 dni 400 Din. Prodam tudi 2 skrinji. Na-slcrv v vseh poslovalnicah Jutra.	13449-38
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al: lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Drogerija
sprejme prodajalko, staro &ad 35 let. Stalna dobra služba. Nastop 1. septembra 1936. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«.	13156-1
Železninar
dober prodajalec, verziran po&ebno v prodaji sanitar-in tehničnih predmetov ter uporabljiv za pisarniška dela, dobi stalno namešienje. Podrobne oferte je poslati pod »Zanesljiv železninar« aa ogl. odi Jutra.
12756-1
Prodajalko
aa konfekcijo v večletno velikomestno prak. so. slovenskega ln nemškega Jezika zmožno, sprejmem. — Ponudbe s sliko na podr. Jutra Maribor pod »Konfekclla«.
13107.1
Mesarskega
pomočnika
zmožnega klanja in sekanja, sprejmem s 15. junijem na Bledu 56. Zrimec Ivan.	1:3378-1
Natakarica
katera položi Din 3000.-ter čedne zunanjosti dobi službo. Plača šank 1000,-Din. dobi 1 Din. od litra. Mesečni promet 800 litrov vina. Predstaviti se je oseb no. Naslov v vseh oosl. Jutra.	13357-1
Mlado prodajalko
samostojno moč ki je vajena tudi gostilne, sprejmem 1. julija v stalno, dobro službo. Znanje nemščine pogoj Le delavoljne in pridne naj pošljejo ponudbe na ogl. odi Jutra pod značko »Pod Pohorjem«. Znamk za odgovor ne prilagati.
13288-1
Mlajšo postrežnico
sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
134)13-1
Dobra ponudba -sigurna služba!
Za 20 Din dobite Sniiso navodil, kako priti do službe. Nakazila na Stane Str-ekelj. Ljubljana, Fran-kopanska 8.	13445-1
Mizarskega
pomočnika
samo prvovrstno moč, — sprejmem takoj. Jakob Novak, Zbilje, Medvode.
13444-1
2 pekovska
pomočnika
za prodajo peciva, sprejmem takoj. Josip Kovačič. pekarna, Cerklje pri Kranju.	13438-1
Dekle
popolnoma samostojno, ki zna dobro kuhati, opravljati vsa gospodinjska dela. sprejmem. Vajena otrok ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Poštena«.	1331(2-1
Vzgojiteljico
zmožno slovenščine in nemščine ter event. francoščine ali angleščine, sprejmem k dveletnemu dečku. Služba je stalna ter se re-flektira na pošteno, dobro vzgojeno, zmožno osebo, ki bi tudi nadzirala gospodinjstvo t-r pomagala pri tem. Ponudbe z navedbo doae danjih službenih mest na ogl. odd. Jutra pod »Sta len dom«.	1S286-1
Trgovski pomočnik
prvovrsten manufakturist in špecerist agilen, se sprejme v večjo trgovino. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec št. 63«.
13363-1
Trgovski sotrudnik
manufakturist, — Izložben: aranžer, zmožna moč, z znanjem slovenščine in nem ščine, pošten, simpatičnega nastopa, dobi službo v mestu na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zvesta moč«.	18387-1
Ključavničarja -
orodjarja
za reze in štanoe, ki je obenem tudi kovinostrugar, išče tovarna pločevinastih izdelkov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključao-ničar«.	113390-1
GL Th. Rotman:
MIha Klapouti in njegovi ^rifatelfi
52
Tom je trpel smrtne muke, in ne zaman! Ko je namreč Miha prispel na vrh, se je po rediiež, ne misleč na posledice, prijel za strešni žleb in skočil skozi okence v hišo. Ker je hkratu izpnstil vrv, je miza, na kateri je sedel lom, po bliskovo zdrevila nizdol.
Mladega trg.
pomočnika
sprejmem kot poslovodjo podružnice. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Kavcije zmožen«.
13230-1
Zastopnike
za obročno prodajo naših posnema lnikov, brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Persons«, — Ljubljana, pošt. predal 307.
81-1
Urarskega
pomočnika
zanesljivega ln samostojnega za mešana ter lažja zlat. tn opt. popravila takoj sprejmem za Rab. Janko Jazbec Crlkvenlca.	13268-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca veščega tudi trajne ln železne ondulacije sprejmem takoj ln dobro frizerko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13492.1
Korespondentinjo
samo prvovrstno moč, ki perfektno obvlada slovenski ln nemški Je. zik ter obe stenografiji sprejme v stalno na-meščenje Industrijsko podjetje v Ljubljani. — Istotam se sprejme tudi začetnico z lepo pisavo, znanjem nemške stenografije ln dobro šolsko oceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stenografija«.
13494_1
Službe išče
Serijozna gospa
kavcij« zmožna, ki obvlada več jezikov m nekaj knjigovodstva, z lastnim pisal nim strojem, bi prevzela vodstvo filiale kakšne solidne tvrdie. Kupi tudi dobro idočo trafiko. Ponudbe pod šifro »Gotovina 302« na ogl. od. Jutra.
16783-2
Prodajalka
z garancijo in obrtom, želi nameščenja v špeceriji, ozi roma mešani trgovini v Ljubljani. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vest oa in marljiva«.
13334-2
Orožniška kuharica
večletno prakso in dobrimi spričevali išče primerno službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 13354«.
13354-2
Hišo
nekoliko vrta kupim v bližini Celja za ca. 20.000 polovico plačam v gotovini in polovico z hranilno knjigo Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe poslati na Ljudmila Wizjak Zagorje ob Savi, Šklendrovec.
13355-2
Pekovski poslovodja
išče zaposlitve v parni ali navadni pekarni. Pošten, točen, zanesljiv in vajen vsega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nastopim takoj«.
13910-2
Natakarica
simpatična, priljubljena, 8 kavcijo, išče bolje mesto v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
13322-2
Mesarski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali, vajen sekanja pri čoku, želi službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13344-2
Zaslužek
Ceseda l Din. davek 3 Din, w Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
100%
Zaslužek se Vam nudi ako odkupite prodajo dobro uspevajoče^ predmeta, ki ga razpošiljate po došlih Vam pismenih naročilih Potreben kapital Din :0.000 Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 383«
13383-3
Bivši trgovec
zmožen pisarniških in trgovskih poslov, vešč potovanja, avtovozač. «t»r 34 let sprejme primerno službo ali zastopstvo. Cenj. ponudbe na ogl. »dd. Jutra pod »Soliden in pošten«
13430-3
Trgovska agentura
v Beogradu prevzema vsakovrstna zastopstva. Ponudbe na Lapuh pošt. predal 410. Beo. grad.	13266.3
Sobna oprema
za gospoda, iz Srne hrasto-
vine. blazinasta garnitura pisalna miza, mizica za kajenje, biblioteka in masiv na kredenca (amerikanski oreh) naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13341-6
Alt — saksofon
ES in oboe ugodno napro daj. E. Dretnik, Mežica.
13368-6
Gramofon
prodam ali zamenjam za
moško ali žensko kolo. Breg 16. Boje.
13386-6
Zastopnika
dobro uvedenega. pri drogerljl ln parflmerljl radi plasiranja blazinic za puder iščem. I. Abl. ntm. Beograd. Jovanova 2-II.	13267-3
Potniki
Beseda 1 Din. lavek 3 Din is šifro al' lajanje naslov« J Din Najmanjši ».neset 17 Dfn
Zastopnike
rajonske, ki so dobro uvedeni pri stavbenikih, krov cih sprejmemo ter jim oddamo komisijsko skladišče. Lep zaslužek. Oferte je poslati pod »Agilen prodajalec« na ogl. odd. Jutra.
12759-5
17-letno dekle
gospodinjskim tečajem, išče mesta takoj ali pozneje v večji kuhinji za pomoč kuharici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje za kuhanje«.
13296-2
Potnik
dobro vpeljan v Dravski banovini, prevzame zastopstvo. Verziran dobro v ma-nufakturi in galanteriji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtovozač«.
13336-5
(Vajenci (Ge)
Samostojna
kuharica
jridna in poštena išče služ-v trgovski hiši na de-v vseh posl. 13373-2
bo
želi. Naslov Jutra.
Kro jaški pomočnik
žensk o-moškim krojnim tečajem, išče službo. Naslov t vseh posl. Jutra.
13381-2
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, vojaščine prost želi nameščen je v 'rgovini ali skladišču. Nastopi lahko takoj. Na zahtevo položi kavcijo. Naslov vseh posl. Jutra.
13417-2
Dekle
staro 16 let, bi se Slo učit šivanja. Ima veselje do šivanja in je bilo že tri mesece v inozemstvu pri šivilji. Naslov: Justina Matičič, Ivanjeselo železniška čav. 713, Rakek.
13446-2
Mesarja -
prekajevalca
sprejmem. Jože Muaair, mesar, Ljubljana, Sv. Petra :;esta 91.	13485-1
Navijalko volne
sprejmem takoj. Tončka Ogrine. pletiljstvo. Alešev-6eva 33.	13482-1
Deklico
14—36 let, ki ima vesel j«
do šivanja, sprejmem takoj, z vso oskrbo v hiši. Prednost z dežele. Soklič, Pod Trančo 3/HI.
1&CT8-1
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega delavca, ki ima tudi recepte, sprejmem. Nastop takoj. Alojzij Vavpetič, parna pekar-, Smaiet pri Kamniku.
13479-1
Učenko za
pletiljstvo
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13476-1
Dekle
čisto, zdravo pošteno, zanesljivo ki zna nekoliko kuhati in se razume na vrtno delo. dobi mesto v pomoč gospodi, nji pri dveh osebah. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra ,pod »Zanesljiva ln čista«.
13508-1
2 natakarici
verziranl potrebujem za dober nočni obrat. Ponudbe s fotografijo ali Učno Kavarna London. Petrlnjska ul. Zagreb.
13509.1
Več raznašalcev
kruha
dobi srtalno službo. Izve se Fkrjaasfci al. U,
tKBH
Pek
Iščem službo poslovodja ali skupnega delavca. — Naslov v vseh posloval nlcah Jutra.
13248.2
Kuharica
fine meščanske kuhe želi nameščen ia. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gospodinjstvo«.
13242.2
Do 500 Din nagrade
dam tistemu, ki da sledeče zaposlenje: v hotelu kot komisljoner dninar gardarober, sluga točaj in avtosprevodnik Položim garancijo do 8.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garderober«.
13148-2
Pekovski pomočnik
vojaščine prost nekadilec želi službo pri dobrem mojstru, da bi se še nekoliko izučil, bi delal en mesec brez plač. no; najraje na Gorenjskem ali v Ljubljani. — Pismene ponudbe na ogl. pdd. Jutra pod »LJubljana«.
13510-2
Šivilja
perfektno popravlja fl_ no perilo samo v bolj. ših hišah za nizko ceno Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«. 13501.2
Natakarica
simpatična, priljubljena, s kavcijo, išče boljše mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
10329-2
Gospodična
išče meeto natakarice ali blagajniSarke r večjem podjetju. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19534-2
Kakršnokoli službo
tudi za r tovarno, iščem. Zmožen sem štirih jezikov: slovenskega, francoskega nemškega m poljskega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13535-2
Dekle
171«tno s 4 gimnazijami in trgovskim tečajem, išče primerne zaposlitve. Ljubi tudi deco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna
IJeseili 1 D'a lavek i Dn. za šifro al! dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din
2 šiviljski učenki
sprejme takoj atelje Ska-bar, Aleksandrova 5/11. — Srednješolska izobrazba in lepo vedenje predpogoj.
13531-44
PoUk
Beeeda 1 Din larok Dn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Za klavirsko
instrukcijo
deklice, nudim penzion v letovišču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi 410«	13410-4
Instruiram
nemščino in latinščino, uro po 3 Din. Jegličeva 10. pri hišnici.
13416-4
Konverzacijo
nemško, francosko, angleško, italijansko, v malih skupinah na izprebodih nudi diplomirana učiteljic« po 5 Din. ura. Kovač Blei-weisova 5.
13396-4
Prodaln
J«*eda 1 Dtn. lavek 8 Dli u> Šifro ali dajanje naslov Din Najmanjši tne**' 17 Din
Zelo ugodno prodam
1 veliko registrir. blagaj no 1 voz zapravljivček, 1 vol dira na peresih nosil nost do kg 5000, 1 lažja d-i ra na peresih 1 voz močan samec 1 težke sani 6 vin-kih »odov od 300 do 500 litrov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno in ceno«
iaeas-6
Parcelo
prodam v Gerbičevi nI. Pojasnila Gerbičeva ul. 3.
13385-6
Vsled preselitve
prodam: kuhinjsko kredenco, mizo ,belo omaro, železne postelje mesing. staro enostavno skrinjo k«w-nise, slike, oljnate in tiskane. ogledalo 130 X 75 itd. Hanehart. Stari trg 28/IU.
13428-6
Tehtnico
Cita malo rabljeno, 110 let stare gosli ln 100 let stari Spenzer bluzi na. rodni noši, svileni iz-vanredno delo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M. K. D.«
13243.6
Mošlto obleke
dobro ohranjene po nizki ceni naprodaj. Ribniška ul. 13. Moste.
13249.6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok, prodam. Salon Boc Josip, Tavčarjeva ulica i.
13480-6
Spalnica
skoraj nova zaradi selitve ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13475-6
Sobno in
kuhinjsko opravo
takoj poceni prodam.
Cerkvena vrata 29.
ulica 21/n 13466.6
Modno trgovino
a zalogo ln koncesijo prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40.000 Ljubljana«.
13512.6
Eau de Cologne
prijetno oevežujoče na fhroe, zviša odporno B0o, ima fin ki nežeo vonj parfuma »Soir de Pariš«. V svoji učinkovitosti je enaia pravemu parfumu io verada? M Mase več kot dtotna kofonaka voda.
BOURJOIS
P ARFUMEUR-P ARIS
Pisalni stroj
dobro ohranjen ugodno naprodaj, Ljubljana Teševa cesta 15/1.
13435-29
Stroj
za Izdelovanje vate naprodaj ali Iščem družabnika z 12 konjskimi silami vodno moč. Dopi. si pod »19«. na ogl. oddelek Jutra.
13500-29
Šivalni stroj
prodam. LJ. Vošnjakova 6.	13502-29
ZSBBS33B
KOLESA
zelo poceni pri
S. Rebolj & Drug
Goaposvetska 13.
85-13
Kolesa
za &aaa velesejma po znižani ceni, prvovrstne nem ške marke Miele, original Adler, DOrkopp kolesa kromirana, pomkljana te od Din 700.- naprej. Remec Oskar. Dolenjska e. 5. Ljubljana.	12939-lil
Beseda 1 Dta. larek 8 Dta e* šifro ai: lajanje naslov* Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Avtomobil limuzina
Studebaker-Erskine, šeetci-linderski, 40 KS, 2 rezervna kolesa, kompletna, na rodaj po zelo ugodni ceni: immerl, Mežica.
13099-lfi
Schafhausen uro
zlato in motorno kolo Pucb 750, prodam. Kolizej 13, vrata 13.	16301-6
B«eeOa 1 Dtn. lavek i ^in. šifro ali lajanje naslova D.n. Najmanji* zneseJr 17 Dtn
Krasna jedilnica
nap: posl<
mahagoni, ugodno-daj. Naslov v v»eb valnicah Jati«.
16394-12
Novo spalnico
elegantno( orehovo korenino) najsolidnejša Izdelava, takoj prodam pod ceno. Spodnja Šiška. Podjun-ska 15.	13439-12
Zložljivo posteljo
novo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13340-6
OTROŠKI VOZIČKI
moderni lo poceni pn
S. Rebolj & Drug
Goaposvetska 13.
85-6
Trafiko
prodajo papirja t najstrožjem zagrebškem centru Lzborao idočo, zajamčeno z dokazanim močnim prometom tobačnih izdelkov, kadilskega pribora papirnega in galanterijskega blaga in razglednic. Najbolj zanesljiva naložba kapitala poleg krasne zasiguraoe eksistence. Naprodaj zaradi bolezni lastnika: Poslovnika Pavlekovič Zagreb Ilica 144.
13387-6
Mlekarno —
slaščičarno
na prometni točki prodam ugodno, radi odpotovanja. Naslov v vseh poel. Jutra 18365-6
Otroški voziček
lep prodam. Sv. Petra c. 92.	13161-6
Na obroke ln hran knj
Za pohištvo
in stavbe Največja Izbira vsako, vrstnega pohištva sob. alh ln kuhinj oprav, šperane spalnice orehova korenina Din 5.000 H>er. spalnice plesk 1.600 imare	.	400
postelje	. . . 150
kuhinj, oprave . 650 kuhinj kredence 400 <uhlnj. mize ... 120 kuhinj stoli	. 50
jtročje postelj® . . 825 otročji vložki ... 60 madracl	... 220
žični vložki ... 80 itročjl madracl	130
Izvršujemo pohištvena in stavbena dela po na. črtu. Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceni.
Se priporoča
Mizarstvo »SAVA«
Se priporoča:
Rožna dolina
Miklošičeva c 6. Ljub. Uana — telefon 5794 13504418
Kredenca
za jedilnico, i marmornato ploščo, raztezna miza in omara za led, poceni naprodaj. Naslov v voeh poslovalnicah Jutra.
13527-18
Brek (Break)
▼ celo dobrem stanju ln nova vprega za prenašanj« tovora (Tra gti erauartlston g) Naslov ▼ vseh Jutra.
J0MM4
Beeeda 1 Din, davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši zneaek 17 Din.
Pisalni stroj
Remington, zelo dobro ohranjen, prodam. Simandl. Kolodvorska lil, Ljubljana.
10304-39
Kotel
2-6 atmosfer, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober 373«
1B372-SB
Čevljarji pozor!
3 dobro ohranjena Čevljarska stroja »Singer« (cilinder hi Flachstep) po zelo nizki ceni, proda Henrik Oblak, mehanik, CMj«.
10337-29
Kupimo drobilec
v takoj obratazmoinem stanju, velikosti 260-360 mm Ponudbe na ogl. odd. Jato prt
Vsako poškodbo
na Vašem avtomobilu Vam strokovno, solidno ln po nizki ceni popravi strokovna autokleparska delavnica Alojzij Du. dek, Ljubljana Gllnška 6 ob Tržaški cesti.
15010
Diferencijal
kompleten, nosilnosti 3% do 5 ton — tudi starejše tipe, kupim. Ponudbe i natančnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Dilerenci-jol«.	113368-10
Motorno kolo
športno OHV, v odličnem stanju, prodam. Vzamem v račun dobro moško kolo. Naslov v voeh poslovalnicah Jutra.	13348-10
Dva tovorna
avtomobila
težka, dobro ohranjena 6 tonska ugodno naprodaj ali se zamenjata za lažjega 2 tonskega, Ijtotam ca 40 hI prvovrstnega belega in redečega bioeljskeg« ii dolenjskega vina naprodaj. Plačljivo tudi v knjižicah Ljubljanske kreditne banke. Naslov ▼ v«ah posl. Jutra.	13360-10
Avtokleparska
delavnica
domača se priporoča za vsa v to stroko spada. Joča dela. Franc KoS. nlk Ljubljana. Celovška 50.	11090.10
Avto Auburn
5 sedežna limii^n^ g cilinder, hidravlične a. vore ▼ brezhibnem sta. nju, proda Berlot Rafael. Sv. Petra nasip 15.
12305-10
Motorno kolo
»Puch v odličnem nju, naprodaj. Cena Din 2.600. Vanovšek Lastili dom 18. Cesije.'
13277-10
Tovorni avto Chevrolet 3 tonski prodam. Vprašati Cesta 39. oktobra št. 24.
13457.10
Tovorni avto
8 tonski, prodam. Nadov v veeh poslovalnicah Jutra.
39453-10
Beeeda 1 Din, lavek 8 Din u litre ali dajani« satova Najmanjši znesek
H Din.
Kolesa
zajamfaoa nemški tabrikat kromirana in poniklaaa domska ali moška Din 690 naprej nudi Joa. Jernej&č trg. Vrhnika.
18968-11
Kolesa
ia ponftlana nemški fabriket po 760.-din. Nora trgovina, Tyrie-va 86. Velesejem paviljon F.	13«9-iW
Kolesa
prvovrstnih znamk, mak) rabljena in nova, kupite najcenejše pri »PROMET«, (nasproti križanske cerkve).
13533-11
Živali
Beseda 1 Din. davek S Din. ta Šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mladi špici
naprodaj. Gostilna Nadrafc, Višnjagora.
33292-27
Ovčarja - čuvaja
nepodkupljivega, priporočljivega za tovarne ali posestva, prodam. Kunorar, Sv. Krit, Ljubljana.
18303-27
Psi volčjald
čistokrvni, pečeni naprodaj
Dimičeva it. 10.
13390-27
15 foksterierjev
čistokrvnih, lepi, mladi, sDožnobeli špici, trije p« čuvaji, naprodaj. Dvorišče Figovec, Ljubljana.
10490-27
Pse
angleške cverbuldofce s
prvovrstnimi rodovniki, proda Josip Devetak. Rožna dolina, cesta IVi št. 17.. Ljubljana.
13464-27
Airedaleterier
mlad, pes, čistokrven, naprodaj. Levstikova 16. — Ljubljana.	13530-27
Angleške seter je
mlad«, prvovrstnih lovskih staršev, prodam. Petelin, Rožna dolina XII, 18.
10448-27
Trovrstno
harmoniko
diatoniSne, skoraj novo, prodani po ugodni ceni. — Glinoe Tržaška e. 46, Iv.
Sesek.	13300-36
Klavir
gramofon na ek-k triko, jedilna miza velika hrastova, črna hrastova gosposka soba, pisalna miza naprodaj. Ogleda ee lahko od 9 do lil ure dop. Riharjeva ul. 6/1.	13406-26
Gramofon
Hie Masters Voioe in mali motor 150 volt, prodam. — Križevniška M/U.
13133-36
ereraactn pow vioran3u •
Šivalni stroj
dobro ohranjen, znamke Singer, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.	3S3H1-7
Wertheim blagajno
št. 2, kupimo. Ponudbe na na Podporno društvo drž. in banov, uslužbencev za dravsko banovino v Ljub ljani, Knafljeva ulica.
13331-7
Dražbe
lieseda 1 Din. iavek 8 Um, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prostovoljna sodna dražba premičnin
kakor: težkih in lahkih vozov, kmetijskih strojenr, p® ljedelskega orodja, sodov, konjske opreme, posne-maj-nika, eaiega kozolca dvojnika e štiri okni, enega kozolca samega z 9 okni m drugih premičnin. ponu<Ow na ogi. odd. Jutra pod »Dražba 391*.
tssBta
Beseda 1 Din. davek 8 Din, ta šifro ali lajanj« naslova f Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Grafolog in hlrosof
N. Sadlucki v Ljubljani.
Sprejema vsak<?dnevno: f*— 12; 1-4—19. Naslov: Ljuiv-ljana, Hotel »Slon«, soba št. $4.	10190-81
Vinski kamen
kupujemo po najvišjih cenah. Salus d. d. Ljubljana 10308-7
Leioo
v dobrem stanju in i saj
boljšo optiko, kupim. Ponudbe z navedbo eene na Selhavs, fotograf, Skofja-Loka.	13350-7
Glasbila
besea* l Din. lavek S Dia. za Šifro ali dajanje naslova S Din- Najmanjši znesek IT Dta.
IVAN KACIN Domžale
dobavlja prvovrstne PIA-NINB od 9000 Din, HARMONIJE od 3000. Popravila, ugiašenje, Uposojeva-nje klavirjev najcenejše. Zahtevajte cenik. Tudi na obroke. — Ljubljana, Ko-menakega aL 36,11.
13474-»
Angleški gramofon
l ploščami aH br«a, zamenjam za rabljca šivalni stroj ali »o*ko kolo. — Frane Ooi, Skofja Loka, Dorfarje «.	18398-36
Vinski kamen
(Birao), kuf«m. Ponudbe z vzorcem in navedbo količine na A. Resman k. d., Zagreb, Ilica 32B.
116306-7
Ponjavo
(plahto) 4X5 ali 6X6 m, v popolnoma dobrem stanja, kupi Kolinska tovarna d. d. v Ljubljani.
10437-7
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. SlomSkova tU. 7 visoko pritličje desno.
13506.7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Cerne - jnvelir
Ljubljana, Woltova ulica 3
Razpisujemo
gukeesrivBo dobav« 200 v»-
gooov zdravih, d-obro šahih bukovih drv (eepanic) brez okrogli« in klad, tž zimske sečnje 19360*. Plačljivo taioj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, conočbo kvalitete ia najnižje eene za 100 kg^ fco vagon nakladalne postaje, poslati do 35. t. m. na: Nabavljolna zadrmra usl. drž. žel., Ljubljana, Masarykov» IZ.
18331-31 Preklicu jem
žaljivk«, izreč«« o g®. Koprivškovi in se jI zahvaljujem, de je odstopila od tožbe. Stušek Trbovlj«.
30481-81
Avto podjetje
Pečnlkar
nacnanj&, da prekine njo Ljubljana - Zg. Kašelj dn« Š. jamija.
1045441
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvsi, »Paket serija S« vsebina: j5—31 a prima oksfordov, touringov in cefirjev m moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija 8/o* ietotako 16 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki td. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za sto ceno »Paket serija P« vsebina: 18 do 30 m platna, posteljnina, žensko, moške n namizno perilo, barvasto, ta- »Paket serija P/I« 10 io 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem naaaj In zamenjam. Dalje najcenejše r>lago M vsa moška in fceo--fca oblačila. Vzorci br«s-plačoo.
.KOSMOS«, razpošiljataiea1 »Stankov, Maribor, Dvora-kova cesta H. t
Kolesa - otroške vozičke — kupite poceni pri
Albin Adamič & Co.
Ljubljana, Igriška 3,
(za dram. gledal.)
L.
JANKO ČEŠNIK

Modna manufakturna trgovina
LJUBLJANA — LIN GARJE V A ULICA
Nadi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče
Priznano najboljši nakup, kamgarna, Seviota, lodna za možke obleke bi površnike.
OGLEJTE SI ZALOGO!
SENZACIONALNE NOVOSTI!
Patentne poljske poete. II* ▼ največji popolnosti
Edini Izdelovalci

poi>HUwt, fcitotw, vrtnega pohištva, Itd.
J UeOTEKSTIL."—OSI JEK
Kapital
B«Mdt 1 Din, toTek t DU, H Ilire «11 lajanje om!ot> 5 Din. Najmanjši tneee« 17 Din-
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - Javlja, la Jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice is Ljud ske posojilnice.
149 16
Pekovskega
pomočnika sprejmem kot družabnika. Potreben kapital &(M»i do Jfl.000 Din. — Ponudbe na podružnico Jurra Maribor pod šifro »Družabnik«.
13:08-16
Knjižico
Kmetske z vlogo 80.000 — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 80.000«.	13327-16
Posojila
*«Eana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarova-nje za slučaj smrti.
Banka in Štediona
d. d. Krapinske Toplice Olavni zastopnik za dravsko banovino
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka ul 12
Pismeni odgovor Din 3 znamke
163-16
Intervencije
V vseh zadevah, pri vseb oblastvih in ministrstvih iivršuje hitro in uspešno: Gospodarsko-pravna pisarna. Ljubljana., Selenburgova 7/1.	13-ISS-16
25.000 IS in posojila
Iščem za d v« leti na 350.000 Din vredno (lišo v Ljublja nt. proti vtojižbi na prvo mesto. F«niiflbe na ogl. odd. Jutra pod Din 25.O00/ BOS«.	1:3305-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, favršuje najbolje n.-ikup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC
Vseh dena*iiih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk.
173:6-16
Vojno škodo
•d 1000 do 10.0.10, nominale •li pa zartavne liste, kupim. PonuJHe na ogl. odd. Jutra pod »Din 10.000/307«.
113367-16
Hranilne knjižice
vnovčite
najbolje
potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore,
Ljubljana, G3niališka 12. Tele«* SM6.
168-16
Naslove
kupcev in prodajalcev hranilnih vlog dobite na izbiro. Agencija. Ljubljana Wolfov« 3/T. nad. Odgovor Mamke 3 Din.'
18416-16
Poravnave
plačanja dolgov
posredovanja sreditov In gotovine na hranilne knjižice, nalož be kapitala 'tudi hranil, vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo »odstvene revizije, bilance Id vse druge crgovsko go spodarake posle izvede in Izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Cesta 29. oktobra .^Rimska cesta) št. 7. fZa pismena po □ila
Kupim knjižico
»Praštedlone« 3000 do 5000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13471.16
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske, kupim za večjo vsoto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.
13536-16
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd. Davčna poslovalnica, Ljubljane. Selenburgova 7/1.
13489-16
Informacije, inkaso
hitro izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana, Selenburgova 7'I.
13487-16
B-;»cla 1 Din iavek 3 Din t.a šifro »H lajanje naslov« * Din Najmanjši tnesek 17 Din
Plise, entcl, ažur
gumbe. gumbmce, mono grame izvrš' *ikoj Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. — Žepni robci, plenice, ročna dela
169-30
Pridobitna podjetja
Trgovine, industrije .trafike, bufete, točilnice, hotele, restavracije, kavarne, pletilnice, trikotaže, itd. prodamo in posredujemo nakup naglo, solidno in uspešno: Poslovnica Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 144. pritličje levo.
13388-30

Beseda 1 Din. Javek 3 Din m šifro al! lajanje naslov? i Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski lokal
v sredi žitnice, sposoben za zadruge, lesne io mlinske zamenjevalnice z žitom, špeeerijo ali železo zraven, oddam v najem. Redka prilika! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V najem«.
1.2751-17
Parno pekarno
s -lanovanjem in orodajal no, oddam v najem za avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«.	13147-17
Kavarno
staroznano. dobro vpeljano, novo renovirano, s potreb niin inventarjem v večjem industrijskem mestu savske banovine, s petsobnim stanovanjem v enonadstropni hiši, oddam 1. julija ali avgusta proti enoletni pogodbi in odgovarjajoči kavciji v najem nli prodam. Po nudbe na ogi. odd. Jutra pod »St. 333«.
13180-17
Trgovski lokal
na prometni točki v LJubljani priporočljiv za manufakturo železnino, sploh vse razen galan. terije. ki Je že v hiši, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal 17«.
13495-19
Slaščičarna
kavarna bife. dobro Ido ča radi rodbinskih razlogov naprodaj v Splitu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Split«.
11711.19
Lokal
ln prit. stanovanje, skupno oddam za 1. julij. LJubljana Stcžice 170. ob Tyrševl cesti.
13503-19
r/
Beseda 1 Din. davek 3 Din sa šifro ali iajanje uaslova i Din Najmanjši znesek 17 Din
V Brežicah
in okolici ugodno ,,roda jamo hiše. stavbišča. vino grade, sadovnjake, arondi rana vinogradniška pose stva. proti gotovini. Uprava Attemsovih posestev. Rre žice.	112-20
Renomirana
restavracija
in kavarna se proda skupno z velikim hotelskim po slopjem, opremljenimi ho^ telskimi sobami, restavracijo z plesno dvorano in kavarno, lepim vrtom in nadkrito teraso. Vse kom pletno in solidno oprem ljeno. Zraven tega vsa pripadajoča gospodarska poslopja. Jzborno idoče podjetje leži v priljubljeni in najbolj frekventirani iz letni točki zagrebške okolice. Izletniki, turisti, aut-o-mobilisti in ostali športni ki katere privlačuje pre krasna okolica, mnogošte vilno obiskujejo celo leto to podjetje. V rekonstruk ciji je tudi široka avtomo bilska cesta katera spaja Zagreb z Slovenijo. Cena je ugodna. Naslov v vseh posl. Jutra.	12319-20
Trgovska hiša
lepo urejena, z sigurnim donosom, na prometni točki gredi Ljubljane naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Trajna rentabilnost«.	13470-20
V mestu Celju
tik glavne ceste, naprodaj lepo stavbišče po Din liž kv, meter. Informacije pri Jager, gostilna »Na-Na«, Celje.	13535-20
Stavbena parcela
pooeni naprodaj. Maribor, Frankopanova ulica 48. — Haupt.	13633-30
Stanovanje
tinseda i Din. lave* s Du ia šifro al', lajanje naslova Din NajmanjSI io«w>k 17 Din
Trisob. stanovanje
oddam za 1. julij. Jenkova ul. 4.	13370-21
Dvosob. stanovanje
lepo, manjše, oddam brez kopalnice, za julij. Mesečno Din 500,- Podaljšek Bi-čevja 7 Tržaška cesta nasproti mitnice.
10369-21
Dvosob. stanovanje
komfortno s kopalnico, balkonom, shrambo, lahko tudi nekaj vrta, oddam v najem z 1. julijem. Staničeva ul. 27/1. za Bežigradom.
13366-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico komfortno v visokem pritličju oddam ti 1. julij. Rožna dol. c VII
Stanovanje
dvo ln trisobno, z vsem komfortom (plin), blizu banovine, oddam z avgustom. Informacije: Groharjeva c. 2, pri hišniku.
13410-31
Sobico
Zamenjam
preko počitnic stanovanje sobe in kuhinje. Pogoj voda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljane«.
13434-21
j a.
10371-31
Dvosob. stanovanje
manzardno. solnčno oddam s 1./7. Močnikova 5.
13375-21
Dvosob. stanovanje
kuhinja in pritikline oddam takoj ali s 1. julijem za Din 430.- Ljubljana VII Celovška cesta 72.
13353-21
Gostilno
ob prometni cesti. 1 uro iz Maribora, oddam v najem 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13336-17
jasnila znamke).
18420-16
Družabnika (co)
Bkromno, resno osebo, z glavnico 50 do 100.000 Din, Išče dobro vpeljana prodajalna moderne opreme v Beogradu. Ponudbe pod ►568« na Propagando, Beograd, poštni pretinac 409.
13435-16
Hranilne vloge
vteto denarnih zavodov
vnovčuje
ps najvišji ceni takoj v gotovini
Trg. ag. za bančne Is kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ni 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči u pravilnost tn stro go »olldnost v vseb poslih.
12650-16
Družabnika
družabnico
a kapitalom do 160.000 Din, sodelujočega ali tihega, sprejmem v lukrativno, dobro uvedeno podjetje. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez primere«.
13431-16
Interesentom
graščin posestev, hotelov, pensionov, kavarn, restavracij, hiš, vil, pekarn, žag, mlinov, veliko izbiro, nudi posredovalnica IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova 30.
13531-16
Nad 400 hiš
to posestev, v LJubljani in okolici naprodaj. ADAMIČ Gosposvetska 8/II. Telefon 32.86. — Uspešno ln vestno po. 6redovanje.
13467-16
Ureditev dolgov
potom sodn.h m Izven sodntn poravnav Nasveti v konsurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. 6estava in aprobaclja bilanc. Prestaro? kreditov nasveti glede hranilnih Vlog ln niasiranje Istih Vsi pnsll Kmečke zaščite. Edina konceslonlran3 komercialna »lsama: LOJZE Z A J C LJubljana, Gledališka ui 1. Telefon 38-18
24-16
Trije lokali
primerni za trgovino, obrt ali pisarno se takoj oddajo posamezno ali skupaj v Radovljici na najpromet-nejšiii:!! kraj:;. Poirdbe 'a ogl. odd. Jutra pod »D. 36.«	1341.1-17
Trgovski lokal
na najprometnejši točki, pripraven za trgovino s čevlji in kateri je popolnoma vpeljan, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13419-17
Vinotoč
proti odjcupnlni takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13205-17
Delavnico
v sredini mesta takoj oddam. Pojasnila pri hišniku. Selenburgova št. 6.	13518-17
Dobroidočo
mesarijo
center Ljubljane oddam v najem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mesarija 465«.
13465.17
Lokali
ieseda 1 Din. davek S Dm. ca šifro ali dajanje naslova ' Din. Najmanjši tne*ek 17 Din.
Delavnico
v velikosti 34 & 12 m, s pisarno, oddam v najem. Primerno tudi za skladišče. Ogledati je Ljubljana, Teševa cesta št. 60.
13306-19
Lepe lokale
za trgovino aH obrt po zelo nizki ceni oddamo. Emonska e. 2.
16382-10
Trgovina
na prometni točki v Ljubljani se vsled prezaposlitve takoj proda. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 427«.
18427-10
Veliko lepo sobo
v zvezi z eno manjšo primerno za pisarno društvo, razstavni prostor £-.11 sllčno na prometnem kraju taUoj od dam. V Isti hiši se odda tudi Lep trgovski lokal. Poizvedbe: Plenl-čar. Miklošičeva 10.
12848.19
Fotografi!
Radi prezaposlenosti oddam ali prodam fotografsko podružnico v Ljubljani. F. Hudnik. Celovška c. 43.
13511-19
Lokal
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13519.19
Iščem lokal
za mlekarno na prometni točki. Fanl Za-bret, Florjanska 40.
13486-19
Nova trgovska hiša
na periferiji Ljubljane takoj na prodaj. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 350«.
1.3379-20
Stavbno parcelo
od 300 do 600 kv. metrov, na ravnem, v Koroškem ali Magdalenskeim predmestju v Mariboru, kupim. Istotam novo 3—o stano vanjsko hišo z vrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13318-30
Hišico
z vrtom, v bližini Celja ali Savinjski dolini, kupim za c ca Din 20.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18345-20
Gostilna in trgovina
z mešanim blagom na deželi. naprodaj zaradi odpo-tovanja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Promet«.	13342-20
Dve hiši
ob tramvajski postaji: prva z moderno mehanično pekarno in 15 malimi stano vanji; druga nova, davka prosta, s tremi udobn-imi stanovanji — za.radi dni-žinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13324-20
Lepo hišo na deželi
s poljem vred in gospodarskimi poslopji poceni prodam zaradi preselitve v Novih Lazih pri Kočevju. Ponudbe poslati na naslov: Dr. Ivan Sajovic, Kočevje.
-.3289-30
Večje hiše
trgovske tn stanovanjske, z dobrim donosom, v Ljub Ijani in periferiji.
Lepe vile
eno ozir dvodružinske. komfortne, po ugo-lnih ee-□ah. hipoteke za prevzeti.
Pripravne hišice
za upokojence po nizkih cena-b.
Posestva
po V8ej dravski banovini, v različnih cenah ln veliko stib ugodne lege.
Gozdovi Stavbene parcele
v centru Ljubljane in oa
oeriferiji
proda
Pristavec Franjo
Ljubljana .Erjavčeva c. 4a.
Telefon 23-81. — Nasproti iramskega gledališča.
133-20
Hišo
s pekarno, trgovino s čevlji in trafiko na glavnean trgu v Kranju, prodam. Donava Din 50,000,- letno. Polzve se Čadež, pek, Kranj.	183511-20
Posestne meje
po mapi, določa. Delitvene načrte in ostala zemljemerska dela, izvršuje: Geod. Perčič Anton civ. poobl. geometer Ljubljana Tavčarjeva ul. 2111.
18406-30
Nova hiša
enonadstropna z lepim vrtom, blizu postaje D. M. v Polju [točeni naprodaj. Plačilni pogoji ugodni. Na slov v vseh r>osl. Jutra.
13412-20
Lepe stavb, parcele
ugodno naprodaj v Vižmar-jih-Št. Vid. Naslov v vseh |M>sl. Jutra.
18424-2fi
Kupim
stanovanjsko hišo
event. s trgovskimi lokali, solidno zgrajeno in v dobrem stanju, sredi mesta. Cena približno od 250 do 500 tisoč. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«.	13447-20
Novo vilo
tro-stanovanjsko z lepim vrtom 8 min. od tramvajskega postajališča, Vič. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ARKO«.
13532.20
Dvosob. stanovanje
kabinet, oddam 1. julija. Vse pritikline .poseben vhod. Herbersteinova 18. Stadion.
13393-21
Stanovanje dveh sob
oddam 15. junija ali 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje Mirje«.	18402-21
Trisob. stanovanje
takoj oddam v bližina Je-lačina. Dolenjska cesta št. 85. Poizve se pri Jeršinu Rudnik štv. 18.
18401-31
Dvosob. stanovanje
balkonsko, sončno oddam mirni stranki brez otrok za 1. avgust e-vent. julij. Rož. dol. štv. 28. e. VH. Podrožnik.
13426-21
Dvosob. stanovanje
takoj s oddam. Krakovski nasip št. 18.
13411-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj ali pozneje. Zg. Šiška 241 (Bačar, Pod hribom.	13442-21
Vilo
komfortno. enodružinsko, centralna kurjava, plin, garaža, vrt, v Ljubljani, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18430-21
Enosob. stanovanje
oddam v Rožni dolini. Poizve se Vič 24.
13263.21
Enosob. stanovanje
čisto oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13517.21
Enosob. stanovanje
oddam. V poštev pridejo manjše družine. Zg. šlška 143 poleg gasilnega doma.
13516.21
Stanovanje
4 sob ln kuhinjo s prl-tlkllnaml oddam v najem. Gradišče 14/1. Informacije v ogl. odd.
13515-21
Trisobno stanovanje
komfortno oddam mirni stranki. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13507.21
3-sobno stanovanje
udobno s kopalnico, plinom in sobo za služkinjo takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.
13498-21
Dve 3-sobni
stanovanji
zelo solnčnl ln mirni takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Trosobno«.
13497-21
2-sobno stanovanje
krasno ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
13496 21
Dvosob. stanovanje
oddam. Pleteršnikova ulica št. 1. Ogled: od 4—6.
13J4K-2I
Trisobno stanovanje
komfortno v sredini mesta oddam takoj ali po. zneje. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
13456-21
Stanovanje
2. ali 3-sobno parket, balkon. I. nadstropje od. dam za Julij ali avgust. Bolgarska 17.
13468.21
Dvosob. stanovanje
oddamo 1. julija. Vidov-danska cesta 1, hišnik.
13530-21
Sobo
aH enosobno stanovanje s kuhinjo, oddam stranki brez otrok. Novi trg 5/II, levo.	13150-21
Stanovanja
Beseda t Din. Iavek 3 Din šifro ali dajanje oa«lova i Din Najmanjši tnesek 17 Din
Stanovanje
3-1 sobe. komfortno, išče višji oficir blizu centra za 15 juni 1086. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno 356«.
18356-:31a
Stanovanje
v Mostah, Kod-eljevem ali Zeleni jami. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli 370«.
13-'J7iJ-2:a
Enodružinsko
stanovanje
s kuhinjo, opremljeno za letovišče pod »Golico« oddam. Dernič J. Sv. Krii št. 55. p. Jesenice Gorenjsko.	13356-2Ha
Enosob. stanovanje
išče uradnik z otroci. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
18316-21»
Enosob. stanovanje
za dve osebi, iščem za Bežigradom aH v bližini Jan-ševe ulice avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13285-31a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico po r-*ožnosti tu di vrtom išče z^conski pa.r brez otrok za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Navedite ceno«.
18399-2!a
Mirna stranka
brez otrok. Išče mirno in zračno enosobno stanovanje s kabinetom ln prltlkllnaml. po možno sti visokopritllčje za a v. gust ali september, tudi kasneje, podpritličje Izključeno. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Mirna ln točna«.
13514.21a
Trisobno stanovanje
iščem v Mostah. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«.	13537 -la
lepo, zračno, takoj oddam gospodični. Naslov poslovalnicah Jutra.
1854'. 33
Sobo
za pisarno aH obrt takoj oddam. »Zedom« Novi trg 2. Poizve se istotam.
13414-23
Sobo
sončno in zračno, s posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Naslov v vseh I »osi. Jutra.	18422-23
Sobo
lepo. sončno, v centru oddam s 15. junijem. Telefon na razpolago. Naslov v vseh po6l. Jutra.
13433-33
Opremljeno sobo
solnčno, z eleketriko, oddam dvema gos|K>doma po 120 Din za osebo mesečno. Na željo souporaba klavirja. Medvedova 8/II.
13143-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, solnčno in zračno oddam. Cesta na Rožnik 47.
13432-23
Opremljeno sobo
lepo, parketirano, oddam. Ga jeva ulica 8. VII. Du-kičev blok.	13434-23
Sobo s štedilnikom
oddam 1. julija mirni stranki. Naslov v v»eh po ■dovalnicah Jutra.
19436-33
Prazno sobo
eventuelno s hrano ta. koj oddam. Devlnska 9 iKolezlja).
13270-23
^iTnii '
Beseda 1 Din. davek S DU. za šifro al: lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi «ne*ek 17 Din	*
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, visoko pritličje, center mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13143-23
Sobo in kuhinjo
podpritličje, eolnčno, oddam zelo čedni, točni, dvočlanski družini. Cankarjeva ul. 5. Kodeljevo.
18367-33
Opremljeno sobo
oddam takoj. Aleksandrova 7/H. le>va vrata.
18380-33
Lepo sobo
oddam s 15. junijem 2 gospodičnama z vso o. skrbo v centrumu me sta po zmern! ceni. — Naslov v vseh posloval, nlcah Jutra.
12237-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v pritličju oddam. Isrlška ul. 6. nasproti drame.
13520-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom, oddam. Pripravno za drž. uslužbenca aH uslužbenko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13207-23
2 sobi
opremljeno in prazno sobo ter 2 lokala pripravno za vsaiega obrtnika, oddam takoj. Poizve se: Kodeljevo, ob Ljubljanici 21.
13302-33
Sončno sobo
lepo opremljeno, separiran vhod, balkon, v bližini kolodvora in Tabora, oddam 16. junija. Sprejmem tudi sostanovalko. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13335-33
15. junija
oddam gobo z balkonom, svetlo, s posebnim vhodom, lepo opremljeno. Naslov v vseh posl. Jutra.
13401-2S
Sobico
solnčno, event. z vso oskrbo oddam blizu Tivolija. Naslov v vseh posl. Jutra 13403-33
Opremljeno sobo
lepo, sončno, oddam stalnemu gospodu od 15. junija dalje. Mivka 27/1.
13407 33
1—2 selnčni sobi
sodobno opremljeni s kopalnico v bližini Tivolija oddam. Telefon na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13459.23
Sobo
oddam eni ali dvema osebama. Artač Florl-janska 23/11.
13455.23
Sobico
takoj oddam gospodični po nizki ceni. — Masarlkova cesta št. 58.
13513-23
Opremljeno sobo
blizu uradniške meoze in kopeli s posebnim vhodom in elektriko, čisto in mirno oddam za Din 250. — Prečna ulica 8.
13538-33
Solnčno
opremljeno sobo
parketirano, elektrika, poseben vhod, oddam. Ale-ševčeva 22.	13538-33
Solnčno sobo
zračno, s posebnim vhodom in z dijetično hrano, išče samska oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Domače«.
"8540-23
Sobo
oddam s 1. julijem v Ilirski ulici 19/1. nadstropje desno.
13505-23
Lepo sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma pri kolodvoru. — Naslov v v»eb poslovalnicah Jutra.	13473-23
Separirano sobo
mirno, solnčno. center, oddam starejšemu »talnemu gospodu, event i vso pre--k.bo. Naslov v vseh po--lova.nicah Jutra.
13483-23
Lepo sobo
sončno prostorno, s posebnim vhodom oddam eni alt dvema boljšima osebama eventuelno s celo oskrbo. Stari trg 28/III.. desno.
13469.23
Sobo
oddam dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13463-23
Sobo
s štedilnikom ln priti, kllnaml oddam takoj ali s 1. julijem. Predovlčeva 16, Moste.
13462-23
Mlad obrtnik
želi poročiti gospodično v starosti od 20-28 1. Resne ponudbe z sliio na ogl. odd. Jutra pod Stfro »Bodočnost 374«.	:cCT4-35
Vdova
43_letna sama z obrtjo, pohištvom ln nekaj gotovine. simpatična, blage duše želim radi pomanjkanja znanja spoznati gospoda Istih lastnosti, solidnega tre. nega v državni službi ali upokojenca od 45 do 60 let. Samo resne po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna v za konu«.	13493-25
Želim znanja
z žensko srednjih let. tudi ločenko, s skromno balo. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Viri-bus unit-is«.	13477-35
Želim poročiti
gospoda državnega nameščenca v starosti do 32 let. Sem posestnlko. va hčerka stara 21 let. z Izobrazbo 3. meščan skih šol ter 4 leta ku. hlnjske prakse. Zelja Je moja da si ustanovim miren dom. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod šifro »2:elim mirni dom«.
13472.25
Gospod
^tar 37 let. s premoženjem, išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo srednje starosti. Dopise na podrli/ nico Jutra Maribor pod -300«.	13522-2R
Razno
Beseda 1 Din iavek 3 Din za šifro ali dajanje »»lova 5 Din NaimanjK znesek 17 Din
Dečka
5.letnega, čednega ln veselega značaja oddam za svojega dobri družini. Naslov v vseh posloval, nlcah Jutra.
13162-??
Dve kranjski
narodni noši
za večjo postavo se iščeta nn posodo za 31. junij t. 1. proti primerni odškodnini in garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narodna noša«.
1031!-37
Cene oken in vrat
kakor tudi vseh druiih mizarskih izdelkov sem znatno znižal. Leseni roloji kv. m Din 130. — Poraba strojev ura Din 30. Zahtevajte cenik. Senica Jožef nasl.. Ljubljana Bežigrad.
133!0-37
Kovači!
Brezplačno razdelim »LAF-FITTE« varilne plošče. — kdor pošlje naslov na: Bala VADAS. Novi Sad, Futo-ška 6.	18320-37
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša lister i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite naice-neje pri
PRESKERJU.
SV PETRA C. 14
Prazno sobo
s štedilnikom ali brez oddam takoj ali pozne. Je. Koseskega ul. 30. Tr. novo.	13460-23
Kabinet
v sredini mesta oddam s 15. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13458.23
Ui
i Du> ta vek S D.i> u šifro «11 lajanje aaalora Din Najmanjši tneoek 1? Din
Prazno sobo
čisto, z vso oskrbo, iSfem v bližini Sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna«.
13309-23«
Opremljeno sobo
iščem 15. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«.
13335-23a
Hotel
„TROHA"
BLED
Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 5 Din. Porcija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. — Desetdnevni abonma samo 440 Din inkl. vse takse Vsak večer plesna zabava.
Dm
rM
Vsaka beseda	s
iavek 3 Din. za	šifro alt
lajanje naslova	5 Din TaimanjSi tnesek Din
Ženitna
posredovanja
boljših družabnih slojev izvršujemo najvestnejc. Imamo mnogo odličnih prvovrstnih partij obeh S[*>lov v evidenci. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v poštnih znamkah diskretno: »Rezor« Zagreb pošta 3.
18360-24
TELEFON 25—57
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo.
D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor.
IMlflJfMi Mizarji!
Vsaka beseda	{ Din;
Iavek 3 Dio. u	Mtro ali
dajanje naslova	5 Din
najmanjši	90 Din
Din 3.000
za 10% obresti, plačam v naprej dobro situirani, trgovsko naobraženi gospodični, ki bi pristopila k dobro idoči trgovini kot tiha družabnica z gotovino Din 60.000. Po 6 mesecih bi jo v slučaju obojestranske harmonije poročil ali plačal menico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravo podjetje — agilen trgovec«.	13303-2"»
Gospodična
srednjih let z 60.000 Din gotovine želi poročiti drž. nameščenca 40 — 50 let starega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primorka«.
13145-25
SATOR za 2—3 osebe Din 450.— dobavi
Kolb & Predalič
Ljubljana, Kongresni trg 4.
Elek romolorF £7*
novi 1 rab za vse
□apetostJ vedni v veliki izbiri na prodaj Lastn* ie lavnica za previjanja in popravljanje iinamov lvto linam elektromotorjev tet vseh *lekt.roaparatov Izvršujem vse električnt instalacij* u r»z«v»t.ljavo in pogon
EI.EKTROPOD.IEUt FRANJO PERCINLIC
UlfRLIANA Gosposvetska cesta ii>.
ČEVLJI
otročji, moški in najmodernejše ženske — PO UGODNI CENI v znani garantirani kvaliteti dobite zopet
v Prodajal, čevelj
preje
Pri Pollaku
Dunaj. 23.
sedaj
Kolod. ul. 11
Triumf.
Celuloidne ščite za vrata
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul 1
nnnnnnnnnnnnnn Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Lepe grudi . , . so zelja vsake
zene!
JOLIFEME - ZA NERAZVITE GRUDI!
Naraven, zunanji in popolnoma uspešen postopek za dosego normalne velikosti in polnosti grudi, pri nerazvitih grudih ali kadar grudi izplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje. Pri tem se ne okrepe telo in boki. Garnitura Din 160.— JUNO - Za ML AHA VE IN MEHKE GCUDI vrača grudim elastičnost in čvrstost. Garnitura Din 70.
Nega lepote. . .? Da!
toda samo z znamenitimi in naravnimi preparati biološke kulture lepote Schroder-Schenke. ANTI HEL emulzija odbija ultravio-letne žarke in varuje obraz pred nastankom sončnih peg. Din 50.— CISTA POLT brez prističev, sojedcev, madežev, gub, mastnega bleska, ove-nele kože in znakov staranja, dosežete samo z biološko kuro za čiščenje obraza.
Garnitura Din 120.— PASTA REGIS specijalna krema za prehrano kože in proti malim gubicam. — Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam to njihovo »tajno lepote«. Din 18.—, 40.—
in dvakratna 100 gr. Din 60.— ASIAM1 mandljevo mleko zoper razširjenje por, sojedcev in mastno kožo. — Din 50.—
VODICA IZ KUMARIC za suh obraz.
Poživlja kožo, pomlajuje črte obraza.
Odlično odstrani šminko. Din 30.— Dobiva se pri renomirani parfumerijl in kozmetiki
»OMNLA« oddelek 1/3
Zagreb, Gunduličeva ulica št. 8/1. nadstr.
Pošljemo po pošti tudi proti naplačilu poštnine. Telef. 97-67. Zahtevajte brezplačna navodila in ilustrovan katalog!
LEPO POSESTVO
15 km od Ptuja z lepo zidano enodružinsko hišo, velikim gospodarskim poslopjem, z njivami in stavbno parcelo, takoj prodamo. Vprašati Anton Krajnc, Ptuj — Cvetkov trg 4.
Jelonošo
ev. jelonosilko
sprejme takoj prvovrstni hotel v letovišču v Sloveniji. V poštev pridejo samo prvovrstne moči z znanjem nemškega jezika. Ponudbe pod »Izvežban« na ogl. odd. Jutra.
Vrtne solnčnike
IZDELUJE
BELA F E T T M A N N, ZAGREB
Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri
»JEKLO« Stari trg.

KLISEJE
PNO IN VEČBARVNE
SV.PETRA NASIP ST.23
BSSSBBBl
čtok
(Hat
morsko kopališče in idealno letovišče,
4 ure s parnikom oddaljeno od Sušaka. Prospekte oošlje brezplačno na zahtevo kopališčno poverjeništvo.
Mlajši in starejši
MUSlil SPOLfSI SLABOSTI
(impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat
lflRILINETS
ki (feluje ojačeno.
škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin.
Ogl. reg. pod S. br. 10/12969—35
Pri pokvarjenem
i a preobteženem
želodcu
pri zgagi, pri začetnem
TVORU
v želodcu Vam pomaga
SALVACID
i
—~— Ogla*	^^
Dobiva se v vseh apotekah m 2330/32
LIANA SANDENT
Si
YSIE ZATE!
>Nu, torej,« reče nazadnje Berthaupt — in po-mežikne sestri MehciMi. Ta izgine brez glasu. Z Gragertom je treba govoriti, najj bo prijetno aJi ne. Kar tako m<e more ležati, s tem neznanim pogledom v očeth.
A preden ie utegnil spravita 'besedico iz sebe, se Georg oglasi: »Prosim, gospod doktor, dobo-di'te mi nekoga, da me spremi v Berlin. Jutri zjutraj se odpeljem«.
»Z mojim dovoljenjem oe«, ga hoče zavrniti di: Berthaupt, ali beseda mu obtiči v grlu. Ta mož se bo odpeLal z dovoljenjem ali brez dovoljenja; odpeljal se bo.
»Cucte, gospod Oragsert, vsa ta reč v listah je velik nezmised, nihče, kdor vas pozna, ne bo ver jel, da bi bili storili kaj nepravilnega. Samo besedo porečete, pa bo vse razjasnjeno«.
A Gragertov obraz je tak, kakor da ne bi njegovi čuti dojemali ničesar tega, kar se godi okoli nJega.
Zmerom enak, pomisli doktor — zmte.rom fefii.
»•Gospod Gragert«, de in ga odločno strese za ramo. »Nikar tako ne strmite predse. Saj se lahko peJtjete. Poiščem vam zanesljivega spremljevalca. Da nisem tukaj nepogrešljiv, Bog ve, da bi sam šel z vami«. S temi besedami še enkrat čvrsto
stisne Georgrn (roko. Tedaj se te zdrami Iv svoje
brezčutnosti. »Dober človeik ste, doktor,« reče, jn oči se mu za trenutek vrnejo v resničnost
Berthaupt hitro odide iz sobe. »Sestra MethHda, 'bolnika ne smete niti za trenutek pustiti samega, veste, niti za trenutek ne! Glejte, da bo namestnica tu, ko boste morali k maši, razumete?«
Ko doktor Berthaupt čez dva dmd rzprašuJe
zdravstvenega pomočnika Hubermeierja iz Gar-miseha o njegovi vožnji z berlinskim stavbenikom, sliši spet in spet: »Neznano je balo, gospod doktor, kar neznano. Mislil sem, da se gospodu Gragertu meša, tako obupamo je gledal ves čas; niti besedice ni orbmil, ne jesti ni maral ne piti, na vsaki postaji je samo vpraševal, ali imajo kaj novih berlinskih listov. Samo časnike je bral — in potem je zmerom strmel predse kar neznano je bi'o — in Boga sem hvalil, ko sva se srečno pripeljala v Berlin. Tam je čakal gospjda Gragerti star, pri-jazien gospod; ta ga je spravil v avto in ga odpeljal, meni pa je dal petdeset mark. Nu, nič preveč mi bilo za vso to strašansko reč . . . Da, in krp pozdirav naj vam sporočim od gospoda, hudimana, ime sem pozabil, kdo se pa izpozina v teh viažiih pruskih imenih.«
»Od gospoda Kramerja«, reče dir. Berthaupt, in
zdravstveni pomočnik Hubermeier potolažen poki m a. Dr. Berthaupt je pred Gragertovim odhodom brzojavil svetniku Kramerju. Lora mu *a je bila omenila kot prijatelja, ki se Georg lahko za-
nese noj. Berthaupt Je najprej po telefona iskal
Lome pri Gragertovi družbi, a tuj glas ma je odvrnil, da gospodična Fehlauova ni več v službi pri ttvrdki. Tajko je zdravnik nazadnje brzojavil Kramerju.
Ko Kramer vidi Georga, kako ga. kmečki spremljevalec napol prinese iz vlaka, takoj spozna, da ga ne srrue pustiti samega. Isto čuti menda tudi Georg. V njegovih očeh se razločno zrcali strah, ko stoii oprt na Hubermeierja, sredi postajnega vrvenja. Nekaj korakov za Kramerjem stoji z odkrito glavo in radovedno izbuljenimi očmi Ge-orgov šofer, Schmidt. Georg ga pogleda in v duhu mahoma vidi zapuščenost svoje velike hiše, kjer ga bodo pričakovali samo posh — s spoštovanjem, izza katerega bo prežala radovednost.
»-Ne maram domov«, reče Georg z nemirnim, jezniu obrazom. »Odslovite šoferja! Voz si vzamem in se popeljem v hortel.«
»Ali!« ga hoče Kramer pomiriti; vendar ostane ob tem poizkusu. Nato pokima Georg«:
»Prav imate, Gragert«, de s pritvorjeno vese-lostjo. »Jaz se zdajle tudi ne bi vozil v Zehlen-dorf. Treba se bo pomeniti o marsičem . . .«
In stopd k Schmidtu in mu reče nekaj besed. Ta pozdravi in odide.
»Pojdiva torej«, odločno veli Kr5mer. »Tisito za-stran hotela je seveda raezmisel; k meni pojdeva.«
V Kramerjevi pisalni sobi sedi Georg na širokem stolu. Njemu nasproti sedita ravnatelj Belzer
Id fcrfmtoafni komftsar WeiiKuuaiui. Krftnrer )f primaknil svoj stol tik k Georgovemu stolu. Dve stranki gledata druga dirugi iz oči v oči; svetnik pa Georg na tej, ona dva na oni strani.
Svetnik opazutje Georga. Ta je danes ves tepre-menLn. Uspavno sredstvo, ki mu ga <je snoči malone vsilil, je doseglo svoj namen. Do jutra je balo v gostinski sobi vse mirno, in Kriimer je slišal Gragertovo globoko, umereno dihanje. Zdaj je videti Georg nekako oknepčan. Volja m zbranost se mu je zrcalila v očeh.
»Hvala Bogu, da se začenja«, Je rekel Georg Kramerju, ko so napovedali ravnatelja Belzerja in kriminalnega komisarja Wennem.anna. »S tem, da more človek vsa(j zagibati, je že pol bitke dobljene.«
Toda nič Se ni dobljenega. Zakaj na vsa kratka, jasna vprašanja, ki jih komdisaT zadaja Georgu, more Georg samo ponavljati vedno isti odgovor. NerazumLiivo mi je inniiKajkor si ne morem razložiti, kako je mogla tuja konkurenca zvedeti reči, ki jih sam niti Mr. B'lackwetlu še ni sporočil.
»Nerazumljivo«, ponovi ravnatelj Belzer in se pikro namuzne. »Meni se zde stvari dokaj jasne, gospod Gragert, vse od vašega letnega dopusta — —«
»V čem zadeva to mod tetnfi dopoist?« vpraša Georg, ne da bi slutil, kam Belzer meri.
Kriminalni komisar VVernemann ostro zategne obraz
Odgovor zdravnika ln strokovnjaka: Ne!
Ki treba trpeti bolečin, povzročenih od kurjih očes in trde kože, in tudi to ni treba, da bi va3 podplati srbeli ln pekli, ko je na razpolago kisikova kopel za noge, podobna mleku, katero lahko napravite z eno žlico soli sv. Roka za noge. Učinki penečega ki3ika, ki se razvije, odpravljajo vse bolečine, kakor bi odrezal. Nadaljnje namakanje nog pa napravi kurja očesa tako mehka, da jih lahko s prsti odstranite. Otekline Izginejo, bolečine pa minejo in lahko potem ure in ure hodite peš ali pa tudi stojite na mestu, ker ostanejo noge sveže ln okretne. Čevelj, ki vas je dotlej tiščal, bo postal naenkrat dovolj prostoren. Izdatni zavitek soli sv. Roka za noge se dobi poceni. Po kopeli s soljo sv. Roka za noge se počutite kakor prerojeni.
flUTO-ATLAS
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Izdala 1936 s
orlročnlkom kllometersko tabelo itd. uotre. ben vsakemu avtomoblllstu, motoclkllstu ln
blclkllstu ter vsakemu hotelu. Luksuzno lz dajo v platneni vezavi Din 140.— razpečava »RUBENS«, Zagreb Vlaška ul. 53. Kdor pošlje denar v naprej dobi atlas franko.
Najboljša ln trpežna nova damska ali moška
od Din 590.— naprej, Diirkopp od I050.— naprej,
zaloga Wanderer, Opel, Victorija, Adler itd. z ugodnimi plačilnimi pogoji, kupite najceneje pri
Jos. Jernejčič
Vrhnika
šinsiiiii
priznana
.f cjšo cdo 1
__vmeku Kfro _
bfr NRJPOPOLN&aŠa in
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ Največja domaČa razpošiljalna tvrdka
F. SCHNEIDERi
izdelovanje glasbil in glasbenih PR1TEKUN
ZAGREB, Tlikoliceva ul.lO/c
Vio!in&„„,. od Din 71?ravzgap| Havajske kitare, Kitare___-•148.-» I kromotiene ,
Mandoline..* • 98.- • VSSggtiSA
Harmonike-- rD.— • j najceneje, i
ZHHTEVRJF& "Sg&SS* GEN«
v
Dnevna brza parobrodna zveza lz Sušaka r Dalmacijo is obratno z odhodom lz SuSaka ob 16. url. Dnevne redne parobrodna zveze v vseh smereh in vse kopališke in >«toviške kraje jugoslovenske obal«. Prijetna turistična potovanja v Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo ln Grško /ključno vožnjo, hrano ln posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brza proge lz Benetk v Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet iz Sušaka Trsta in Benetk v Dalmacijo, Albanijo in Grško. Prvovrstni parniki —• dobra kuhinja ln postrežba.	j
ZAHTEVAJTE PROSPEKT®! T
Pojasnila daje direkcija na SnSafen, njene agencije, vsi uradi Potnik*
in drnžbe TVasron s-Lits-f!noV
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ln Izraženega sožalja ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, brata, itd., gospoda
JANKA GRTVCA
RAVNATELJA OKRAJNE POSOJILNICE V ORMOŽU,
Izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo.
Prav prisrčno pa se zahvaljujemo p rim ari Ju bolnlSnlce krlžniškega reda g. dr. Antonu Hrovatu, usmiljenim sestram in častiti duhovščini. Posebno zahvalo izrekamo Sokolom, gasilcem ter predstavnikom drugih kulturnih, nacijonalnih in gospodarskih organizacij, ki so svojega člana spremljali na njegovi zadnji poti. Prav tako se prisrčno ln posebej zahvaljujemo starosti ptujskega Sokola g. dr. Šalamunu, narodnemu poslancu g. Augustu Lukačiču in strokovnemu učitelju g. Turku za besede, ki so jih s tolikimi občutki spregovorili ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se prav toplo odposlancu sokolske župe g. Dojčinpviču iz Maribora, starosti ljutomerskega Sokola g. dr. Stajnku, predstavnikom oblastev in banovinskih zavodov.
Naša iskrena zahvala tudi bivšemu narodnemu poslancu g. Lovru Petovarju, vsem članom, odboru in ravnateljstvu posojilnice, kakor tudi vsem dobrotnikom in darovalcem vencev in cvetja.
Prisrčna Vam hvala dobri prijatelji, dragi znanci ln možati nasprotniki za navzočnost in vsem, ki ste našemu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
ORMOŽ, dne 6. Junija 1936.
Sena JOŽICA,
mama, brat, sestra in ostalo sorodstvo.
Cenejši od najcenejših
»KOLES«
krasni, novi modeli
Prodaja tudi na ugodne obroke!
»TEHNIK" - JOSIP BANJAI
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20. Velika izbira tenis raketov, nogometnih žog ln drugih športnih potrebščin.
ZAHVALA___
Za mnoge dokaze sožalja, Id smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne mame, stare mame in tašče
Ane Sfiligoj,
roj. Konjedic
ki je umrla 31. maja t L se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebej Izrekamo globoko zahvalo p reč. gospodu župniku Vršiču za lepe in ganljive besede ob odprtem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalo-stinke in vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, kakor tudi vsem, ki so spremili predrago na njeni zadnji poti.
MARIJA SNEŽNA, dne 5. junija 1936.
ŽALUJOČI OSTALL
15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev.
Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nezvišanih cenah.
Zahtevajte ponudbe, prospekte ali neobvezno predvajanje.
Glavno zastopstvo
Remington tovarne tt. Matador, Zagreb, Ilica 5»
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28-IL
Razstava strojev in prodaja:
Tehnik, Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
TELEFON 34-19.
šoferja-mehanika
sprejmem za takoj, oziroma s 1. julijem. Stanovanje v hiši. — Reflektira se le na treznega in ima med poročenimi prednost oni. brez otrok. — Ponudbe s spričevali na ogL odd. Jutra pod >šofer-mehanik<i.
Reprezentant nemških tovarn
išče 3 mlajše, sposobne uradnike za potovanje za takojšen nastop, Tehnično-trgovsko izobraženi reflektanti naj pošljejo izčrpne ofarte v nemškem jeziku s priloženo sliko na podružnico »JUTRA« v Celju pod značko: »Agilen«.
PREDSEDSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE naznanja žalostno vest, da je umrl član mestnega sveta Ifubljanskega, gospod
JARC
K*®?
'Sifp-' ita-
profesor v pbivši podžupan ljubljanski, državni in deželni poslanec U t. d., 1.1, d.
Velezaslužnega moža, Id je vse svoje sile posvetil delu za napredek našega mesta, bo ohranila Ljubljana v trajnem spominu.
V Ljubljani, dne 6. junija 1936.



'—'v i.1. « fcV- >.* 4*. ,", , J < ♦*• v -V * » r	*It'*ife
/v«; »• "t■•.• »v.* * %*-5* •»	• »v • iVC"- •
• T ^^ ^

»TAb
Tudi Vaš otrok *
bo tako zadovoljen In vesel
ako ga boste hranili z »ETA« ovsenimi kosmiči, ki krepijo mišice, pospešujejo prebavo, jačajo kosti ter so odlična ljudska hrana za otroke in odrasle.
Na velesejmu paviljon H 273-275 smo Vam z brezplačnimi vzorčki in navodili na razpolago.
»ETA« družba z o. z. — Kamnik.
Kdor oglašuje - ta napreduje!
Vsled ukinjenja obrata prodamo sledeče predmete:
1 parno lokomobilo
R. Wolf Magdeburg tvorn. St. 13106 iz leta 1909 kompletna
z vsemi transmisijami,
2 polna jarntenika
»Fini & Kay,
2 venecijanska jermenika,
1000 m/m ln 800 m/m, več drugih Sag in žagarskih predmetov. Proda se vse skupno ali posamezno. Ponudbe je nasloviti na PREMOŽENJSKO UPRAVO MESTA KOČEVJA
ZAHVALA.
Za premnoge izraze Iskrenega sočutja ob našega nepozabnega soproga In strica, gospoda
izguM
Viljema Krischke
CINK. NADUPKAVITKIMA V POK.
se vsem ln vsakomur najlepše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čestiti duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrekli tolažilne besede in vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Vsem: Bog plačaj! CELJE, dne 5. junija 1936.
ELIZABETA, soproga in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja povodom srmti našega nepozabnega očeta, deda, pradeda in tasta, gospoda
dvana 9oxiupa
se vsem naj p rt srčne j še zahvaljujemo.
Posebej izrekamo svojo zahvalo onim mnogoštevilnim, ki so spremili na Proseku predragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Rodbine GOMUP, DR. GREGORič
Zahvala
Za številne izraze sočutja, osebne in pismene, ki smo jih prejeli ob prebridM izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
Dosipa kunstel
veletrgovca in posestnika,
za cvetje in prekrasne vence, za mnogoštevilno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, se prav toplo zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvalo tukajšnji prečastiti duhovščini in samostanu Cistercijanov v Stični za asistenco pri pogrebu, Sokol-skemu društvu za častno stražo, njegovemu pevskemu zboru ter tukajšnjemu Godbenemu društvu za ganljive žalostinke, Gasilskim četam Vrhnika, Stara Vrhnika in Verd za udeležbo, g. Franju Škvarču za lep poslovilni govor v imenu nameščencev tvrdke, narodnemu poslancu g. Mag. pharm. Stanku Hočevarju za poslovilni govor ter g. dr. Franu Šabcu, hišnemu zdravniku, za ves trud in vso skrb, izkazano blagopokojnemu med dolgotrajno boleznijo.
VRHNIKA, dne 6. junija 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,