Kako se Slovencem godi, če jim Nemci ali nem^kntarji gospodarijo. (Celjskerau nemškutarju Glantschniggu pod nos.) Sloveaci imamo maogo alaboatij. Eaa, največjib pa je gotovo ta, da prepuščamo preradi gospodaratvo Nemcern, ia, kar je še slabae in grje za aas, aemškutarjem, to je ljudem, ki jih je rodila priprosta aloveaska mati, ki so se nemščine le za ailo v šoli ali pri vojakib. naučili, ki živijo med Sloveaci, a Slovence in jihov jezik sovražijo in pregaajajo, ako se njim le prilika ponuja ter se sami med Nemce štejejo. Tera pripadajo še alovenaki izomikani Judeži po mestih ia trgih. Ako me vprašate, kje Sloveaci Ijudem te sorte gospodaratvo izročajo, odgovarjam vam, da si Sloveaci kaj radi take spake za župaae volijo, da jih volijo v srenjske in okrajae šoleke odbore, v okrajae zastope itd. To vse smo doživeli v aašo aajvečjo žalost, v največje veselje aaših sovražaikov, kojib. število je večje od oaega naših prijateljev, še le pred kratkim. Sloveaci bodo videli, kakšen aad bo to rodilo. Toda sad ae bo dober, o tem jih lehko poduči to, kar bom jim zdaj razlagal o g. Dr. Brezaiku, ki je bil še pred kratkim župaa v Ptujskem mestu ia zastopaik hraailaice. (šparkase). Tega gospoda ao tudi Slovenci pred aekterimi leti spravili v krajao šolako svetovalstvo za šolo ptujake okolice, čeravno so imeli med svojimi može, kateri bi po vsern dobri bili za odboraištvo. Toda po gospnčko se ne aoaijo ia nemščine ne lomijo ia zatorej tudi ae morejo biti dovolj pametai ia dobri goapodarji — mialijo ia mislile ao nektere puhle glave ia ao aegaole po nemškutarji! Goapod Dr. Breznik je tistim, ki ao ga v šolako odborništvo volili in tistim sreajam, katerim je zavoljo njihove nemaraoati nekoliko let gospodaril, 1. 1880 vže račun položil pri c. kr. glavarstvu v Ptuji, kjer 80 ga ajegovi prijatelji, ravaatelj Ferk, stari Štrafela ia nekteri drugi odobrili, daai je bil proti jaaaim beaedam postave ia aa veliko škodo sreajam, katere raorajo za okoliško šolo ptujsko plačevati. V tem račuau aaračuail je g. dr. Breznik sreajam več aavadnih piaem, katere ob sebi niso bile aič vredae in katere bi moral pisati zaatoaj, za 60, 80 kr. ia goldiaar; za eno samo dolžao piamo, katero je aapravil, zaračuail je celih 25 fl., za pot k aotarju, da je dolž. pismo podpisal 8 fl., za neko poročilo na deželni odbor štajerski 20 fl., za aavadao prošajo za vknjižeaje dolga 10 fl. 35 kr., za pot, da je šolo ogledal — moral je iti kakih deset minut daleč •— 5 fl., za račua, katerega je sestavil o zgradbi šole 20 fl. itd. ter je aaračuail 154 gold. 7 kr. To so mu, se ve, srenje tudi plačale. ter so si za drag deaar kupile pameti. Ali to ai lep hasek, da jiia niso sloveaaki pošteai možje gospodarili, ampak ptajski župan, hud aemškutar ia sovražnik Sloveacev?! Tako drago ia še draže morajo si vse sreaje po Slovenakem, katere se z nemškutarji bratijo, katere najslabšerau nemškutarju in bahaču več zaupajo, kakor pošteaemu ia poaižaemu Slovencu, pameti kupiti, potera bodo začele segati po avojih možeh, potem bodo sprevidele, da so tudi ti dobri gospodarji, dasi po nemščiai ae gladijo in svoje sloveaske matere ne zaaičujejo. Sreaje ptujeke okolice aaj se zdaj pipljejo z Dr. Brezaikom za tiate goldiuarje, katere je protipostavao, krivičao v žep vteknil. Teško da dobijo kaj aazaj! Drugim pa aaj bo to v avarilo! Ako Slovenec ne najde Slovenca. kateri bi mu pomagal, kateremu naj zaupa gospodarstvo, tako še meaje najde zagrizeaega Nemca ali nemškutarja za to aposobaega. Mesto Ptuj je tudi aekoliko čaaa molilo Dr. Brezaika kot svojega malika, ker je Sloveace hado crtil. Toda meščaai so se ga tudi aaveličali ia pri zadujili volitvah v mestai zastop ga aiso več volili, ter so mu vzeli sledajič celo hraailnico (šparkaso), katero sta oa ia jegov židovski koacipijeat, kot dobro rejeao kravo pridao dojila. To je koaec zgodbice. Dr. Brezaik aamerava iti s svojim denarjem v Gradec živet; tu bo lehko mirao ia brez vse skrbi živel. Ptujčaai pa, ki zdaj pravijo, da jih je slekel, ker jih je za hraailaico pridao tožil ia rnbil, so se tudi prepozao spametovali! Daj Bog, da Sloveaci iz te zgodbice posaamejo tisti poduk, kateri jediai ajim bo koristil ! Sami bodimo gospodarji v lastai hiši; puatimo vae tiste, ki aiso aaae krvi, ali jo zatajajejo; ogibljimo se ajih, kakor gobovcev ia srabljivcev ! —e—