Gdrausfuena profifemafiila . ONKOLOŠKI INSTITUT MED. VISOKE ŠOLE V LJUBLJANI — PREDSTOJNIK PROF. DR. L. ŠAVNIK PRIJAVNA SLUŽBA ZA RAKA STATISTIČEN PREGLED IN KRATKA ANALIZA PRIJAVLJENIH RAKOVNIH O BOLENJ IZ PODROČJA LRS ZA LETO 1950 Dr. B. RAVNIHAR — I. GRUDEN S tem pregledom hočemo prikazati stanje rakovnih obolenj v LRS, kakor se nam kaže po prvem ltu delovanja naše prijavne službe za raka. S sistematično registracijo rakavih bolnikov na osnovi zbiranja prijav iz vseh bolnic LRS smo pričeli že v septembru 1949. leta. Odredba vlade LRS o obveznem prijavljanju raka, ki je bila izdana v marcu leta 1950, pa nam je omogočila še bolj sistematično in temeljitejše delo. Jasno je, da zaradi raznih objektivnih in subjektivnih težav in ovir, s katerimi smo se morali in se moramo še boriti ter zaradi nekaterih pomanjkljivosti v samem sistemu prijavljanja, nismo še uspeli zajeti v našo evidenco prav vseh primerov raka. Zato ta pregled gotovo ne bo v popolnosti ustrezal realnemu stanju. Tudi analizo je treba sprejeti s pridržkom, kajti poleg popolne evidence zahteva ta tudi številčno obsežnejše podatke — povprečja več let. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa menimo, da. ima ta pregled vendarle vrednost, ker nam daje vsaj približen vpogled v problematiko rakovnih obolenj pri nas,"-« I. tudi različni starostni strukturi prebivalstva. Ta namreč kaže pri nas znatnejše prevladovanje mlajših letnikov nasproti starejšim. Na starostno dobo pod 30 let odpade na primer v Sloveniji 54 % prebivalstva, v Franciji pa okoli 42 %. Vseh živih rakavih bolnikov (t. j. novih in obolelih v prejšnjih letih) je bilo na dan 31. dec. 1950 registriranih 2906, od teh 1015 (34,9 %) moških in 1891 65,1 %) žensk. Ta številka je brez dvoma dosti manjša od realne, kajti prijavljeni so biLi le tisti v prejšnjih letih oboleli primeri, ki so se od 1. septembra 1949 javili v kaki bolnici, kliniki ali v Onkološkem inštitutu zaradi kontrole ali ponovnega zdravljenja. Mno- Do 1. III. 1951, ko smo končali našo statistično obdelavo, je bilo prijavljenih 1671 novih obolenj za rakom v letu 1950., od teh 708 (412,37 %) moških in 963 (57,63 %) žensk — torej na 100 moških 136 žensk. Z zakasnelimi prijavami vred, ki smo jih prejeli do 1. VIL 1951., pa bi znašalo število novoobolelih v letu 1950. — 1795.'' Po tej številki bi torej prišlo pri nas na 10.000 prebivalcev na leto 13 novih obolenj za rakom (= morbidnost).** Nlfproti ustreznim zapadno-evropskim in ameriškim statističnim podatkom je ta številka precej majhna. Za zvezno državo New York n. pr. navajajo 21,8 novih primerov raka na leto na 10.000 prebivalcev. Ta razlika nam z ene strani kaže, da verjetno res nismo zajeli v evidenoo vseh primerov, z druge strani pa jo moramo gotovo pripisati * Nadaljnji nadrobnejši podatki se bodo zaradi zaključene statistične obdelave na omenjeni datum na^^&li na prvotno število 1671. ** število prebivalstva Slovenije je vzeto po rezultatu ljudskega štetja z dne 15. marca 1948, ki znaša 1,391.873. Leto obolenja Skupaj Moški Žženske 1950 1.309 522 787 1949 725 282 443 1948 300 85 215 947 211 45 166 1946 114 30 84 1945 57 9 _ 48 1944 32 7 25 1943 26 5 21 1942 34 12 22 1941 24 2 22 1930-40 68 14 54 1920-29 6 2 4 Skupaj 2,906 1.015 1.891 Tabela 1 264 ■4 gi od onih, ki so po zdravljenju v prejšnjih letih sedaj morda brez simptomov bolezni, pa gotovo še niso prijavljeni. Tabela št. 1 nam prikaže številčni razpored vseh živih rakavih bolnikov na dan 3,1. decembra 1950, in to po letu obolenja. Med primeri iz obdobja 1920—29 so zabeleženi primeri Ca mammae, iz obdobja 1930-40 10, iz leta 1941 in 1942 pa po 7 primerov Ca mammae. Ca colli uteri je zabeleženih iz obdobja 1930—^ 7, iz leta 1941 do 1944 (incl.) pa po 6—10. Večina ostalih registriranih primerov iz teh let odpade na Ca cutis in Ca labii oris. Primerov smrti rakavih bolnikov d letu 1950 je bilo do' 1. marca 1951 prijavljenih 800, od teh 3'56 (44,5 %) moških in 444 (55,5 %) žensk; do 1. julija 1951 pa je bilo prijavljenih skupno 920 primerov.* Od vseh umrlih v letu 1950 bi torej v Sloveniji odpadlo 5,?5 % primerov na smrti zaradi raka. Na smrti zaracLi tuber-kulme pa je v lanskem letu odpadlo 4,6 % primerov (absolutno število umrlih zaradi tuberkuloze je znašalo 731). Na številčni lestvici smrtnih vzrokov bi bil torej rak pri nas verjetno- na drugem mestu; na prvem so bolezni srca in ožilja in »starost«, na tretjem pa bi bila tuberkuloza. Tako zaporedje navajajo tudi drugod po svetu. Pri ženskah, umrlih pri nas v l. 1950, je bil v 6,56 % rak verjetni vzrok smrti, pri moških pa v 4,98 %. V" Franciji je v letu 1948, od vseh znanih vzrokov smrti odpadlo 16 % na raka; pri umrlih ženskah 17,1 %, pri umrlih moških pa 14,1 %. Po navedeni številki (920) bi v Sloveniji umrlo na leto 6,6 rakavih bolnikov na 10.000 prebivalcev (= mortalnost). V Franciji pa navaja statistika iz leta 1948, 16,5 smrti zaradi raka na 10.000 prebivalcev. Letni odstotek umrlih zaradi raka se nasproti ostalim vzrokom smrti skoro :po vseh evropskih državah in v ZDA polagoma dviguje, kar pripisujejo predvsem zmanjšanju umrljivosti zaradi drugih vzrokov. Absolutno število smrti zaradi a-aka pa je v zadnjih desetih letih skoro stalno. Manjše število umrljivosti zaradi raka pri nas lahko pripišemo deloma še nepopolni registraciji, predvsem pa tudi prevladovanju mlajših letnikov v starostni strukturi našega prebivalstva, torej manjši morbidnsti za rakom. če bi imela n. pr. Francija pri sicer istih pogojih tako starostno strukturo prebivalstva kot mi, bi i)o računih znašalo število umrlih zaradi raka tam na eto 7,72 na 10.000 prebivalcev. To nam kaže, da bi naša številka 6,6 utegnila biti res blizu realne, oziroma da lahko pričakujemo, da bo absolutna številka smrti zaradi raka v Sloveniji pri popolnejši registraciji okoli 1100 na leto. Od 800 umrlih je bilo obduciranih le 227 (28,4 odstotka). Podatki o vzrokih smrti pri ostalih rakavih bolnikih so seveda precej nezanesljivi. Kolikor smo pač mogli iz vsega gradiva razbrati in preceniti je ^mrlo: zaradi raka (neposredno ali posredno) 697 (87,12 %) zaradi interkurentnih bolezni ... 29 ( 3,63 %) zaradi neznanih vzrokov .... 74 ( 9,25 %) IL številčno razporecLitev po lokalizacijah malignih neoplazem in po spolu pri novih primerih, pri vseh živih na dan 31. decembra 1950 in pri umrlih v letu, 1950 prikaže tabela št. 2. Zaradi preglednosti in zanimivosti bi posneli iz tabele nekatere značilnosti. Podajamo jih v tabelah 3—7. V zvezi s temi podatki bi primerjali, koliko novih primerov malignih neoplazem posameznih, najbolj pogostnih lokalizacij po spolu pride na leto na 100.000 prebivalcev istega spola pri nas in koliko v zvezni • Nekateri poznejši, nadrobnejši podatki ae bodo zaradi poprej ^Ujuffll.e ata.tl#Uh.e obdelav* ^»Sali prvotno Število 800. državi New York (izvzemši mesto New York). Naše podatke je seveda treba sprejeti s pridržkom, kajti za njihovo zanesljivost bi morali imeti povprečne številke zbrane za več let. 67 Primerjava kaže torej predvsem znatno manjše številke pri nas, kar pripisujemo že omenjenim vzrokom. Zanimivo je tudi različno prevladovanje po spolih in različen vrstni red lokalizacij, ki pa vendarle kaže nekatere skladnosti n. pr.: collum uteri, vesica urinaria ž. Tudi nekatere številke se skoraj ujemajo n. pr.: ventriculus m., ventriculus ž., hepar ž. Končno+:fe bil pri 1671 novo obolelih primerih ma- ' lignom histološko verificiran pri 861 (51,5 %), s^o klinično ugotovljen pri 644 (38,6 %), kot sumljiv pa je bil prijavljen pri 166 (9,9 %) primerih. Pri 800 umrlih je bil malignom histološko verificiran pri 322 (40,5 odstotka), klinično ugotovljen pri 413 (51,4 %), sumljivih pa je bilo 65 (8,1 %). III. Razporeditev malignih neoplaz^ novoobolelih in ^rlih v l. 1950 po starosti prikazujejo tabele 8—11. ■ Krivulje v tabelah 8, 9 in 10 prikazujejo, koliko novo o blelih in umrlih rakavih bolnikov določenih starostnih skupin odpade letno na 10.000 prebivalcev ustreznih starostnih skupin in to v tabeli 8 skupno, v tabelah 9 in 10 pa deljeno po spolu: Po računih iz števila novo obolelih, oziroma umrlih rakavih bolnikov v posameznih starostnih skupinah lahko ugotovimo, katero starostno obdobje zajame 50 % vseh primerov (= spodnja in zgornja kvartila, mediana). Naše številke iz l. 1950 nam dajo naslednjo sliko: 50 % novo obolelih odpade na starost: pri obeh spolih: od 48 let 5 mes. do 67let 5 mes. (Me = 58 let) j pri moških: od 50 let 10 mes. do 69 let^roes. (Me = 59 let 2 mes.) pri ženskah: od 47 let mes. do 66 let. (Me = 57 let) 50 % umrlih odpade na starost: pri obeh spolih: od 50 let 5 mes. do 69 let 2 mes. (Me = 59 let 10 mes.) rplri moških: od 50 let 10me.s. do 70 let 3,mes. (Me = 60 let 1 mes.) pri ženskah: od 50let 4mes. do 68let 4mes. (Me = 59 let 7 mes.) t/ 10,5 % novo obolelih in 8,6 % umrlih .rakavih bolnikov zajame starost izpod 40 let. Tabela št. 11. prikazuje, katera sta:rost je bila naj-pogostnejša (= modus), katera najnižja oziroma najvišja pri novo obolelih in umrlih bolnikih v letu 1950, po posameznih lokalizacijah malignomov. če tabuliramo tri zaporedno najpogostnejše loka-lizacije malignih neoplazem po posameznih starostnih skupinah (ob pojavu obolenja) pri vseh naših prijav-jenih moških in ženskah, se nam pokaže zanimiva slika, ki jo prikaže tabela št. 12. Pri moških torej prevladuje Ca ventriculi od 35. do 79. leta, pozneje pa Ca cutis. Pri ženskah prevladuje Ca colli uteri od 30. do 54. leta; od 55. do 85. leta in več pa prevladuje Ca cutis, s katerim tekmuje od 60. do 69. leta Ca ventriculi. Pri tem naj navedemo še zanimiv podatek, da oboli po stanju v letu 1950. za Ca colli uteri na leto 33 žensk na 100.000 žensk v starosti od 35. leta naprej. — Levkemija prevladuje pri obeh spolih do 9. leta starosti. — Ce bi imeli večje število obolenj, bi postala slika brez dvoma še bolj izrazita. 265 I ter vseh živečih na 31. XII. 1950. po- lokalizaeijah malignih ne01plazem Živi dne 31. XII. 1950. strukturni strukturni skupaj moški ženske indeks indeks % % '% m. i. m. ž. 571 19,8 222 7,7 349 12,1 22,0 18,4 39,3 60,7 539 210 ;;29 3t 12 20 40 1,4 1« 0,6 21 0,7 1,9 1,1 47,S 52,5 51 18 22 0,8 29 1,0 2,2 1,5 43 2 56,8 3^ 3 - 84 2,8 46 1,6 38 1,3 4,5 2,0 518 45,2 3 1 2 14 6 9 lY 14 ;; 14 11 3 34. ' 15 19 16 12 4 32 1,1 16 0,6 16 0,6 1,6 0,8 50,0 50,0 26 14 12 4 1 3 2 - l 1 13 05 5 0,2 8 03 0,5 0,4 38,5 61,5 1 o.o — 1 o.o 100,0 T 0,2 4 0,1 3 0,1 0,4 0,2 57.1 42.9 29 1,0 io 03 19 0.7 0,Y 1 o 34 5 65,5 178 6.1 134 4,6 44 1.5 13,2 2,3 75 4 24,6 29 1,0 '20 0,7 9 0,3 ,l,9 0,5 69,0 31.0 S 4 1 3 3 . . 5 2 3 * 4 3 1 y 6 3 3 2 1 20 0,7 13 0,5 7 0,2 1,3 0.4 liso 35,0 16 0,5 10 0,3 6 0,2 0,9 0,3 62.5 37,5 7 0.3 5 0,2 2 0,1 0,5 0,1 71,4 28,6 1 o.o 1 o.o — 0,1 ■— 100 0 —■ 9 0,3 6 0,2 3 0,1 0,6 0,2 66 7 33,3 3 0,1 2 0,1 1 0,0 0.2 0,05 b6,7 33,3 21 0,7 19 0,6 2 0,1 1,9 0,1 90,5 9,5 28 1,0 15 0,5 13 o.s 1,5 0,7 .51.6 46,4 4 0,l 1 0,0 3 0,1 0,1 (,2 25,0 75,0 68 2,3 53 1,8 15 0,5 5,2 0,8 78,0 22.0 3 1 2 2 O,! 1 o.o 1 O.O 0,1 0.05 50,0 60,0 27 0,9 24 0,8 3 0.1 2,4 0,2 89,0 11,0 251 8,6 140 4,8 111 3,8 13,8 59 55,9 44, 1 9 0,3 4 0,1 5 02 0,4 0.3 44,4 5,.6 41 1,4 22 o.s 19 0.7 2,2 1,0 5\7 46,3 ' 82 2,S - 41 1,4 - 41 1,4 4,0 2,2 50,0 50,0 79 39 40 3 2 1 27 0,9 9 0.3 18 0,6 0.9 0,9 33,3 66,7 16 7 9 10 8 2 II 2 9 13 0,1 6 o,?. 7 0,2 0,6 0,4 46.2 53,8 22 0,8 9 0,3 13 0,5 0,9 0,7 40,9 59,1 2 — 2 5 a 3 4 3 1 16 6 10 16 0,6 8 0,3 8 0,3 0,8 0,4 50,0 50,0 14 7 7 2 1 1 1 o.o 1 0,0 0,1 100,0 27 0,9 20 0,7 7 0,2 1,3 0,4 7»,l 25,9 Si 1,8 51 I,* — 5,0 100,0 ' 5 0,2 5 0,2 0,5 I0u,0 — 13 0,5 13 o.s — 1,3" 00,0 - 62 2,1 — 62 2,1 —. 33 — 100,0 2 0,1 — 2 0,1 — 0,1 — 100,0 115 3,9 — 115 3,9 — — 100,0 94 — 94 21 — 21 463 15,9 - 463 15,Q — 24,5 — 100,0 16 0,6 —: 16 0,6 — 0,8 — >00,0 b 0,5 — 15 o.s — o.s - 100,0 5 0.2 — ■ 5 02 .— 0.3 — ■1 100,0 387 13,3 8 0,3 379 13,0 0,8 20 0 2,1 97,9 382 8 374 5 — 5 42 1,4 30 1,0 12 0.4 2,9 C,6 71,5 28,5 37 26\ 11 5 4 1 2906 lCO,O 1015 84.9 •891 651 1oc,0 1000 34.9 65,1 Umrli v letu 1950. skupaj , , strukturni moški žensko indeks strukturni indeks % 3,2 0,6 1,2 5,2 18 2,2 15 3 6 0,8 6 0,7 4 0,5 4 0,5 1 1 2 3 0,4 ,1 0,1 5 06 1 O 1 2 0,3 2 0,2 1 0,1 11 1.4 1 0,1 11 1,4 2 0,2 1 40 5,0 2 19 2,4 189 23,6 6 O 8 37 4 7 35 -4,4 31 3 36- 4,5 14 * 22 11 • 1,4 11 1,4 2 5 2 7 8 8 1,0 jO 1,2 17 2,1 4 0,5 2 0,3 22 2.8 2 0,2 21 2,7 8 h 75 9,4 2 0,3 68 8,5 68 3,0 3 1 2 1 1 11 8 1 1 31 1 15 112 6 15 21 18 3 9 4 -6 5 3 3 1 1 2 il 4 1,1 0,2 0,1 3,7 0,5 0,4 0,6 0,4 0,3 0,1 0,4 0,1 03 0,1 0,1 1,4 0,8 0,1 4,0 1.9 14.0 0,8 1,9 2,6 1,1 0,4 0,4 0,5 1,0 '2.1 0,5 0,3 0,1 1,6 67 67 11 10 1 2,1 2,5 '3,8 34,5 65,5 0,4 ■ o.s 0,7 400 60,0 u,s 1,6 0,9 60,0 40,0 1,5 8,5 2,7 71,5 28,5 1,7 1,1 3,2 22,2 78,8 0,4 -0,8 0,7 50,0 50,0 0,1 1,4 0.2 83,4 16.6 0,1 08 0,2 75,0 25,o 0,2 0,5 0,5 50,0 50,0 0,3 0,3 0,5 33.3 66.7 0,1 . 0,2 —. 00,0 0,2 0,8 0,5 60,0 40,0 0,3 100,0 0.5 _ 100.0 — 0,1 0,3 0,2 50,0 50,0 0,3 iuo,o 3,1 100,0 O 1 _ 0,2 too.o 0,6 1,6 1,1 54 5 45,5 O,l 0,3 0,2 50,0 50 0 1,0 9,1 1,8 80,0 20,0 0,5 4,2 09 97,0 21,0 9,6 31,8 17,3 59,4 40,6 1,7 100.0 — ^ 2,8 4,2 4.9 40,6 59,4 1,8 5,9 3,1 60,0 40,0 3,4 2,6 6,1 25,0 75,0 1,0 0,8 1,8 27.3 »2,7 1,0 0,8 1,8 27,3 72,7 0,5 1,1 0,9 50,0 50,0 0,2 2,2 , 0.5 80,0 20,0 4,8 — 10 ,O —: 1,1"' - ioo.o 0,5 — 100,0 — 2,8 . 4,9 — 100,0 0.2 _ o.s 100.0 2,7 - 4,7 — 100,0 9,4 16,9 100,0 0,3 0,5 IOJ,O a,'4 £ 15,1 1,5 98,5 1,4 u 2,5 51,2 45,8 -800 J030 356- 44,5 444 55,5 100,0 100,0 44,5 S, 5 bela 2 3 t 2 4. Najbolj pogostne lokalizacije pri: novo obolelih v l. 1950. št. lokalizacija % 1 Ventriculus..... 2R5 17,l 2 Cutis......... 234 14,0 3 Collum uteri-.... 187 11,2 4 Mamma....... 144 8,6 5 Pulmo........ 71 4,2 6 Labium oris .... 63 3,7 umrlih v 1.1 950. , lokalizacija % vseh živečih 31. XII. 1950. lokalizacija % Ventriculus . . .. Collum uteri ... Mamma ...... Limfat. & hemat. sistem...... Pulmo....... Colon ....... i 189 23,6 75 9,4 68 8,5 42 5,2 40 5,0 37 ■4,7 Cutis...... Collum uteri . Mamma .... Ventriculus .. Labium oris . Corpus uteri . 583 19,8 463 15,9 387 13,3 251 8,6 178 6,1 115 3,9 Tab. 3 Najbolj pogostne lokalizacije, deljene po spolu (v % od celokupnega števila rakavih bolnikov) pri: novo obolelih v 1.1 950. umrlih v l. 1950. vseh živečih 31. XII. 1 950. št. lokalizacija spol % lokalizacija spol % lokalizacija spol % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Collrnn uteri .... Ventriculus . . . . ž. . ž. ž. ž. m. m. ž. ž. m. 11,2 10,2 8.5 8,2 6,9 5.8 3,2 2.9 2.6 ■2,6 Ventriculus..... Ventriculus..... m. ž. ž. ž. m. m. ž. ž. ž. ž. 14,0 9.6 9,4 8,4 4,0 3.7 3,4 2.8 2,8 2,7 Coll uteri .... ž. ž. ž. m m. m. ž. ž. ž. m. 15,9 13.0 12.1 7.7 4.8 4,6 3.9 3,8 2, l 1,8 Collum uteri .... Cutis......... Cutis......... Cutis......... Ventriculus..... Pulmo........ Ventriculus ..... Cutis......... Pulmo........ Corpus uteri .... variu . .. .. . Limfat. & hemat. sistem....... Hepar, žolč. izv. . Colon & sigma . . Labium oris .... Corpus uteri .... Ventriculus..... Ovarium...... Labium oris .... Corpus uteri .... Prostata ....... Tab. 4 LR Slovenija: Zv. država New York: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 • 18 19 20 Ventriculus . . Collum uteri Mamma...... Cutis Ventriculus Cutis ... (Pulmo....... Labium oris . . Corpus uteri . . . Prostata . . ... Ovarium..... Rectum & si'gma Rectum & si'gma Hepar...... 'Leukaemia .... Vesica urinaria . Colon ; . . . . . . Colon ...... Pancreas..... Vesica urinaria , 'Vse lokalizacije . Vse- lokalizacije . .m. ž. ž. ž. ž. m. m. . ž. m. ž. ž. m. ž. HL . ž. m. ž. ž. 26,0 25,3 19,1 18.5 15.6 14,8 8,3 6.7 6.5 6,1. 5.8 4.7 4.6 4,1 3,'2 2.9 2,6 2,6 1.8 0,9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Mamma...... Collum uteri . . Cutis ...... Ventriculus 'Colon L, . . Prostata ...... Cutis ..... Colon ....... Ventriculus . . Rectum & si'gma Pulmo . ...... Ovarium . . Rectum & sigma Fundus uteri . . Vesica urinaria Labium oris . Leukaemia .... Pancreas . . Hepar ..... Vesica urinaria Vse lokalizacije . Vse lokalizacije . ž. 80,0 ž. 34,4 . 29,2 . 27,1 ž. 24,4 . 23,2 ž. 19,8 m. 19,6 ž. 17,6 . 15,2 . 14,7 ž. 12,2 ž. 12,2 ž. 11,9 . 11,5 . 6,8 . 6,3 .m. 5,7 ž. 5,5 ž. 5,2 ž. 270,8 m. 231 8 ž m. 135,0 11\0 Tab.5 268 Najbolj pogostne lokalizacije (v % od vseh p rimerov malig. neoplazem navedenega spola) A.m oš ki: št. Novo oboleli v l. 1950. lokalizacija % Umrli v 1.1950. lokalizacija % Vsi živeči 31. XII. 195fc. lokalizacija % Ventriculus..... Cutis . . . ..... . , Pulmo...... Labium oris...... Prrostata . . ..... Limfat. & hemat. sist. . Rectum, anus...... 24,0 13,7 7,6 6,2 5,6 5,5 4,1 Ventriculus Pulmo ..... Limfat. & hemat. sist. Rectum, anus . . Prostata . . ..... Colon, sigma . . Oesophagus 31,8 9.1 8,5 5,9 4,8 4.2 4,2 Cutis .... . . Ventriculus..... Labium oris...... Pulmo „ ...... Prostata . . , . Limfat. & hemat. sist. Rectum, anus 22,0 13,8 13,2 5,2 5,0 4,5 4,0 B. ženske: Collum uteri . . M^ma ... Cutis....... Ventriculus..... Corpus uteri . Ovarium ... Hepair, žolč. izvodila 19,4 14,7 14,2 12,0 5.0 4,5 3.1 Ventriculus . . Collum uteri . Ma^rna Hepair, žolč. izvodila Ovarium Colon, sigma ... Corpus uteri . . 17,3 Collum uteri........ 24,5 16,9 Mamma............ 20,0 15, l 18,4 6,1 Corpus uteri........ 6,1 4,9 Ventriculus 5,9 4,9 Ovarium 3,3 4,7 Labium oris........ 2,3 Tab.6 Lokalizacije malignih neoplazem, ki znatno prevladujejo pri enem ali drugem spolu, izvzemši spolovila. A.pirevladujejo moški Novo oboleli v 1. 1950. Umrli v 1. 1950. Vsi živeči 31. XII. 1950. št. lokalizacija % lokalizacija % lokalizacija % Larynx.......... Oesophagus ....... Lingua .......... Pulmo........... Vesica urinaria..... Labium oris....... Limfat. & hemat. sist. . Gland. thyreoidea . . . Cavum oris....... 91,7 86,2 84,6 76.1 73.2 70.0 66.1 64.3 60,0 Larynx......... Pulmo.......... Vesica urinaria .. . . Oesophagus ...... Labium oris...... Limfat. & hemat. sist. Skeletni sist^ . . .. Rectum, anus..... Ventriculus....... 100,0 80,0 80,0 79,0 75,0 71,5 62,5 60,0 59,4 Larynx..... Oesophagus . . Pulmo...... Labium oris . . 'V^ica urinaria Cavum oris .. Lingua ..... Parotis ..... Ventriculus ... 90,5 89,0 78.0 75.4 74.1 69,0 65,0 62.5 55,9 B. prevladujejo ženske Mamma......... 'Panc:reas........ Hepar, žolč. izvodila . ■ Ren ........... Abdomen-nedef. lok. . Cutis .......... Colon, sigma...... 97,9 76,5 73,1 69,0 66,7 58,5 56,5 M^^ma ........... živčni sistem ....... Hepar, žolč. izvodila .';.. Pancreas .......... Abdomen-nedef. lok. . . . Cutis............. C>lon, sigma........ 9/l,5 77,8 75,0 72,7 72,7 65,5 59,4 Mamma........ Sinus maxilla.ris . . Hepar, žolč. izvodila Oculus......... Cutis ......... Abdomen-nedef. lok. Skeletni sist^ . . . 97,9 76,9 66,7 61,5 60.7 59,0 54.8 * V račun smo vzeli le one lokalizacije, pri katerih je skupno Število obolenj najmanj 10. Tab. 7 2669 T^. 8 m 9 270. Tab. 10 IV. .laradi pomanjkljivih podatkov, žal, ne moremo prikazati stadijev bolezni pri rakavih bolnikih ob njihovem prihodu na zdravljenje. Navajamo pa nekaj ■ podatkov, ki n^ lahko dajo vsaj približno sliko o tem. ! , Kolikor smo mogli preceniti iz pomanjkljivih popisov bolezni in skopih podatkov na prijavnicah, je od 1671 novih rakavih bolnikov v letu 1950 prišlo prvič na zdravljenje v poznem stadiju (t. j. bodisi z zelo obsežnim primarnim tumorjem, ki je zajel že okolne organe, bodisi z metastazami) 744 (44,5 %). Od teh je bilo 345 (20,6 %) že v takem sta,nju, da bi bilo zdravljenje brez pomena (infaustni primeri). Kako pozno prihajajo rakavi bolniki na zdravljenje, nam označuje tudi to, da je od 1671 bolnikov, ki so prišli prvič na zdravljenje v letu 1950., umrlo v istem letu (= letalnost) 392 (23,46 %), od žensk 20,04 %, od moških 28,11 %). — Na 100 novih bolnikov je v letu 1950 umrlo skupno 47,9, na 100 žensk 46,1, na 100 moških 50,3. Po zakasnelih prijavah pa bi bili ti odstotki še večji (približno za 2 — 4), zlasti za moške. Kot- naslednji posredni pP.kazatelj zdravljivosti nam je lahko tudi, koliko novih rakavih bolnikov in koliko živečih odpade na 1 primer smrti pri posameznih lokalizacijah. Tako pride pri nas na 1 primer smrti pri: Ca labii oris Ca cutis . . Ca colli uteri Ca mammae Ca Ca pulmonis ventriculi 13,00 novih prim. in 35,6 9,45 novih prim. in 23,4 v drž. New York 30 2,48 novih prim. in 6,1 2,04 novih prim. in 1,71 novih prim. in 1,37 novih prim. in v drž. New York živih živih živih živih živih 1,7.; živih 1,09 živih 1,3 živih 5,3 Navedeni odnos umrlih do živečih rakavih bolnikov pri nas seveda ni zanesljiv, ker mislimo, da še nismo zajeli v evidenco vseh živečih rakavih bolnikov. — Primerjava teh številk nam bo v prihodnje važna zaradi ocenitve uspehov zdravljenja pri posameznih vrstah raka. Stanje bolezni ob prihodu bolnika na zdravljenje nam lahko nekoliko pajasnjuje tudi doba od pojava simptomov bolezni do prihoda na zdravljenje. Ti podatki so seveda subjektivni in dostikrat netočni, zato ne morejo rabiti kot zanesljivo merilo. Tabela 13. prikazuje te podatke po posameznih lokalizacijah malignih neoplazem: Na splošno torej vidimo, da pride le okoli 42 % bolnikov na zdravljenje v prvih treh mescih od pojava simptomov, ( j. tedaj, ko je bolezen še začetna, verjetno še zdravljiva. To nam torej kaže, kje mor.amo 271. # I P regled najpogostnejše, najnižje in najvišje starosti pri rakavih bolnikih pri posposam. loikalizacijah ^^^^ Starost Lokali- ^^^^ zacija Pri obolenju Ob s^rii najpogostejša najnižja naj- vlil-ja. , najpogostejša najnižja naj- Vlil-ja. skupaj moški ženske skupaj moški ženske let m let m let ID let m let let m let m let m let m let Cutis-Ca.......... 62 -4 60 63 1 25 — 90 76 — 82 — 76 — 53 — 92 Cutis melanoma malig. 43 2 41 8 43 10 3 — 85 * — * 42 — 77 Veziv. tkivo-mehki deli 25 — 35 — 25 — 4 — 81 * * * 25 — 76 Skelet. sist. incl. mandib.......... 15 _ 22 10 15 — — 3 75 '47 6 43 4 17 6 — 3 75 (71 8) Limfat. & hemat. sist. 5 — 30 — 3 10 2 — 78 8 3 18 1 8 8 2 — 75 kost. mozeg....... (21 8) (51 2) \22) (51 8) (53 4) (22 6) (55) — * * 10 68 živčni sistem....... 46 8 37 6 46 5 9 — 62 46 11 * 46 8 — Oculus, orbita...... 78 — 55 — 78 — — 5 78 * * • 10 — 75 Cavum nasi....... * * * 20 — 77 — — — — — — Sinus maxill., maxilla . 42 1 43 4 41 — 20 — 80 71 8 71 8 — 42 — 77 Labium oris....... 67 — 68 — 76 8 36 — 84 83 — 81 8 82 6 47 _ 86 46 — 46 2 * Lingua........... 67 — 65 6 56 8 45 — 78 * * * 53 — 78 Parotis........... 48 4 48 4 57 6 9 — 70 — — — _ — _ Pharynx incl. tonsilla . 55 — 55 — * 19 — 81 53 4 51 8 * 15 — 70 Larynx, trachea..... 51 6 51 10 * 26 _ 79 52 — 52 — * 50 — 80 Gland. thyreoid...... 46 7 46 8 56 — 23 — 76 58 4 55 — 59 — 23 — 7f, (64 4, 51 67 Mediast. prim....... 35 — 35 — 35 — 19 — 67 * * * • — Bronchi, pulmo..... 59 — 59 — 60 — 26 — 77 57 10 59 — 57 6 26 — 77 Oesophagus........ 5i 4 50 8 52 6 37 — 78 * * * 50 _ 78 Ventriculus........ 60 10 56 4 61 1 22 — 84 57 1 57 1 68 4 25 — 90 (67 1) t66 8) (79 4) Intestine ten. & crassum....... 51 11 58 4 55 — 29 — 89 72 7 72 _ 59 4 43 _ 90 (63 (62 6) * Rectum & anus..... 65 8 66 — 65 — 29 — 85 70 10 70 10 70 1- 39 _ 82 Hepar, vs. fel. duet. 1 84 chol............ 56 6 56 10 55 1 l — 85 56 6 57 1 57 6 — (73) Pancreas......... 64 7 63 4 65 — 38 — 82 65 — 65 - 65 10 44 — 69 Abdomen nedef...... 67 6 68 _ 66 8 3 — 76 65 — * 77 — 10 — 82 Ren (pelv. ren.)..... 50 _ 50 — 50 — 2 — 78 50 — 50 — _ — 2 — 79 Vesica urin. & urethra . 70 — 77 6 66 8 49 — 83 52 — 72 _ * 51 — 84 (72) Prostata.........•. 72 7 72 7 — 49 — 81 75 — 75 — — 49 — 81 Testis ........... * * — 23 — 62 * * — 23 — 62 Ovarium et tuba Fallop. 49 4 — 4\1 4 20 — 76 57 _ _ 57 — 20 — 71 Corp. uteri & uterus 25 nedef........... 57 6 — 57 6 25 _ 72 63 4 — 6d 4 — 84 (73) (73) Collum uteri....... 47 _ — 47 — 22 _ 83 48 4 — 48 4 33 — 76 > (62 5) — (62 5) 51 80 Vagina et vulva..... 55 10 — 55 10 25 — 72 * — * — Mamma & mammilla .. 47 — * 47 — 31 — 80 55 2 * 55 2 35 _ 79 Metastaze — neznan prim. fokus...... 57 4 57 4 56 4 4 — 78 60 — 60 — 66 8 4 — 78 (66 5) (o5) * Premalo primerov (.•.) v lokalizaciji sta skoro enako močno z9stopani obe starosti. Tab.ii 272 Najpogostnejša lokalizacija v posameznih ■ starostnih grupah A. pri moških Starost 1. 2. 3. O- 4 Leukaemia Skelet. sistem Cutis melanoma 5- 9 Leukaemia Skelet. sistem 10--I4 Cerebrum Skelet. sitem _ li'>-19 Leukaemia Skelet. sistem Cutis melanoma 20-24 Skelet. sistem Leukaemia Cerebrum 25-29 Leukaemia Hodgkin Testis Skelet. sistem Testis Veziv. tkivo 30-34 Leukaemia Cutis Skelet. sistem 35-39 Hodgkin Cerebrum Ventriculus Cerebrum Cutis 40-44 Ventriculus Oesophagus Cutis Rectum 45-49 Hodgkin Ventriculus Cutis Pulmo Labium oris 50-54 Ventriculus Cutis Labium oris 55-59 Pulmo Ventriculus Pulmo Cutis Intestinum H(l:.d.gkin 60-64 Hcpar Ventriculus Cutis Prostata 65-69 Pulmo Ventriculus Cutis Prostata Pulmo Rectum 70-74 Ventriculus Prostata Cutis 75-79 Ventriculus Cutis Prostata Vesica urin. 80-84 Cutis Prostata Ventriculus Vesica urin. Labium oris uad 85 Cutis Intestinum Ventriculus Rectum B. p r i ž e n s k a h O- 4 Leukaemia Skelet. sistem Ren 5- 9 Leukaemia Skelet. sistem — li>-14 Skelet. sistem — — 15-19 Skelet. sistem Cerebrum Oculus 20--24 Ovarium Leukaemia Cerebrum Hodgkin Veziv. tkivo 25-29 Hodgkin Collum uteri Cerebrum Ren 30-34 Collum uteri Mamma Cutis 35-39 Collum uteri Mamma Ovarium 40-44 Collum uteri Mamma Ovarium Cutis Ventriculus 45-49 Collum uteri Mamma Ovarium 50--54 Cutis Collum uteri Mamma Ovarium Ventriculus Cutis 55-59 Cutis Collum uteri Corpus uteri - Mamma Ventriculus 60--64 Cutis Collum uteri Rectum Ventriculus Ma^rna Hepar Pulmo 65-69 Ventriculus Mamma Collum uteri Cutis Ovarium 70-74 Hepar Cutis Mamma Corpus uteri Hepar 75-79 Cutis Ventriculus Mamma Labium oris 80-85 Cutis Labium oris Mamma nad 85 Cutis Rectum — prvenstveno zagrabiti problem, če hočemo imeti boljše uspehe pri zdravljenju in dejansko zajeziti to bolezen. Pri prebivalstvu moramo ojačiti pazljivost za prve sumljive znake in opozoriti, kako je važno, da se ob času posvetuje z zdravnikom, Prav tako pa moramo povečati zanimanje zdravnikov za zgodnjo diagnostiko in izpopolnjevati njihovo znanje, kajti vsa; za tretjino zakasnelih primerov, če ne celo za več, so odgovorni zdravniki. v. Razporeditev rakavih bolnikov po poklicih, obolelih v letu 1950. prikazuje tabela J4. ' Po teh podatkih bi torej sklepali, da je/največ ra-kovnih obolenj (glej zadnjo rubriko) pri ljudeh v svobodnih poklicih, nato pri obrtnikih, ki jim sledijo delavci (med temi največ prometni) in končno kmetje. Dokončno sklepati na morebitni vpliv poklica na pojav raka pa seveda po teh podatkih še ne moremo. Upoštevati moramo namreč zdravstveno-prosvetno raven pripadnikov posameznih poklicnih skupin, ki je pri kmetih brez dvoma najnižja, kakor tudi dostopnost zdravstvene službe za ljudi posameznih poklicev. Od tega je seveda odvisno, koliko rakavih bolnikov iz posameznih poklicev zajamemo v evidenco. Razved umrlih po poklicih nam ne daje bistveno prav nič drugačne slike. Kot je znano, umira mestno prebivalstvo več v bolnicah kot kmečko. Zato bo evidenca umrlih rakavih bolnikov pri kmetih gotovo slabša kot pri meščanih. ' Pregled obolevanja pripadnikov posameznih pokli-., cev po lokalizacijah malignomov je" sicer aaačilon, vendar pa bi bili zadevni sklepi zaradi «i—14 skr@ifllifjrn gradiva še prenagli Tabela št. 15. prika- * zuje nekaj primerov: žal nam niso na razpolago dovolj nadrobni podatki o poklicni strukturi našega prebivalstva, ki bi nam omogočili resnejši študij morebitnih poklicnih škodljivosti v zvezi z etiologijo raka. Koliko prizadene rak naše gospodarstvo, bi lahko prikazali le z enim podatkom, namreč da je v letu 1950. 358 bolnikov za rakom — socialnih zavarovancev, ki so bili še v zaposlitvi bolevalo skupno 24.340 dni, oz. eden povprečno 68 dni VI. Geografska razporeditev prijavljenih novih primerov raka v letu 1950. oz. pogostnost raklbtih obolenj po posameznih okrajih in mestih v LRS prikazujejo tabele 16-18.* - Opozarjamo na razlike med pogostnostjo obolevanja moških in žensk po posameznih okrajih oziroma mestih, ki jih nazorno prikaže tab. 18. To nam bi bilo lahko glavno vodilo za iskanje etioloških faktorjev okolja, zlasti če bi izsledili pri tem še prevladovanje posameznih lokalizacij. Preden pa bi sklepali kako vpliva okolje na pojav raka, bi morali seveda tudi pri tem upoštevati zdravstveno-prosvetno raven prebivalstva in stanje zdravstvene službe po posameznih področjih naše republike. VII. Končno prikažemo še frekvenco rakavih bolnikov v Onkološkem inštitutu in po posameznih klinikah ter bolnišnicah. Tabela 20. nam to prikazuje za bolnike, ki so zboleli v letu 1950.* Tah. 12 * Pripadnost bolnikov posameznim okrajem se na.naSa na. njihovo stalno bivaliiče. * čeprav zdravljenje vseh bolnikov, obolelih v letu 1950. 8e ni končano, smo jih vzeli v ta pregled zato, ker nam daje to i!e najbolj realno sliko. • 273. 3> J, V Okraj Absolut. število Na 10.000 preb. skup. moški ženske skup. moških žensk Maribor-mesto 122 57 65 18,8 18,9 18,7 Ljubljana-mesto 195 89 106 17,0 16,9 17,5 Kranj 119 44 75 15,7 12,8 18,4 Celje-mesto 32 6 26 14,7 6,0 22,4 ¡Poljčane .. 76 28 48 i?,o 10,3 15,5 Gorica 81 37 44 12,6 11,8 13,3 Jesenice 54 33 21 12,6 15,7 9,6 Slovenjgradec 57 26 31 12,6 11,9 13,4 Kočevje ... 27 15 12 12,3 14,7 10,1 Grosuplje 34 14 20 12,2 11,5 12,9 Novo mesto 54 17 37 12,2 8,6 15,4 Postojna 40 16 24 12,1 10,2 13,9 Ljubljäna-okol. . 75 30 45 12,1 10,6 13,5 Tolmin 29 11 18 12,0 9,5 14,4 Maribor-okol. 84 34 50 11,3 9,7 12,9 Trebnje . . 30 14 16 10,7 11,2 10,2 Sežana '27 11 16 10,4 8,8 12,0 Celje-okol. 89 32 57 10,1 7,8 12,4 Ka:mn:mnik . 41 18 23 9,9 9,5 10,3 Ljutomer . . . 28 13 15 9,9 9,9. 9,9 Murska Sobota 61 28 33 9,8 9,4 10,3 Črnomelj . . 23 10 13 9,6 9,2 9,9 Trbovlje 41 16 9,1 7,3 10,7 Idrija 17 7 10 9,0 8,2 9,8 Ptuj..... 63 31 32 8,6 9,1 8,1 Radgona 24 8 16 8,2 5,9 10,6 Krško . 54 22 32 8,1 6,8 9,5 Lendava 23 11 12 7,0 7,0 7,0 Šoštanj . . 21 9 12 6,9 6,5 7,4 Ilirska Bistrica 7 2 5 3,4 1,9 4,9 Ostale republike 43 19 24 — — — Skupno . , . , 1671 708 963 Domačinov 1628 689 939 11,7 10,6 12,8 Tab. 16 Iz tabele posnemamo torej, da se je samo v Onkološkem inštitutu zdravilo 25,3 % rakavih bolnikov, ki so zboleli .v letu 1950. v Onkološkem inštitutu in na klinikah oz. v bolnišnicah pa 34 %. Tako je torej Onkološki inštitut zajel v zdravljenje 59,3 % vseh novo-obolelih rakavih bolnikov. Samo na klinikah ali v bolnišnicah je bilo zdravljenih 39,3 % bolnikov, pri zdravnikih izven ustanov pa 1,4 % (večinoma brezupni primeri). — Od 2906 živečih rakavih bolnikov je imel Onkološki inštitut v evidenci 79 % na dan 31. XII. 1950. Od bolnikov, obolelih v letu 1950. je bilo: samo kirurško zdravljenih......... 234 (14,1 %) samo radiološko zdravljenih........ 633 (37,9%)* kirurško in radiološko zdravljenih . . . . 268 (16,0 %) skupno zdravljenih .............1137 (68,0 %) • 16 bolnikov je bilo radiološko zdravljenih na rentgenskem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru, vai ostali pa v Onkološkem inštitutu. ne^zdravljenih, oziroma samo simptomatsko zdravljenih......... 534 (32,0 %) Od 800 uirurlih rakavih bolnikov v letu 1950. je umrlo: v Onkološkem inštitutu . 60 ( 7,5 %) na klinikah .......... 82 (10,25 %) v bolnica,h........... 126 (15,75 %) skupno v ustanovah..... 262 (33,5 %) (obduciranih je bilo..... 227) (28,4 %) doma .............. 532 (66,5 %) Od onih, ki so umrli doma. je bilo poprej v oskrbi: v ustanovah .......... 444 (55,5 %) pri zdravniku izv. ustan. . . 83 (10,4 %) nikjer .............. 5 ( 0,6 %) MS temi podatki smo poskusili vsaj približno osvetliti problem raka pri nas in sicer iz vseh onih pogledov, ki naj nam bodo izhodišče za organizirani in sistematični boj proti tej boleztii. Pred nami pa je naloga, da v prihodnje zberemo še bolj točne podatke. Objektivna analiza in objektivni sklepi bodo mogoči tedaj, ko bomo imeli res zanesljive podatke za več let. šele tedaj bomo n. pr. lahko začeli resno proučevati morebitne življenjske in delovne škodljivosti, ki naj bi vplivale na razvoj raka. Druga, prav tako važna naloga pa je, da bi iz teh podatkov lahko ugotavljali uspešnost zdravljenja s to ali ono metodo, v iej ali oni ustanovi, uspešnost našega zdravstveno-prosvetnega dela med prebivalstvom, uspešnost delovanja naše onkološke službe sploh. Zmanjšanje letal-nosti, znižanje števila inkurabilnih primerov — to je naš cilj, ki bi ga pri sedanjem. stanju onkologije lahko dosegli. Za to pa nam je nuj/ilho potrebna stalna kontrola, stalno preverjanje naših prijemov. Vse to pa zahteva izredne natančnosti v dokumentaciji ter resnejše in vestnejše prijavljanje. če ne b^o dosegli tega, bodo naši podatki vedno nepopolni in nezadostni za objektivno presojo. žal nam je enoletna praksa pokazala še mnogo nerazumevanja za važnost točne dokumentacije, ki je malomarno opravljena. Navedli bi lahko celo, vrsto pomanjkljivosti pri izpolnjevanju prijavnic, tako da smo si le z veliko težavo priborili vsaj najbolj potrebne podatke za naš pregled. Kolikor bolj komplicirana je etiologija, diagnostika, klinična evolucija in terapija kake bolezni, toliko bolj številni in točni podatki so nam potrebni za njen študij. Zato je jasno, da se pri raku ne moremo zadovoljiti le s preprosto diagnozo. Upamo, da bomo s tem pregledom povečali pri zdravnikih zanimanje za evidenco rakovnih obolenj in s tem dosegli vestnejše in točnejše prijavljanje v prihodnje. Literatura. Denoix, P. & Ma'lljol L. La mortalité par cancer en France en 1948, Bull de L'Institut National d'Hygiène N° spéc., Paris 1950. Levin, M. L.: Cancer Reporting in New York State, New York State J. Med. 44, 1944. Pirc B.: Osnovi statistike i evidencije u zdravstvu, Beograd, 1950. Potrebne splošne statistične podatke i?; LRS smo dobili iz Oddelka za zdravstveno statistiko Centralnega higienskega zâvoda LRS, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. 275 Obolevanje za rakom v L 1950 po okrajih LRS I. Skupno moški in ženske Tah. 18 276. Naziv ns t an ove Prvič sprejeti na zdravljenje Od tega ^ralani na On.kol. inst.* Zdravila samo klin. ali. bol. ahs. % as. % abs. % Onkološki institut Ljubljana....... 4'24 25,3 _ — — — Onkološki institut & klinika (bolnišnica) . _ — 51'8 34,0 — — Samo klinika -ali bolnišnica _ — — — 655 39,3 Krg. klinika asept. Ljubljana . 230 13,8 108 19,05 122 7,3 Int. klinika Ljubljana 105 6,3 34 6,00 71 4.3 Gin. klinika Ljubljana..... 87 5,2 82 14,40 5 0,3 Nevrol. klin. & nvrokrg. Ljubljana ... 33 2,0 7 1,24 26 1,6 Otorinolar:im.g. klinika, Ljubljana . . 27 1,6 23 4,04 4 0,'2 Stomat. klinika Ljubljana .-.■.■■.■■ 12 0,7 10 1,76 2 0,1 Okul. klinika Ljubljana 1l 0,7 7 1,24 4 0,2 Ortop. klinika Ljubljana........ 7 0,4 7 1,24 — — Dermat. klinika Ljubljana . . ..... 7 0,4 7 1,24 — — Pediat. klinika Ljubljana . . 4 0,2 1 0,17 3 0,2 Infekc. klinika Ljubljana . . 2 0,1 2 0,35 — — Splošna bolnišnica Maribor....... 211 12,6 78 13,80 133 8,0 Splošna bolnišnica Celje 160 9,6 89 15,60 71 4,3 Splošna bolnišnica Novo mesto 70 4,2 27 4,76 43 2,6 Splošna bolnišnica Murska Sobota 63 3,8 16 2,82 47 2,8 Splošna bolnišnica. Jesenice..... 48 2,9 12 2,12 36 2,1 Splošna bolnišnica Ptuj..... . . 36 2,2 10 1,76 26 1,6 Splošna bolnišnica Slovenjgradec 29 1,7 8 1,40 21 1,3 Splošna bolnišnica Vipava . 25. 1,5 10 1,76 15 0,9 Splošna bolnišnica Brežice....... 23 1,4 8 1,40 15 0,9 Vojna bolnica Ljubljana . 8 0,5 5 0,86 3 0,2 Bolnišnica S. Z. Trbovlje ..... 7 0,4 1 0,17 6 0,3 Bolnišnica S. Z. črna . ....... 3 0,2 1 0,17 2 0,1 Druge ustanove izven LRS....... 15 0,9 15 2,155 — — Zdravnik izven ust^ove ..... , 24 1,4 _ _ 24 1,4 Skupno........ . . ... 1.671 100,0 568 100,00 679 40,7 Viteti so tudi bolniki, ki so bili poslani samo na &mbul. zdravljenje. Tah. 20 »Literarno službo Roche« lahko dobivajo v bodoče brezplačno vse naše zdravstvene ustanove in zdravniki, ki to želijo. Vabimo jih, da sporočijo na spodnji naslov, da li želijo nemško aJi francosko izrl.ajo, hkrati z natančnim naslovom, po možnosti s tiskanimi črkami • aili s pečatom. (Naziv, ime in priimek, kraj, ulica in številka.) F. HoffmMn — La Roche & Co. A. G. Basel — Švica ali pa na Trgovsko predetawiištvo >Rche« Beograd, Kralja Milutina ul. 67/:11 277.