Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 22. marca 1931. Cena 1 Din. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara.— Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 12. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Štiri matere. Prva mati je ona, ki mi je dala živlenje, me je nadajala, včila hoditi, govoriti i moliti. Tista, ki je cele noči preverüstüvala, za mene trpela i z lübezni aldüvala vse. Drüga je tista zemla, kde so živeli moji očevje, na šteroj sem prišeo na svet. To je moja domovina. Tretja je sv. Maticerkev, ki me je sprejela pri svetom krsti za svoje dete i me je posvetila, da smem vüpati nebeski raj. Štrta je ona, štero prosimo: „Moli za nas grešnike, zdaj i vu vüri smrti naše“. To je naša nebeska Mati — Marija. Vse štiri so mi drage i mile. Njim je posvečena moja lübezen i moje živlenje do zadnjega diha. Mati — sunce . . . Mati je sunce deteti. Sveti i ogreva. Kda se na vzhodi zasveti jütra nja zarja i se prikaže rdeče sunce, se nočna tmica razprši i nebeska svetlost obine svet. Tak razsvetlüje mati tmico detinskih dni. V detečoj glavici je tmica neznanja. To tmico razprši mati, ki deteti pove vse, ka mora znati. Tak mati sveti deteti na celoj živlenjskoj poti. Sunce tüdi segreva. Kda po mrzlih zimskih dnevih zasija sprotoletno sunce, kak je te prijetno. Človek začüti v sebi novo živlenje. Sunčna toplota je to pozročila. Tak segreva materina lübezen. Če lübeznivo poboža betežnoga se tomi vidi, da so bolečine minole. Če se nasmehne žalostnomi, se žalost za hip razprši. Če tolaži nesrečnoga, se nesreča zmenša. Takša je moč materine lübezni, ki premaga vse na sveti. Bog, blagoslovi mamico, da de mi dugo sunce svetlobe i toplote! 25. marec. — Materinski den. Slovenske matere, to je Vaš den, svetek vaše lubezni i vaših žrtev, vaših radosti i vaše žalosti, vaših bojov i zmage, vašega trplenja i vaše tolažbe. Bog blagoslovi Vas, Bog poplačaj Vas! Deklinam i materam! Svetek sv. Jožefa je den dečkov i možov, svetek Ceplene Marije (25. marca) pa je den deklin i mater. Posvečeni je posebno materam, zatoga volo je „materinski den“. Žena-mati je srce drüžine. Njena naloga je važna, sveta, zato ne de od več, če pred „materinskim dnevom“ našim materam posvetimo par vrstic. Dobra mati je samo tista žena, ki se na to dobro pripravi. Čas priprave je dekliška doba. Kakša so dekliška leta, takša so večinoma materinska leta. Iz toga sledi, da je dekliška doba jako važna. Toga se mora vsaka deklina zavedati i preživeti svojo mladost tak, da de Bogi v čast, bližnjemi v spodbüdo, njoj samoj pa v hasek. Živlenje vsake mladenke mora biti jakostno. Dičiti jo morajo posebno tri jakosti: poniznost, pobožnost i čistost. Te tri jakosti so fundament zemelske i večne sreče. Prav posebno opozarjamo na tretjo, na — čistost. Ta mora biti za vsako deklino najvekši zaklad, šteroga ne sme odati za nikšo ceno. Da si čistost ležej občuva, se mora ogibati plesišč, gostiln, slabih tovarišij itd. Kda mladenka pri oltari obeča mladoženci dosmrtno vernost, se začne za njo novo živlenje. Postane žena. Pri rojstvi prvoga deteta pa postane mati. Ženstvo i materinstvo je potem njeno dosmrtno pozvanje. Vse ka včini, dela kak žena i mati i se mora pri tem prav živo zavedati, da ne živi samo za sebe, nego za drüžino — za moža i deco. Pravijo, da žena-mati podpira pri hiši tri vogle. S tem je povedano, kak velka i kak zvišena je njena naloga. Dosta ma križov i težav. Dužnosti ma naproti moži. Biti njemi mo- ra vdana, lübezniva, verna tovarišica, pomočnica. On njoj mora biti več kak oča i mati. Potrpeti mora z njim i se pokoriti njegovim upravičenim zahtevam. S tem si pridobi njegovo ljübezen i vernost. Dužnosti ma nadale naproti deci. Hraniti jih mora, jih oblačiti i zgajati. Velko pazko mora posvetiti posebno zgoji dece. Naravnavati jih mora na dobro pot, tak da postanejo dobri, pošteni, pravični lüdje — hasnovite kotrige države, Maticerkve i človečanstva. Dnesden so v vnogih drüžinaj razmere ne dobre. Med možom i ženov ne razmevanja, deca so hüdobna itd. Žene-matere se morajo zavedati, da so predvsem one pozvane, da prinesejo tem hišam mir i blagoslov. S svojim milim značajom poravnajo vse spore i deco naravnajo na pravo pot. Marija, šteroj je 25. marc posvečeni, je pelda za dekline i ženematere. Če bodo te vse tak ponizne, pobožne, lübeznive, skromne, čiste itd., kak je ona bila, potem de v hišaj mir. i nad njimi boži blagoslov. Dekline i matere, nasledüjte najponiznejšo, najpobožnejšo, najčistejšo itd. mater. — Marijo, ki je Vaša najvekša priprošnica! Hrepenenje po materi. Ko angel, mati moja, si sklepala roke, ljubezen in dobroto mi sipala v srce. A zdaj te ni, o mati, ko biča me gorje, po tebi se bolesti mi vtrinjajo solze. O vstani zdaj iz groba in pridi spet nazaj, srce mi potolaži in vrni meni raj! (Iz Vigredi.) 2 NOVINE 22. marca 1931. Drüžinam z 9 ali več dece. V smisli čl. 11. zakona od davčne oprostitve oseb z devetimi ali več dece, se osebe, ki majo ali so mele istočasno živih devet ali več zakonskih detet, oproščajo plačüvanja neposrednoga davka i vseh doklad, ki se odmevajo na te davke. Po čl. 13. cit. zakona mora pravico do te oprostitve prijaviti davčni zavezanec s polnoveljavnimi dokazi pristojnoj davčnoj upravi. Ministrstvo financ Odelenje poreza v Beogradi je pod št. 14422 z dne 20. februara 1931 odredilo, da se morajo koleküvati ta dokazila (poročila župnih uradov) po tar. postavki 330 pripombe 1. zakona o taksah. Po tom zakoni znaša taksa za prve tri osebe po 10 Din, za vsako nadaljno osebo po 5 Din. Na primer, — če obsega izvleček (poročilo, pojasnilo) stariše i 9 dece, sküpno teda 11 oseb, znaša taksa za prve tri osebe 30 Din, za ostalih 8 oseb po 5 Din, sküpno teda 70 dinarov. Občinski uradi naj obvestijo prizadete, ki so že vložili prošnjo, oziroma izvleček ali poročilo župnoga urada, naj naknadno predložijo manjkajoče koleke. Župni uradi pa se naprošajo, da kolekujejo v bodoče matične izvlečke za zgornje svrhe, po citiranom zakoni. Ka novoga v Belgradi? Predavanje dr. Korošca. Preminoči teden je meo g. dr. Korošec kak univerzitetni profesor na univerzi prvo predavanje. Za to predavanje je vladalo tak velko zanimanje, da je bila dvorana nabito puna poslüšalcov, Vnogi pa so morali oditi, ar neso dobili prostora. G. profesor je predavao od zadrüžništva. Spremembe v diplomatskoj slüžbi. Z ukazom Njeg. Vel. krala so se zvršile velke diplomatske spremembe. Dr. Ivan Shvegel, ministr. na razpoloženji je postavlen za izrednoga poslanika v Buenos Airesi, dr. Milan Stražnicky, ki je bio dozdaj tam poslanik, pa ide za poslanika v Haag. Zaplenjeno vino. Na belgrajskoj postaji so zaplenili 7000 litrov vina. Preiskava je dognala, da je bilo vino ponarejeno s pripomočki, ki so nevarni za človeče živlenje. Povratek zvünašnjega ministra. Po več mesečnoj odsotnosti se je povrno v Belgrad zvünešnji minister dr. V. Marinkovič. Svetovna politika. Politične borbe v Bolgariji. Bolgarijase pripravla na volitve. Boj med vladnimi strankami i opozicijov je že zdaj srditi. Več opozicijonalnih voditelov je preminolo brez sleda. Političen vmor v Nemčiji. V Hamburgi so trije narodni socialisti napadnoli i strelili komunističnoga občinskoga svetnika E. Henniga. Med temi dvojimi vlada po celoj Nemčiji napeto razmerje i večkrat pride do kakših pretepov. Velki politični proces v Španiji. V obmejnom varaši Jaci se je začnola sodna razprava proti 77 političnim upornikom. Državni pravdnik zahteva za pet upornikov smrt, za drüge pa dosmrtno vozo. Vznemirjenje na Vogrskom. Zavolo pogodbe, štero je Italija sklenola s Francijov, vlada v vogrskih političnih krogih vznemirjenje. Vogrska vlada je naime neomajno zavüpala Italiji, zdaj pa se vidi, da Italija ne tak veren prijateo, kak so Vogri mislili. Kalendar. marc (31 dni) 13. teden. Senje: 23. M. Sobota, 26. Rakičan i Turnišče, 27. Dolnja Lendava, 28. Gornja Lendava. Vreme: Dež i sneg. Murska Sobota Tajnik cestnoga odbora. Preminočo soboto se je vršila pod predsedstvom načelnika J. Benka seja okrajnoga cestnoga odbora. Na dnevnom redi so bile nešterne tekoče zadeve. Imenüvani so bili štirje cestari za cesti M. Sobota—Bakovci i Černelavci—Gornja Lendava, izvoljen je bio blagajnik (g. Cvetko Ludovik), nešternim občinam se je zglasala podpora za zdržavanje občinskih poti itd. Najvekšo pozornost pa je zbüdila volitev tajnika cestnoga odbora. Za tajniško mesto sta vložila prošnjo bivši dijak Gomboc N. iz Kroga i Zupančič C. nameščenec pri g. Hartneri. Prednost ide na vsaki način prvomi, ar ma višjo izobrazbo i ar je brez krüha. Odborniki so morali izmed teh dveh ednoga izbrati. Volitev je bila preci zanimiva. Prle kak se je zvršila, so dobili odborniki (zvün treh) od ednoga gospoda (imena zdaj še ne povemo) pismo, v šterom priporoča, naj volijo g. Zupančiča. Zvoljeni pa je bio vseedno Gomboc iz Kroga. Na tom mesti ne bomo sodili ali je takša agitacija kak se je pri toj priliki vršila dopüščena i ali ma gospod, ki ne v cestnom odbori, pravico vplivati na odbornike pri tak važnoj odločitvi, nego naglasimo samo sledeče: Izvoljeni Gomboc je za tajniško slüžbo popunoma sposoben. Ne je „madžaron“, ne je „separatist“, nego je sin zavednih, poštenih, slovenskih starišov, zato prosimo vse, ki majo količkaj srca, da ga priporočijo na višjem mesti. Nezmerno je hüdo, če mora študeran človek cela leta čakati na krüh, pa njemi ga tüdi te odtrgajo, kda ga ma takrekoč že v vüstaj. — Lepo predavanje v Martinišči. Preminočo nedelo se je dvorana v Martinišči dvakrat napunila: predpoldnom z mladinov (dijaštvom), popoldnevi pa z odraslimi. Edne i drüge je privabilo ta predavanje, štero je meo g. profesor Jan Šedivy iz Maribora. Predavao je od preganjanja v Rusiji. Med predavanjom je kazao slike. Takša predavanja si Želemo večkrat. — Smrtna kosa. Iz St. Gottharda je prišeo glas, da je tam vmrla stara Olajosova gospa, ki se je v jesen odselila ta z možom vred. Dobro gospo je poznao vsaki Sobočanec. Vsaki jo je meo rad. N. p. v m.! — Važno za tujce. Izdana je naredba, da se mora v občinskom uradi javiti vsaki, ki je prišeo iz tüjih držav ali ide v tüje države. — Novi odvetniki. Čüje se, da dobimo dva nova odvetnika. Nazaj pride g. Fr. Koder, potem pa še pride dr. Sedmak. Slovenska krajina. Bar do vüzma naj vsaki hišni gospodar pristopi kak kotriga h Kmetskoj zvezi! Prihodnje dni pridejo k Vam odborniki krajevne Kmetske zveze s povabilom, da pristopite kak kotriga h Kmetski zvezi. Ne odpovejte jim! Z veseljem pristopite! Letna članarina je tak mala, da ne vredno govoriti. Din. 5.— za celo leto zmore za Kmetsko zvezo pač vsaki! V Austriji znaša članarina Kmetske zveze Din. 32.—, pa jih je samo na Nižje. Avstrijskom včlanjenih okoli 100.000! V Švici plačajo kotrige Kmetske zveze članarine po več švicarskih frankov, to je po več naših kovačov! Pa je švicarskih kmetov organiziranih v Kmetskoj zve- 22. marca 1931. NOVINE 3 zi okoli 400 000. Tüdi v Nemčiji je članarina preci višiša nego pri nas, a je nemških kmetov organiziranih v Kmetskih zvezah okoli dva miljona. Približno ravno toliko je organiziranih nemških kmetic, v zvezi kmetic, ki šteje blüzi dva miljona članic. Koliko vas je? To pitanje bodo gotovo prle ali sledi stavile višje oblasti, bodisi osrednja vlada bodisi banska uprava, Kmetskoj zvezi, kda de znova posredüvala v hasek kmetskomi stani. Od števila kotrig bodo odvisni uspehi, ugled i veljava naše Kmetske zveze! Kmetje i posestniki! glejte, da bo število kotrig Vaše stanovske organizacije nad vse častno! — Zahvala. G. Klekl Jožef, izdajateo Novin se toplo zahvalüje vsem, ki so njemi za god častitali. — Dolnja Lendava. Dolnja lendavska čebelarska podrüžnica priredi dne 25. i 26. marca t. l. dvodnevni tečaj v dvorani hotela „Krona“ z začetkom ob 9. vüri dopoldne. Vabijo se vsi rojari-člani, kak tüdi nečlani, da se tečaja vdeležijo. Dobrodošli so tüdi prijateli rojarstva. Predavao de strokovnjak g. Jože Okom od banske uprave dravske banovine. — Vmirajoča žena napovedala moži smrt. 80 letnomi Grabari v Polani pri Puconcih je preminoči teden vmrla žena. Pred smrtjov je moži pravila, da za tri dni pride za njov. Tak se je tüdi zgodilo. Na tretji den po ženinoj smrti je vmro tüdi stari Grabar. — Ogen v Markovcih. Poročali smo, da je v Markovcih ogen vničo dve hiši i da je ogen pozročo eden dečkec, ki je na dvorišči zaküro. Zdaj so nam sporočili, da se ne ve, što je ogen pozročo. — Borejci. Preminoči pondelek smo pokopali 76 letno Ciglarovo staro mater. Starka je bila dugo časa betežna. — Zamenjava župana. V Poznanovcih je bio Kiselak Jožef razrešeni županskih dužnosti. Za župana je postavki obč. odbornik Melin Mihael. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Kmetijska predavanja s slikami. G. dir. Pučnik de meo dve kmetijski predavanji s filmskimi slikami i to v Beltincih 24. marca ob 3. vüri popoldne i v M. Soboti 25. marca ob 9. vüri predpoldnom v Dittrichovoj dvorani. Predavanji sta brezplačni. Ar de na razpolago gospod, ki de davao tanače gledoč na porabo umet- nih gnojil, predavanja vsem priporočamo. — Naše žene i dekline, se vsigdar znova ogvüšajo, da je za njihovo zdravje vendar najbolše če nücajo za nego tela i lepote, higijensko čisto i temelito delajoče Elsa proizvode lekarnara Fellera. Za kožo: Fellerovo pomado za zaščito lica i kože „Elza-krema,“ 1 glažek 12 Din. Za vlase: Fellerovo Elza Tannochina pomado za rast vlasi, 1 glažek 12 Din. Za naprej poslani 40 Din se dobi 2 glažka pomade brez vseh dalnih stroškov. Fellerova Elza žajfa zdravja i lepote i to: lilijino-mlečno žajfo, lilijine kreme žajfo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo i katranovo žajfo pa žajfo za britje, 5 falatov v polübnoj izberi 52 Din če se penezi naprej pošlejo, ali 62 Din s povzetjom, pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146. Savska Banovina. — Pozdrav iz Kanade. Kodila Jožef i Marija z Ivanec, zdaj v Kanadi pošilata iz tüjine prisrčen pozdrav celoj Slovenskoj krajini, posebno pa svojim staršom, bratom, sestram, prijatelom i znancom. Po domovini ža-lüjeta i komaj čakata, da bi jo znova zaglednola. — Najnovejši glasi od sijajnih priznanj, štere so hvaležni küpci poslali fabriškoj hiši vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. znova dokažüjejo, kak hasnovito je zahtevati velki ilustrirani letni cenik, prvle kak se küpijo vüre, zlatnine i srebrnine. Tüdi naši čtevci dobijo te lepi cenik sploh brezplačno, če ga zahtevajo od tt. Suttner. Tvrdka pošila žepne vüre že od 44.— Din naprej, büdilnike od 49.— Din i vüre na roko od 98.— Din itd. vse takrekoč po originalnih tovarniških cenaj. — Prečtite oglas „Vsa vrastva za lüdi i živino.“ Vrastva, štera so spomenjena v njem, so pomagala že vnogim — tak lüdem kak živini, zato jih naročite! ZA NEDELO. V posti peta. Evang. sv. Jánoša vu 8. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini židovskoj: što z vás pokára mené za volo greha; či pravico právim vam, zakaj ne verjete meni? ki je z Bogá, reči bože poslüša; záto vi ne poslüšate, ár ste ne z Bogá. Odgovorili so záto židovje i pravili so njemi: jeli dobro ne velimo mi, ka si Samaritánuš ti i vragá máš? odgovoro je jezuš: jas vragá nemam: nego poštüjem Očo mojega i vi ste ošpotali mené. Jas pa ne iščem dike moje: jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino, zaistino velim vam: či što reč mojo zdrži, smrti ne bode vido na veke. Pravili so záto židovje: zdaj smo spoznali, ka vragá máš. Ábrahám je mro i prorocke; i ti práviš: či što reč mojo obdrži, ne košta smrti na veke. Jeli si ti vékši od Očé našega Ábraháma, ki je mro? i prorocke so spomrli. Za koga ti tebé činiš? Odgovoro je Jezuš: či jas dičim samoga sebé, dika moja je nikaj: je Oča moj; ki mené diči, šteroga vi právite, ka je vaš Bog i ne ste ga poznali: jas pa znam njega; i či bom pravo, ka ga ne znam, bodem prispodoben k vam, lažec. Ali znam ga i reč njegovo zdržavam. Ábrahám, oča vaš se je veselio, da bi vido den moj: vido ga je i radüvao se je. Pravili so záto židovje njemi: pétde- sét let ešče nemaš i Ábraháma si vido? Velo je njim Jezuš: zaistino, zaistino velim vam, prvle, liki je Ábrahám bio, jas sam. Popadnoli so záto kaménje: ka bi v njega lüčali; Jezuš se je pa skrio i vün je šo z cérkvi. Pošta uredništva. F. J. Renkovci. Ne je lepo, ka delajo, a objaviti takšega ne smemo. Bi nas lehko tožili. Botjak M. Potrplenje! Vse pride na red. Ka zdaj objavlamo, je že bole staro kak vaše, zatoga volo mora priti na red. Dorn. G. Francija. Za pozdrave hvala. Drügo pride v prišestnoj številki. Razgled po domovini. Ljutomer. Slovo je vzeo naš dugoletni bivši cerkovnik (mežnar) g. Tomažič. Odišeo je k svojemi sini g. župniki v Žiče pri Konjicaj. Bio je v toj slüžbi 35 let. 10 let v rojstnoj fari pri Sv. Miklavži, 25 let pa v Ljutomeri. Svojo slüžbo je opravlao verno vso dobo. Pri tem njemi je pomagala vrla hčerka Lujzika. Želimo njima pri g. župniki mirne, zdrave i vesele dni. — V soboto smo tü pokopali posestnika i bivš. krojaškoga majstra g. Antona Laha. Oktobra lanskoga leta ga je zadela kap i pri tom je zgübo dar govora. Trpo je mnogo, star je bio 67 let. Večni mir! Misijon v Ljubljani. V soboto večer se je v vseh ljubljanskih farnih cerkvaj (v šestih) začno sv. misijon, ki de trajao do Marijinoga svetka. Pri toj priliki je Ljubljana pokazala, da je katoličanska. Cerkve so nabito pune. Zdramili so se tüdi lüdje, ki so že zdavno obrnoli hrbet Bogi i verskomi živlenji. Brezsrčen sin. Pri priliki nekše preiskave so prišli v Stranjaj pri Sevnici orožniki na sled grozne brezsrčnosti. V štali pri Percovih so našli 80 letno starico, ki je bila pokrita z nekšimi cotami i je žalostno ječala. To je bila mati Perc Jožefa, štero je on vrgeo iz hiše v prazno štalo, kde je zmrzüvala i trpela glad. To grozno delo je zbüdilo med lüdstvom velko razburjenje. Iz sveta. Atentat na angleškoga prestolonaslednika. Italjanski anarhist Anselmo Pieretti je v Buenos Airesi šteo zvršiti atentat na angleškoga prestolonaslednika. Nakanenje se njemi ne posrečilo, ar njemi je bomba prle spadnola na tla. Njega i dva drüga človeka je bujla, več lüdi pa je ranila. 20 vür v snežnom viheri. V Coopwelli na Angleškom se je v strašnom snežnom viheri, zgübila 15 letna deklica. Našli so jo po 20 vü- 4 NOVINE 22. marca 1931 raj. Bila je tak zmantrana, da je zgübila spomin. 12 miljon Sv. oči. Irski bogataš Patte je pred smrtjov zapüsto svoje imanje — 12 miljon lir — Sv. oči v dobre namene. Sv. oča je dar sprijao. 25 miljon lačnih. V New Yorki se je vršilo velko spravišče tistih, ki so ne zadovolni z zdašnjov politikov i ščejo Ameriki prinesti bolše čase. Na spravišči je senator Laffollete izjavo, da v bogatoj Ameriki 25 miljon lüdi trpi pomenkanje i glad. V Londoni častijo šatana. „Morning post“ prinaša zanimivi pa tüdi žalosten odlomek iz predavanja Harry-a Pricea od blaznoga i šatanskoga praznoverja v Londoni. Dnes cvete v Londoni takšo praznüvanje i čalarstvo, kakšega v srednjem veki niti v senjaj ne so videli. Na stotine bolših i bogatejših možov i žensek pripada k šatanovomi djanji, ki ga vodijo večinoma inozemci. Poslüžüjejo se istih misli i zgovarjanj, kak nekromanti v srednjem veki. S pomočjov alkimije, astrologije i drügih oblik magije živi nekaj lüdi dobro na stroške brezvernikov. Svojo „čarno mešo“ i molitve opravlajo brez skrbi k šatani, ar nega zakona, ki bi stopao proti njim. Delo je ne tak čüdno, kak zgleda na prvi pogled, ar što zavrže Boga, sprejme šatana, inači ne more biti. Človek more ednomi slüžiti, obema pa nemre. Vüzem — delavnik. Na podlagi dogovora med strokovnimi organiza- cijami i sovjetskov vladov so vüzemski svetki proglaseni za delavnike. Delavci, ki te dni ne pridejo na delo, bodo odpüščeni. Zanimiva tožba v modernom Parizi. Moderen profesor računstva ali matematike je včüo sedem let staroga sina bogatoga gospoda Danperya v Parizi. Malomi Danperyi je pravo sledeče reči: „Ne je istina, ka bi ti božične dare prineseo Jezušek. To, ka dobiš za Božič, so dari tvojih starišov.“ Zato je oča tožo profesora i ga je proso desetjezero frankov. Velki časopisi so pisali od toga dogodka i so grajali profesora, ki je šteo zmenšati ali pa vničiti očinsko oblast nad sinčkom. Obravnave je ne bilo na sodišči za volo toga, ka je gospod profesor prišeo odpüščenje prosit i je poslao 500 frankov, ki bi se naj razdelili na dobre cile. G. Danperey njemi je odpüsto i je razdelo peneze med siromake. Kufer z vmorjenim telom dekline v vlaki. Po vsoj Madjarskoj je zbüdilo najvekšo senzacijo strahoviti vmorstvo, ki so ga odkrili v Szolnoki, kde so v vlaki najšli kufer s telom nekše vmorjene dekline, stare od 17 do 29 let. Ugotovili so, da je bio kufer naloženi na vlak v Hatvanyji i da se je vozo brez spremlevalca. Vidi se, da je bila deklina vmorjena v Budapešti, i da je bilo njeno telo potom prepelano v Hatvany, kde so kufer vrgli v vlak, ki je vozo proti Szolnoki. Celi madjarski tisk se obširno bavi s tem dogodkom i zahteva strogo preiskavo, Doznava se, da je policija že na sledi za zločincom. Z bombami na prvoobhajance. V püšpekiji mesta Jalapa, staroj prestolnici države Verakruz, sta med mešov eksploderali dve bombi v razdobji petnajstih minut. Najhitrej sta jo nastavili dve komunistični agentinji. Položenivi sta bile pri oltari ob vhodi. Sreča je bila, da je bilo vseh 200 prvoobhajencov, ki so bili teda prvič pri sv. obhajili zvüna cerkve i da je bila meša bole v notraščini. Ranjenih je več, večinoma ženske; zdravniki, ki so bili v cerkvi, so jim nüdili prvo pomoč, dühovnik je nadalüvao govor i sküšao pomiriti lüdi; ali vseedno je bilo vnogo lüdi pri vrataj pohojenih. Zavolo ednoga litra alkohola — dosmrtna voza. V KansasCityji v državi Kansas je v soboto sodišče obsodilo nekšega Buttlerja, staroga 55 let, ki je bio že prvle trikrat kaštigani zavolo vživanja alkoholnih pijač. Po zakoni od prepovedi alkoholnih pijač, ki je v Kansasi podoben zakonom, ki so v veljavi v državi Newyork, je sodišče Buttlera obsodilo na dosmrtno vozo, ar sp pri njem najšli 1 liter alkoholne pijače. Vajenec se sprejme pri BRATA DITTRICH kleparstvo, kotlarstvo i inštalacija Murska Sobota. Mati. Oča je bio včasi preveč oster, večkrat celo grobi na svojo deco. Tüdi dnes je 17 letnoga sina skregao javno na cesti pred njegovimi prijateli. Dečko pa je tüdi imeo svoje mühe. Malo je zagodrnjao, pa je ne šteo iti domo, liki je sedo v ogradi na klopi pod jablanov. „Domo hodi“, njemi je pravo starejši brat. „Ne idem! Oča so me skregali, pa to javno na cesti. Če bi mi doma to povedali, naj bi že bilo, tüdi če bi me vdarili, rajši bi bio, kak da me pred drügimi tak grdijo!“ Starejši brat ga je tolažo, pa je bilo vse zaman. Zakmičilo se je, postalo je hladno. Doma so že šli spat, on pa je še sedo. Tü se odprejo dveri v ograd. Mati ide. Ne govori niti reči, sede si na klop poleg sina. On jo po strani samo malo pogleda. Kaj vendar išče! Čakao je na njeno reč. Včasi zna biti tüdi ostra i bole boli, kak če bi prišla od oče. Pa mati dnes nikaj ne pravi, niti ga ne pogleda. Kakši obraz ma mati, bleda je. Zadnji čas je malo betežna. Sina je bilo že strah. „Mati, ite spat!“ Tiho, oba mučita. Znova se je oglaso sin: „Mati, tü vam bo mrzlo!“ „Kak pa da bo!“ Znova tiho. „Domo morate, ovači zbetežate!“ „To dobro znam. Pa tebe ne morem samoga tü nehati.“ Sin je stano: „Mati, hodite, ideva spat! . . .“ Tak zna mati. (Putnik) Materinski den 25. marca. Te den slavimo spomin, da je Marija postala boža mati. Te den je pa tüdi posvečeni vsem materam pri nas na Slovenskom, zato se imenüje Materinski den. Vsaki na te den napravi veselje svojoj materi tak, da njoj podan kakši dar ali šopek prvoga pomladanskoga cvetja. Glavno je, da na te den pokažemo materam svojo lübezen. Če se je pa že preselila k Bogi, se je pa bar spominjajmo v molitvi i obiščimo njeni grob. Lepa miseo je materinski den dnes, gda nam neverni svet iz src trga najsvetejša čütenja. Potrebno je dnesden, kda imamo telko nezahvalne dece, da bar malo lübezni pokažemo svojim materam. Nas katoličane sveta Mati Cerkev vči, naj spoštüjemo svoje rodite- le. Postavila nam je na oltar najsvetejšo Mater Kristušovo, da bi jo naše matere imele za zgled; pa tüdi da bi deca svojo mater tak poštüvala, kak jo je poštüvao Jezuš. „Mati, mama!“ To je prva reč, ki se je dete navči. Dostakrat je pa tüdi zadnja v živlenji. Na bojišči so vmerali vojaki raznih narodov, pa vsi so zvali na pomoč svojo „mamo!“ V tom smo se vsi razmili. Pravijo, da so dijaki v šoli dobili nalogo, naj kaj napišejo o materi. Eden dijak je samo to napisao: „Moja mati je — mati!“ Pa je te vse povedao i največ povedao. Reč „mati“ ti pove neizmerno dosta. Što bi mogeo prečteti vse materine skuze, neprespane noči, vse skrbi, vso materinsko lübezen? Prave junakinje so vam pa ešče naše Slovenske matere! Kda smo ešče ne imeli niti edne Slovenske šole; 22. marca 1931. NOVINE 5 kda se je v uradih samo vogrski govorilo, nas je edina naša Slovenska mati včila spoznavati Boga v prelepom slovenskom jeziki. Naša mati nam je ohranila sveto vero i narodnost. Kdaj nam bo naša gimnazija vzgojila pisatela ali pesnika, šteri nam bo dostojno opisao i proslavio našo slovensko mater? Čakamo ga! Naša zlata mati zato ešče posebno zaslüži, da se je spomnimo na materinski den. Naj ne bo niednoga med nami, ki ne bi na te den svojoj materi napravo kakšega veselja. Darüjmo njoj svojo lübezen i molimo za njo, če pa je že v grobi, počastimo njen grob i molimo za pokoj njenoj zlatoj düši. Ne pozabimo pa, da so naše materi tiste, ki nam prve vzgajajo narod. Slava našim materam, ki imajo najlepši vzor v Materi Mariji! (Šaruga) Mati ide na drügi svet. Okoli hiše je hodila smrt. Nevidna je bila ali čütila se je njena blizina. Tak je bilo, kak da bi rdeče rože i krasni klinčki trepetali pred hladnov smrtjov. Mali dečko si je napravo lesenoga konja i jahao na njem. Ne je bio to konj, le male nogače i eden gredeo. Pa dečko je bio zadovolen, da ma bar takšega konja. Smrt je stopila v kuhinjo. Kakše veselje je bilo prle tü, sama radost i živlenje. Mož pred kratkim še tüdi veseli, stoji s starejšov decov — ednomi je 9 let, drügoj 15 — pri ženinoj posteli. Vsi jokajo. Mati je pred 9 dnevi zbetežala i zdaj jo bo smrt vzela. Smrt, ali te to ne gene? Ne, ne gene je; že stopa s kühinje v sobo. Noč je krasna, prelepa spomladna noč. Mož stoji pri posteli svoje verne žene. Bože dragi, ali mi žena vmerje? Nagne se k njoj i prišepetne: „Ne vemo, kakša je boža vola, moramo biti vsikdar pripravleni. Pozovem g. plebanoša?“ „Dobro bi bilo“ je žena težko odgovorila. Za frtao vüre je že stopo v hišo stari dühovnik. Bliža se neizmerna lübezen boža v podobi krüha. „Mir toj hiši!“ je pozdravo dühovnik. Düša pripravi se na dugo cesto. Što bi si ešče kaj takšega mislo pred de- vetimi dnevi, kda sta delala plane za celo leto! Sv. spoved i obhajilo je pomirilo betežnico. Mož jo je samo, lübeznivo, i boječe gledao. „Ti misliš, da jaz merjem. Ali ne . . . to je nemogoče . . . vas ne morem tak püstiti . . . “ Obraz se njoj je naednok spremeno: „Kde so moja deca?“ Včasi so vsi stali pri smrtnoj posteli. Zbrala je zadnje moči i vsakomi na čelo napravila križ . . . Blagoslovi te . . . Bog . . . Anika bodi mati malomi Jožeki . . . Mariška, bodi vrla . . . ! Mož tiho položi maloga dečka k materi, dečka šteri je ešče pred kratkim tak veselo skakao. Mati ga s težavov pritisne na srce . . . Smrt, ali te to ne gene? Ne, ona je boža poslanka, najvišjega Boga, angel neizmerne očinske lübezni. Ona mora izvršiti svojo nalogo. Žena je zašepetala še zadnjo želo moži: „Pazi na najino deco . . . Pripelaj je k Bogi . . . Z Bogom, do videnja . . .“ Tiho se je preselila na drügi svet! Delavske zadeve. Važno za delavce! Javna borza dela v Murskoj Soboti s prošnjov opomina vse tiste delavce, šteri so dobili od nje na posodo kakše koli knjige za čtenje ali včenje nemškoga jezika, naj je kem prle nazaj prinesejo, ar morejo biti knige do konca meseca marca vse vküp zbrane za volo preglednosti inventara knjižnice. Knige se pri odhodi na delo znova vsem dajo na posodo. Delavci pazite! Taki se vzeme na delo 50 dobrih zidarov i 60 navadnih težaških delavcov na kopna dela na Bledi. Potrebno je tüdi več hlapcov i deklin i edna drüžina brez dece v slüžbo za majerja. Oglasiti se je kemprvle pri Borzi dela v. M. Soboti. Gospodarstvo Spravišče vertov parnih mlatilnic. Organizacija vertov parnih mlatilnic je mela pred nedavnim v M. Soboti spravišče. Na spravišči se je govorilo od večih važnih zadev. Sklenolo se je, da se pošle na pristojno mesto prošnja za revizijo parnih kotlov i da se pristojbina zniža, ar je zrnje dosta falejše kak je bilo 1923. leta, kda je bila zdašnja pristojbina določena. Govorilo se je nadale od zava-rüvanja delavcov, ki so pri mlatilnicaj zaposleni i od enotne mere pri določanji plače za mlatitev. Mera de ednaka. Nazadnje se je razpravlalo tüdi od toga, da bi bilo dobro, če bi se tü ustanovila nabavlalna zadruga, v šteroj bi posestniki mlatilnic küpüvali olij i drüge potrebčine za mlatilnice. * Licenceranje živine. Zadnje tedne se je vršilo v Soboti, Lendavi, Turnišči itd. licencovanje bikov. Povsedi je bila priznana vküp lepa živina. Posebno lepe bike so meli v Turnišči Nedličanci, ki majo živino simentalske fajte. — Veržej. Dne 22. febr. se je vršilo spravišče Rodovniškoga drüštva za simodolsko govedo v Veržeji. Navzočih je bilo 48 kotrig. Predsednik Šoštarič je po pozdravi navzočim poročao, da ma drüštvo 84 članov, tajnik Ivan Koroša od delüvanja drüštva. Mlečni kontrolor Mihal Šoštarič je kontrolerao 60 krav; najbogša je dala 3184 l, drüga 3124 l, ⅓ pa več kak 2000 l mleka. V Križevcih i Ljutomeri se je ustanovo odsek rod. drüštva i s tem je dosta kotrig od našega drüštva odpadlo. Dohodkov je melo drüštvo 33.169∙50 Din, izdatkov 32.901∙70 Din., stan blagajne 267∙80 Din. Za pregled računov sta bila zebraniva A. Slavič i J. Panič, šteriva sta po točnom pregledi priporočala, da se dá blagajniki Galundri absolutorium, ka je bilo sprejeto. Drüštvo je priredilo v preminočem leti razstavo, ki se je dobro obnesla i pokazala, kelko se dá dosegnoti z vstrajnim delom. Od banovine je dobilo drüštvo 13.000 Din. podpore i 1 importiranoga orig. bika. Po sklepi zborüvanja sta predavala g. nadsvetnik Škof od telitve i vzgoje telet, g. referent Žnidarič pa od travništva, ka so navzoči z zanimanjom poslüšali, ter jima izrekamo tem potom lepo hvalo. Predsednik Šoštarič je naproso g. referenta, naj nam pomaga, da se vrši v jeseni plemenski sejem i to tüdi za štaj. kokote. Bilice štaj. kokoši so vsigdar k odaji. Za smeh. V zgornjem kráji Prekmurja je živo eden „Čüda doktor“ po iméni „Podgan“. V ednoj krčmi so pred njega prinesli v ednoj dolpokritoj skleci podgan i so njemi pravili ka či je on „Čüda doktor“ ka te naj vgoni, ka je vu skledi. „Čüda doktor“ si poguči: „No sirmak Podgan zdaj si pa v njem.“ Ovi so pa nájmre mislili, da to právi ka je podgan v skledi pa so skledo dol odkrili pa je resan podgan bila v skledi. Vinci: „Lajči zakoj me pa tak dugo gledaš? Lajči: Jas tebe ne gledam nego ti mené. Vinci: Ne ne Lajči jaz tebe ne gledam nego ti mene. Lajči: Gledaj ga gledaj, či me ti ne gledaš, kak pa te vidiš, da jaz tebe gledam. 6 NOVINE 22. marca 1931. Za naše male. Dete materi. Ti, mamika moja, kako si mi ljuba; rad te imam, srček ti dam. Te ljubim nad vse, in molim za té; prosim Boga, naj zdravje ti da. Ko velik zrastem in močem bodem; za te bom živel, za te le skrbel. Detinska lübezen do matere. Mali Jezušek je svojo mamiko Marijo spoštüvao, lübo i vsigdar bogao. Kak je on delao, tak morajo delati vsa deca. Vsako dete, malo i velko, mora svojo mater spoštüvati, lübiti, bogati i za njo — moliti. Dete, zakaj pa moreš svojo mamiko spoštüvati, lübiti i bogati? Zavolo toga, ar ona to zaslüži. Le pomisli, kak ona tebe lübi. Mamika ti je dala živlenje. Če nje ne bi bilo, tüdi tebe ne. Znaš, ka je bilo s tebov, kda si bio čisto mali? Ne si moglo jesti, ne hoditi, ne gučati. Mamika te je nadajala, ona te včila hoditi i gučati. O, kelkokrat za- volo tebe celo noč ne spala, nego je čuvala pri tvojoj zibelki i je prosila Boga, da bi ti zdravje dao. Zdaj že znaš hoditi i gučati. Ne znaš pa si še krüha slüžiti. Što te hrani i što skrbi za tvojo obleko? Mamika je tista. Dostakrat sebi odtrga falat od vüst, samo da bi njeno dete bilo sito i dostakrat ma sama raztrgano obleko, da bi le dete bilo oblečeno. Dete, kda pa boš že tak velko, da si boš samo slüžilo krüh i se samo oblačilo, de tüdi mamika tista, ki de te najbole lübila i k šteroj lehko prideš v vsakoj nevoli. Jeli, ka mamika zaslüži tvojo lübezen? Zato je pa nigdar ne čemeri i žalosti, nego jo spoštüj, lübi i vsigdar bogaj! Micika vošči mami za god. Veseli je danes srček moj, Kep se obhaja ljubi god tvoj. Nabrala sem cvetke, zate, duhteče Da bodejo znak moje ti sreče. Sprejmi jih mamica s srcem veselim Z veliko radostjo jaz ti jih nudim. Bog daj ti preživljati srečne dni — Dete hvaležno za god ti želi. Vabilo na 37. REDNI OBČNI ZBOR SKUPNE OBRTNE ZADRUGE v M. SOBOTI, ki se vrši v nedelo dne 29. marca 1931. ob pol 10 vüri predpoldne v sejnoj dvorani obrtne zadruge. Dnevni red: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelnika. 3. Poročilo načelstva. 4. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1930. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Proračun za leto 1931. 7. Volitev načelstva i računpreglednikov 8. Slučajnosti. Predlogi, ki morajo biti 2 dni pred občnim zborom pri zadrugi prijavleni. Če občni zbor ob napovedanoj vüri ne bi bio sklepčen, se bo vršo edno vüro kesnej drügi, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih kotrig. V M. Soboti, dne 15. febr. 1931. Za načelstvo SZUKITŠ ŠTEFAN načelnik. Zadruga opomina člane, da pozovejo tüdi na občni zbor svoje pomočnike „Vzajemnoj pomoči“ reg. pom. blagajni v Ljubljani! Za Vašo, izredno nakazano naklonjenost Vam moram tem potom izrekati svojo izkreno zahvalo, da ste mi ob priliki smrti mojega oče Jožefa Barber izplačali posmrtnino i prosim, da vzemete to na znanje. Prosim Vas, da objavite to v časopisih, da bodo naši lüdje znali, da pozna domači zavod tüdi nas Prekmurce. BARBER ŠTEFAN. Tržne cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 13, šiling Din. 7.93, lira Din 2∙90, pengő Din 9.90, marka Din 13∙30, uruguajski peso Din 26, frank Din 2∙18. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190, mešani Din. 120, Častna izjava. Jaz podpisani Janez Horvat, mehanikar v Murskoj Soboti izjavlam s tem svoje obžalüvanje nad tem, da sem g. Henrika Reicha, posestnika v Murskoj Soboti v gostilni gospe Žökš na Tišini razžalo na njegovoj časti. M. Sobota, dne 17. marca 1931. HORVAT JANEZ. Vsi trgovci i gostilničarje küpüjejo za svoje goste najbolše i najfalejše sire samo v SOBOČKOJ MLEKARNI Aleksandrova c. 8. Küpüje se mleko i kisilak. Oda se licencirani bik pri ŽITEK IGNACI Krog, p. Murska Sobota. Zavolo selitve se po jako ugodnoj ceni oda hiša i restavracija z vsem inventarom na jako prometnoj točki v središči Maribora. Vina se izstoči letno 500 hl. Natančnejša pojasnila dava: Hinko Kosič Maribor 3 Vetrinjska ulica 24. Oglas. Ki 135/30 24 V kazenski stvari zoper osumlj. Kökay Elizabeto in tov. radi § 316 k. z, so bile osumljenki Kökay Elizabeti zaplenjene stvari sumljivega izvora in sicer: 2 beli navlaki za pernico, 2 rjuhi iz finega domačega platna, 3 veliki podzglavniki (navlake) obrobljene s širokimi čipkami, 1 velika navlaka gladka v njej napis „Budapest Szaloda“, 1 gladka navlaka za podzglavnik brez znaka, 1 franžasti namizni prt iz domačega platna, 1 bela moška srajca z monogramom „T. V.“, dvoje (2) belih moških spodnjih hlač, 1 brisača z monogramom „D. J.“, 1 brisača z monogramom „0. B.“, 1 brisača z monogramom „T. G.“, 1 brisača z monogramom „H. L.“. 3 brisače brez monogramov. Pravi lastniki teh predmetov se naj prijavijo v roku 1 leta od dneva razglasa pri podpisanem sodišču, kjer jih zamorejo po dovoljno dokazani lastninski pravici dvigniti. Po brezuspešnem poteku 1 leta se bodo sicer prodali na javni dražbi pri podpisanem sodišču v korist fonda za zidanje kazenskih zavodov. OKRAJNO SODIŠČE v MURSKI SOBOTI odd. III., dne 12. 3. 1931. 22. marca 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. I če bi to mogeo popraviti, se mi vidi, bi bio znova človek. Ne vem, ka naj je zdrüžilo, znam pa, da naj je razdrüžila Pravica. I kda sem se šteo povrnoti i se zmiriti s Pravicov, da bi njoj zadostüvao, teda je mahnola po meni, me vdarila v život, vzela mi vse. Težkeše me ne mogla vdariti kak me je vdarila. A jaz ne popüstim. Šče lehko se maščüjem. I maščüvao se bodem Pravici. Ona me bo še dale preganjala, znam, a jaz se bom maščüvao — do smrti. Ti ne misli na mene. Na tom sveti se več ne bodeva srečala, bodi osvedočena, a na drügom bom jaz itak znova žrtev Pravice. Jaz ščem plačati svoj dug do zadnje pare. Ne nücam usmilenja! Potrüdi se, da pozabiš na mene, če ščeš biti srečna. Peter. Marta je postala kak kamen, kda je prečtela Petrovo pismo. V obrazi ne mela niti kaplice krvi. Niti vzdihnoti ne mogla. Grozna teža njoj je ležala na prsaj, v grli pa jo je žgalo. S težavov je srknola par kaplic vode, štero njoj je ponüdila prestrašena Anica. — A ka je to, za pet ran božih?! — je zdihavala Anica. Marta njoj je mahnola z rokov. — Marta, düšica, malo sira prinesem? — je drsala stara okoli nje. — Oh, ka sem to napravila! Oh, nesrečno pismo! Oh! Oh! Marta je zbrala vso moč i se je zdignola. Začütila je potrebo, da bi bila sama. Vzela je Petrovo pismo, plašč i krščak ino se je podala proti dveram. Komaj je zmogla teliko glasa, da je Anici zašepetala: — Mami nikaj ne povej! Anica je šla za njov. Neprestano je z glavov kimala i vzdigavala: — Oh, oh, ka sem napravila?! Marta se je napotila naravnost v katoliško cerkev. K sreči v cerkvi ne bilo nikoga. Pred glavnim oltarom je pokleknola i klečala na golom kamli. I ona je bila kak kamen. Ne molila i ne jokala. Samo gledala je i strmela v one dverice, za šterimi je bilo zapreto Usmilenje. Samo za nekaj časa, kda je čüla svoje težko zdihavanje i začütila trepetanje srca, je kriknola i lice pritisnola k tlom. — Usmilenje! Usmilenje! — je zvala i krčevito kričala. Videlo se njoj je, da je za njenim hrbtom prišeo strašen Petrov glas: Pravica! — Usmilenje! Usmilenje! — je kričala Marta šče glasneje i bolestneje, samo da bi prekričala tisti strašen glas za hrbtom i premagala krik svoje betežne i ranjene düše. — O, usmilenje! Usmilenje! VI. Po trinajstih letaj. Minolo je trinajst let. Narava je oživela. Po njej se je sprehajao maj z dišečimi stopaji, a za njim se je büdita živlenje, pesem i smeh. Na obdelanih bregaj ob vznožji Zagrebške gore je zelenje dihalo svežost i zdravje. Tam za Cmrokom je sedela pred malov ukusnov vilov v naslonjači Marta. Tihi vetrič je pihao i je nežno stepao dišeče grozde čremze, ki so viseli nad Martinovov glavov. Celi ograček je dišao od njih i od snežnih šmarnic, ki so cvetele ob robi cvetlič- ni gredic. Velka zelena vrata, ki so vodila v vilo, so bila na stežaj odpreta, a na finih gladkih tleh se je igrao z rumenim listjom breze vetrič, ki je nekak zablodo v preddvor. Sunce je zahajalo, zrak je postajao vedno čistejši i bole friški. Krasna majniška narava se je radovedno poslavlala od dneva i sunca kak da bi znata, da bo v tom blagom mraki šče lepša i bole mamliva Marta je sedela obrnjena proti Mirogoji, v naročaj je meta štrikanje, a ne štrikala. Z zaprtimi očmi je ležala v globokom naslonjači. Z obraza njoj je odsevala otrüjenost. Od koga? Ve ma dve deklini, ki njoj opravita vse težkeše posle, mama je nadzira, a ona komaj prehodi sobe, nekelko pogleda vinograde, nekaj maloga zašije ali zakrpa i glej vsaka žilica njoj trpeče od otrüjenosti. Dobro se počüti, kda tak leži v friškom večernom zraki, ar jo v prsaj nekaj mantra i stiskava. Vedno kašla. Po Božiči je ležala mesec dni, a zdaj se sili, da bi pred mamov i Emilom skrita svojo onemoglost. Celi den se niti ne sede, da mati ne bi mislita kaj od njenoga zdravja. Kda se je zvečer okoli šestih avto stavo pred vilov, zbere vse moči, da ide Emili nasproti. Pri večerji sama opravla. A omahüje, očividno omahüje. Čüti to, a tüdi drügi opazüjejo. Mati jo vsa v skrbeh ogledüje, kda med hojov po vinogradi pri vsakom stopaji obstane, da bi si oddehnola. Emil je če duže bole žalosten. Kda je Marta pred dvema letoma plüvala malo krvi, je taki odao hišo v mesti i je küpo to vilo. Friški zrak, krasna narava i dobra postrežba so naskori popravita Martina plüča, ali to spomlad je Marta znova začnola omahüvati. Dnes je bota otrüjena kak navadno. Niti misliti ne more. Leži v naslonjači, a beli lističi čremze njoj kaplejo na vlase i obraz. Tam doli v vitkih zvonikaj stolnice donijo vsi zvonovi i veter raznaša njihove vzdihe. Gotovo je nekak mro. Iz vinograda za vilov prihaja veseli smeh male Grete, ki s starov mamov bere zrele, rdeče ribizlove grozde ob ploti. Marta odpre oči. Iste velke plave oči, plave kak potočnica i mehke kak žamat. Istotak globoke i pune boleznosti kak pred trinajstimi tati. Ne se jako spremenila. Globoka, bolna zareza ob vüstnicaj i na tenko nabrana kožica na senci so edini sledovje toga, ka je pred trinajstimi tati zapüstilo na Martinovom bledom obrazi. Ona globoka bolestna zareza ob vüstnicaj se je pojavila, kda je pretrpela težko srčno bol ob Petrovom prihodi i pismi. Nezavestno so jo nesli onoga jütra iz katoliške cerkve. Klečala je pred oltarom, vzdihavala po usmilenji, dokeč ne od boleznosti i onemoglosti izgübila zavest. Dva dni ne mogla priti prav k sebi. Neprestano je mislita na Petra, pismo, Ameriko, štela je bežati. Niti za hip ne so jo smeli püstiti same, vsi so bili v strahi za njeno živlenje i pamet. Emil je bio nemi od žalosti, a mati je v ogorčenosti stokrat prekunola den, kda je privolila na to, da se je Marta oženila s Petrom. Kda je vročina popüstila, so nesrečno Marto napadle hüde srčne bolečine. Težko je povedati, keliko je pretrpela one tri mesece. Komaj je ostala živa. Sedmoga dneva po onom žalostnom jütri se je razneseo glas, da je vlak v bližini T. zdrobo človeka. Nišče ne znao, što je, ne odkec je, ar so ga potačje raztrgali na falajčke. V krvavoj čarnoj obleki zvün nekelko amerikanskih dolarov ne so najšli nikaj. Od toga nesrečneža se je gučalo po celom mesti. — To je on! To je on! — je zakričala Marta, kda njoj je Lenka pripovedavala. — Da, on je! Pravica ga preganja! Peter! Peter! (Data.) 8 NOVINE 22. marca 1931. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! Občni zbor PREKMURSKE GOSPODARSKE POSOJILNICE v DOBROVNIKI r. z. z n. z. de se vršo dne 25. marca ob 12. vüri opoldne v posojilniškom prostori. Spored: 1. Poročilo načelstva i nadzorstva. 2. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1930. 3. Dopolnilna volitev nadzorstva. 4. Čtenje revizijskoga poročila. 5. Slučajnosti. Če te občni zbor ob navedenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Vsa vrastva za lüdi i živino naročate lehko iz lekarne na Vrhniki. Posebno priporočamo: Hočevarovo Aromatično železnato tinkturo priznani najbolši pripomoček proti slabokrvnosti, slaboj prebavi i oslabelosti. Je bolša kak vsako železnato vino! Pol literski glažek 20 Din. Naročiti i ponücati trbe 3 glažke. Želodčni prašek, ki pomaga pri želodčnom katari, to je pri tiščanji i bolečinaj v želodci, želodčnom krči, kislom izpahevanji i vün metanji. Škatüla 20 Din. Tussocol sirup proti plüčnomi betegi. Oblažüje kašel, ižčisti plüča i zdigne tek. 1 glažek 40 Din. Nervocol, ki vsebüje kolo, železo i forsfor. Delüje odlično pri živčnih betegaj, otrüjenosti i nervoznosti. Okrepi i vrne tek. Glažek 40 Din. Za domače živali: Sadnikarov zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo proti betegi na prebavilih, ki čisti i odvaja kužne bacile. Pospešüje tek i krmlenje živali ino zabrani pojav rdečice. Zavoj 12 Din. 10 zavojov 100 Din. — Bosulin svečice. Edino zdravilo proti sramničnomi vnetji pri govedi. Zaneslivo proti jalovosti krav i telic. Škatüla z 12 svečicami 30 Din. — Protikataraličen prah za konje. Presküšeno zdravilo proti konjskomi kašli težkomi dihanji i zgübi teka. Škatüla 20 Din. Lekarna pri „Angelju Varhu“ na Vrhniki št. 22 Spomenjena zdravila se ne dobijo nigdi indri, zato naročajte naravnoč od mene! Na vsa pitanja odgovarjam brezplačno! Pri vekših naročilih popüst! 4 Iz proste roke se oda LEPO IMANJE blüzi Ormoža. Imanje obsega okoli 31 plügov: njive, senožeti i log. K imanji spada hiša s 4 sobami, s stranskimi prostori i štalami. Imanje se da tüdi razdeliti. Več se zve pri WEGSCHAIDER FRITZI Ptuj. 1 HALO! HALO! I. vrstili mèd na odajo v Kupšincih pri CIGÜTH FRANC, župani št. 60. Med se odavle na drobno kila za 10 Din. Mlatilna garnitura firma Hoffser Schrantz Alm. 8. skoro v novom stanji se po jáko vugodnoj ceni oda. Zglasiti se pri FICKO JANOŠ pos. Krajna p. Rankovci Prekmurje. 4 Seno lepo za govensko marho oda MURSA na Krapji. Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. V zalogi mam tüdi kokošinje i pureče perje. Dobite tüdi prvovrstna polska semena, rubundijino, detelčno seme i razna drüga semena. Fran Rešek 3 trgovec BELTINCI. Na odajo je cepleno trsje vseh fajt 10.000 falatov na podlagi Rip. Por-talis i Rupestris Göhte , i amer. divjaki korenati. Cena po dogovori pri FRANC SERŠEN trsničari v Veržeji. 2 Pomaranče i citrone italjanskoga i španskoga izvora i zelenjave vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLASNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 4 Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC