114
CESTA                                                                         Andrej Šavli
S^^p od Sleraenora leži vas. Skozi njo pelje široka bela  cesta 114 llBfiB  5ever 'n JU8- Prihaja naravnost čez zeleno polje in se vzpenja JJPImI v klanec nad vasjo. Ob cesti slonijo hiše in gledajo s terrmis mi okni v daljavo, kakor bi nekoga pričakovale. V hišah rastejo že od nekdaj otroci...
Nekoč je bila ta cesta otrokom vrata v nebesa. Prihajala je, snm Bog ve odkod, in vodila daleč za goro. Po njej so vsak četrtek ropa^J tali vozovi v oddaljeno mesto. V soboto so se vračali in vozili s sebi^^H velika čuda. Vozovi s konji so prišli že k poldnevu. Neprespani vg^^H niki so stopali ob konjih v dokolenkah in pokali z bičem. Pozno pG^^| poldne so privlekli po cesti naložene vozove počasni voliči, kl $^^| stopali po ravni cesti. navzgor ali navzdol po klancu vselej enak^^M merno in leno.                                                                                ^^M
Takole spomladi je prinesla cesta svoje najslajšc čare: smokvj^M in prve črešnje, ki so jih pripeljali Dolinci in ponujali po hišah. TisS^H dni pred Rožnico so šli mimo višarski romarji v procesiji. nesli Si^H pisane zastave in peli svete pesmi. Ko so se čez nekaj dni vračali utru^M jeni in prašni, je eden izmed njih molil s suhim glasom naprej litanijt^H drugi so mu odgovarjali zateglo in mrmraje.                                    j^H
Kraj ceste so obstali otroci in gledali za njirai. Pri srcu jim a^| postalo čudno tesno, da sami niso vedeli zakaj. Romarje je že vijS^H ovinek, oni pa so še dolgo molčali in upirali poglede nekam v daljaV^^B Nato je sprcgovorila mala Francka in predlagala:                            ^H
»Igrajmo se romarje.«                                                               '^H
Od takrat naprej so igrali otroci novo igro, ki se jim je zdei^H čudo lepa in praznična.                                                                    ^^M
Pod večer je prišel. sam Bo.tf ve odkod, po cesti popotnik ^^H potrkal pri dobrih Ijudeh. Kakor da je svoj, so mu primaknili k ro^^| stol in mu je 5,'ospodinja potisnila žlico v roke, da je zajel iz skled^^B
Po večerji so otroci tihi in mirni posedti okrog ojjnji.šča in vpi^^H svoje velike sanjajoče oči v tujca, ki je pravil o krajih, tako daleč Z«^H gorami, da si do takrat še misliti niso upali nanje. Kako čudno je, d^^| dotlej niso mislili na ta čaroben svet, ko pa jc prav za prav bil že včj^H izklesan globoko v njihovih srcih. Prišel je neznanec in odgrnil k(^H preno s teh pokrajin, da so zažarele vse v soncu in zlatu.              ^^H
Oče je odpcljal utrujenega popotnika spat na svisli. Takrat so ^^H zdraraili otroci iz sanj in obsuli mater s številnimi s-prašanji o dal^^H njem svetu, o velikih mestih, o bogastvih, srečnih ljudeh, o popotnik^^H
775
jjani da pojde in odkod da je. Oglasil se je najmlajši med njimi in
vprašal. zakaj neki tuji mož ne gre domov.
; ti je spregovorila in pravila zgodbo o desetnikih: _,   »Uo^odi se, da imata oče in mati devet sinov, pa jima pošlje Bog ^¦jlesetesa. Ta je desetnik, zato mora po svetu. Dom mu je eesta ^^¦treha košato drevo v gozdu. Smreke so mu sestre in bori bratje
^¦^Desetnik je večen romar in gost. Hiša, od katere bi ga odgnali,
^Hše tisto   leto   pogorela.
H| Desetniki so med vse*
^Bzaznamovani. Vedo mars
Baj.  kar drugim  ni dano
^Beti. Vidijo daleč naprej,
^ETse ima zgoditi.
^B Vedo tudi, kdaj in kje
Ho umrli...«
^M Mati je govorila, otroci
^l^se zamaknili in poslušali.
^fts  večer   so   zrli   nemo
Hbd sc, kakor da ne vedo
H]Ug za drugega, kakor da
B kdo ve kje.
¦     Najmlajši   mcd   otroci
^fezno v noč ni mogel spati.
Ho mu je vroče, da sc jc
^Kmetaval na  ležišču.  Po*
^¦radi aa je bilo teme strab.
^Eues ga ni bilo. Čelo  ga
^Bpcklo. Mučila ga je mi=
^B, ali mati spi.
H   Mati ga ic čuli'  ;n spoznala, da se z njim nekaj godi. Rekk je:
^t   »Zakaj ne spiš?«
^V   Otrok ni odgovoril. Čez hip je povcdal resno in odločno iz teme.
H   »Mama. jaz bom desetnik, kadar bom velik.«
^B   Materi je bilo hudo, da bi najrajše zajokala. Vstala je. popravila
^Broka v postelji in rekla karajoče:
^H »Mevšfe, kako bi bil desetnik, saj imaš le šest bratov.«
^B Otrok je utihnil, zaspal pa ni še dolgo. dolgo... Morda je še upal
^B tihem. da ga usliši Ijubi Bog, mu pošlje še tri brate, njega pa določi
^Ldesetnika.
^H Kdo ve?
116
Ni ga uslišal Bog, da bi mu poslal še tri bratce, vendar se mu je uresničila njegova otroška želja in se izprevrgla v bridkost. Zrastel je čas, ko pod Slemenom ni več le vsaki deseti, ampak že vsaki drugi sin desetnik in desetnica vsaka tretja hči.
Ko je dorastel. se je dvignil neke noči in šel z doma. Še solze, ki jih je ob brleči sveči prvič zagledal v očetovih očeh, ga niso zadržale. Sel je, kakor da je zaznamovan za desetnika in se ni več vmil.
Kod danes hodi in kdaj se povrne, sam Bog ve. To pa vem, da ni sam, da roma danes križem sveta brez števila desetnikov, ki jih pri--čakujejo ob vsaki uri tihi domovi ob cesti in zrejo s svojimi temnimi okni v daljavo ...