SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS F 81/1935 9010808,3-5 COBISS o ini. L J U b I J a n a, 1. a V g U S t a 1 9 3 5. Posamezna številka Din 1 — DSKI CI AS GLASILO DELOVNEGA LJUPSfVA £ ^ ^ Štev. 3. / Leto I. / Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva cesta 2 2 / A -1. Naročnina: celoletno Din 10"—, polletno Din 5-—, četrtletno Din 3-—. — Izhaja vsakega 1. v mesecu Zveza delovnega ljudstva Režim JNS je odigral. Ves naš narod se je oddahnil, ko je padla Jevtičeva vlada, ki formalno sicer ni bila vlada JNS, pač pa je bila dejansko z edino razliko, da je hotela znane metode JNS še poostriti. Z resničnim rezultatom petomajskih volitev se je pokazalo ponovno, da je v Jugoslaviji trajno nevzdržna fašistovska ali kakršnakoli diktatura. Kljub znanemu volivnemu zakonu, kljub prepovedi raznih list je ljudstvo Znalo dati izraza svojemu čutenju. Po padcu Jevtičeve vlade se sicer ni imenovala nevtralna vlada, ki bi takoj izvedla nove, tajne volitve, vendar se je sestavila vlada, ki pomeni počasni prehod v novo dobo, v dobo širših državljanskih svoboščin, svobodnejšega političnega življenja. Upamo, da je pri nas koinonoveljavno minil čas vladanja raznih samozvanih »odre-šenikov« nad veliko ljudsko večino, da je minil čas groženj s fašistovskim monopolom in sta-novstvom, in da prihajamo v dobo, ko se bo moglo ljudstvo zbirati po svojih strankah, ko bomo mogli javno in svobodno poudarjati svoje potrebe in zahteve in ko bo politično vladala v državi tista večina, ki bo zmagala v svobodnem tekmovanju in boju raznih interesov in nazorov. JNS-ovci so se po svoji sramotno odigrani vlogi razšli, poskušali pa bodo na razne načine ovirati zgraditev politične svobode in enakopravnosti. Zato mora delovno ljudstvo budno stati na straži in se čuvati preoblečenih volkov. Zato želimo, da bi se hitreje in odločneje obračunavalo s preteklo dobo in da bi nič ne prikrivalo. S padcem JNS in Jevtiča, Kramerja in Marušiča je treba tudi popraviti vse kri- vice in nezakonitosti, ki so jih zakrivili ti ljudje, in čim prej izdati zakone in odredbe, ki bodo jamčile popolno politično svobodo in možnost vsestranskega gospodarskega in kulturnega napredka našega ljudstva. Zato pa je istočasno potrebno, da se stopi na prste raznim fašistovskim, zarotniškim društvom, da ne bi zavirala tega razvoja. Kakor je bilo mogoče z enim mahom odstraniti Jevtičevo vlado, tako je mogoče odpraviti tudi vse odredbe, ki dajejo obeležje tisti mračni dobi. Zakaj se je še treba ozirati na peto-majsko skupščino, če so se odstranili tisti, ki so to skupščino sestavili? Čemu se je treba ozirati na »poslance«, ki so iz strahu pred izgubo dnevnic pripravljeni vsak dan glasovati za peit različnih vlad? Čemu se je treba še pogajati s politiki«, ki so ustvarili brez-primerno politično anarhijo, korupcijo in nemoralo v državi? Da menda ne bi preveč razburjala duhov preteklosti, se je Stojadinovičeva vlada predstavila petomajski skupščini, ki je v svoji ogromni večini zapustila čez noč svojega včerajšnjega voditelja, obsodila sama svojo politiko, preklicala vse, kar je še nekaj dni prej zmagoslavno oznanjala, in izglasovala nove proračunske dvanajstine in pooblastila vlado, da izda nove politične zakone, ki bodo omogočili snovanje političnih strank in društev. Razjasnilo se še bo, kako da je bila prav v tem času razpuščena delavska socialistična prosvetna zveza »Svoboda«. Medtem, ko je petomajska skupščina odšla na počitnice in ko se obetajo novi politični zakoni, za katerih vsebino se še ne ve, je že po vsej državi razgibano politično življenje. Teh pet let ni minulo brez posledic, iščejo se stari prijatelji, poskušajo se navezati novi stiki, ustvariti nove politične združitve, vse se nahaja v živem pre-snavljanju in prehajanju. Umetno ustvarjena JNS in Jevtičeva ali v Sloveniji Maru-šičeva formacija sta se ob prvem pišu razblinili kot mehurček iz mila. Gospodje so se poskrili in nekateri ugibajo, pod kakšno krinko se bodo spet pojavili, drugi pa razmišljajo, če bodo mogli zlesti v kako drugo stranko. Tako je menda večina slovenskih »poslancev« šla izrazit svojo vdanost dr. Korošcu. V zvezi s sedanjo vlado se največ govori in piše o radikal-ski stranki, v katero bi vstopili tudi Koroščevi prijatelji in Spa-hovi muslimani. Velike težave tej stranki povzročajo nespora-zumljenja med srbskimi radikali samimi, nasprotstva med radi-kalskim in muslimanskim elementom v Bosni, različna mišljenja med Koroščevimi pristaši, ki niso vsi za radikalsko »zajednico« in končno posebno stališče hrvatskih klerikalcev. Mačkov blok, ki je nastal za petomajske volitve, ne bo trajna formacija: Spaho je že izstopil iz njega, Maček sam poudarja, da hoče varovati hrvatski značaj svojega igibanja, s čimer povzroča težave Davidovičevim in samostojnim demokratom in drugim svojim dosedanjim zaveznikom. Razne skupine zemljoradni-kov pridno prirejajo sestanke po srbskih krajih, toda vprašanje končne organizacijske oblike je ostalo odprto. Programatično najčistejša, politično in gospodarsko-social-no najnaprednejša izmed vseh skupin je Zveza delovnega ljudstva, ki je priredila že več konferenc in posvetovanj v Beogradu in drugod in z njih razglasila svoje glavne dnevne zahteve: a) splošna amnestija vseh političnih obsojencev in povrnitev državljanskih pravic vsem obsojencem; b) ukinitev zakona o zaščiti države in izrednega sodišča za zaščito države; c) vzpostavitev neodvisnosti sodnikov; d) popolna svoboda tiska, zborovanja in političnega, kulturnega ter strokovnega združevanja; e) razpust Narodne skupštine in nove volitve na podlagi tajnega glasovanja, splošne, enake in tajne volilne pravice s proporcem za vso državo; i) izvedba notranje ureditve države na podlagi vsesplošnega sporazuma; g) takojšen pričetek velikih javnih del z garancijo 40-urnega tednika ob nezmanjšanem zaslužku in minimalno mezdo, ki naj zadostuje za prehrano delavske rodbine; h) takojšnja izvedba zavarovanja vseh delavcev za primer brezposelnosti in starosti; i) trajno izvajanje agrarne reforme in zagotovitev za življenje potrebnega zaslužka u denesa poljedelstva kmečkemu prebivalstvu; j) podpiranje politične mednarodne razorožitve, kolektivne zaščite miru in priznanje Sovjetske Rusije; k) boj fašizmu in organizacija države na podlagi državljanske enakopravnosti in svobode. V čem je bistvena razlika med zahtevami zveze delovnega ljudstva in med programi drugih skupin, v kolikor jih imajo? Mi se borimo ne samo za politično svobodo, temveč tudi predvsem proti strašnemu go- 9010808,3-5 spodarskemu izkoriščanju, ki mu je izpostavljen delavec, kmet in obrtnik. So meščanske skupine, ki se zavzemajo za uvedbo politične demokracije v naši državi. Toda vse meščanske skupine, stare in nove, so ostale gluhe za težke gospodarske in socialne krivice in neenakosti in za življenjske potrebe širokih ljudskih slojev, ki so tako obubožali v zadnjih letih. Večina kmetov, obrtnikov in celokupno delavstvo je danes v tako težkem gmotnem stanju, da je skrajni čas, da se preneha s kapitalistično gospodarsko po- Zborovanja in sestanki Zveze delovnega ljudstva so se že vršili v mnogo krajih. V Celju sta pred 10.000 ljudmi razložila njene glavne zahteve ss. Sedej iz Ljubljane in Topalovid iz Beograda. V Beogradu se je vršilo veliko zborovanje, ki mu je predsedoval delavec s. Majdanac. V Mariboru se je vršila velika konferenca zaupnikov, ki so se vsi izrekli za to zvezo. Prvi je govoril s. Petejan, ki je predvsem obrazložil politični položaj in s tem v zvezi opozoril na perečo potrebo, da se pojavi na politični pozorni« tudi delovno ljudstvo in zahteva, da se bo v bodočnosti upoštevalo tudi njegov glas in njegove zahteve. Režim diktature je za nami, ži vimo pa v prehodni dobi, ki bo zahtevala koncentracijo vseh naših sil za upostavitev resnične demokracije, S. Eržen je omenil: Naša zahteva je seveda ne samo politična, ampak tudi gospodarska, socialna demokracija. V boju za dosego cilja pa je delovnemu ljudstvu potrebna enotnost in zopet enotnost. Nato je s. Jelen prečital resolucijo celjske konference, ki je bila od vseh navdušeno sprejeta in izvoljen poseben pripravljalni odbor za ustanovitev stranke. v Na predlog s. Petejana je bila sklenjena brzojavka na prometnega ministra dr. Spaha, v kateri se ga opozarja, da kljub proglašeni amnestiji od prejšnjega režima pregnani železničarji še vedno niso prišli nazaj v Maribor. Slične konference so se že tudi vršile v konjiškem srezu, v Šoštanju, in slov. bistriškem litiko in da se izvedejo koreniti ukrepi za povzdigo našega kmetijstva in obrtništva in za izdatno zaščito delavstva. Treba je ukreniti nekaj stvarnega proti brezposelnosti, treba je dvigniti življenjsko stopnjo vsega delovnega prebivalstva, treba je napraviti konec nadaljnjemu padanju zaslužkov in treba je zagotoviti kmečki družini, da bo mogla živeti od svojega polja in gozda. Ako hočemo, da se bodo ta vprašanja, vprašanja kruha in življenja, reševala v korist delovnega ljudstva, potem se mora Politični okraju. Vsa zborovanja so pokazala, da je naše delovno ljudstvo sprevidelo, da se mora zdru žiti v en tabor in tako izvojevati svoje zahteve. Radi Abesinije se zadeva vedno bolj zapleta. Italija pošilja še vedno vojaštvo v vročo Afriko, kjer se pa njeni ljudje ne počutijo dobro in morajo tisoče odvažati spet nazaj. Koliko to stane! In kako mora to občutiti vsa Italija pri svoji zadolženosti! Medtem pa Anglija resno nasprotuje italijanskim željam. Abesiniji bo dajala orožje in menda tudi posojilo, zadevo bo predložila tudi Društvu narodov, oglašajo se še drugi zavezniki Abesinije, medtem pa italijanska vojska trpi pod neznosnim tropskim podnebjem in čaka negotovosti. Na svetovnih borzah je padla lira. V Nemčiji se fašizem tudi ne počuti dobro. Do zdaj je imel opravka s socialisti, komunisti in drugimi opozicionalci. V zadnjem času se je pa razvnel hud boj med političnim katolicizmom in vladajočo nacionalsocialistič-no stranko. Najvodilnejši duhovniki se eksponirajo v tem boju, sam Vatikan se je vmešal, režim je v zvezi s tem premestil več svojih funkcionarjev, med njimi policijskega šefa v Berlinu. Novi policijski šef je izjavil, da se bo neusmiljeno boril proti socialistom, komunistom, Židom, klerikalcem in vsem nezadovolj-nežem. Vsekakor težavna naloga! Posebno, ker v državi narašča draginja in z njo nezadovoljnost. Kako bodo pri tem hitler-jevci tisoč let obdržali svojo oblast, kakor so ob nastopu svoje diktature bahavo napovedovali? delovno ljudstvo po vsej Jugoslaviji združiti v svojo samostojno zvezo in si priboriti tisto politično moč in ugled, ki sta potrebna, da se bcrdo njegove zahteve slišale in upoštevale. Ne samo izkušnje zadnjih pet let, ampak izkušnje vse povojne dobe so nas menda dovolj izučile, da se ne smemo dati izigravati raznim političnim strankam, ki zlasti ob volitvah kažejo lep obraz ljudstvu in ubirajo najlepše strune, dočim se za njimi skriva in reži bančni oderuški kapital. Ozrimo se po drugih državah, kjer ima delovno ljudstvo svoje samostojne, mogočne stranke! Ne dajmo se begati ne po obljubah, ne po lažeh, ne po grožnjah! Sami vzemimo usodo v svoje roke! Sami si kujmo lepšo bodočnost! Sami svojo moč pokažimo, ker iz usmiljenja nam ne bo nihče nič dal, kvečjemu be-raški vboigaime. Pripravljajo se novi politični zakoni, pripravljajo se nove volitve, pripravimo se še mi, da bo po toliko letih paševanja kapitalistične gospode prišlo do svojih pravic naše delovno ljudstvo! pregled V Franciji se vedno bolj zaostruje boj med levico ter faši-stovsko in nazadnjaško desnico. Francoske fašiste vodijo tako-zvani »ognjeni križi«, ki so se pa nedavno sprli med seboj in se razcepili. Po drugi strani se je >a okrepil levičarski blok, ki se bori za ohranitev starih državljanskih svoboščin in za ljudsko vlado. V levičarskem bloku so zdaj radikali, največja stranka takozvanega srednjega stanu, socialisti in komunisti. Na državni francoski praznik 14. julija je ta blok po vsej Franciji priredil velikanske manifestacije in demonstracije proti fašizmu in reakciji. Samo v Parizu je bilo pri teh manifestacijah 500.000 ljudi. V Belgiji, kjer vladajo socialisti z levim krilom krščanskih socialcev, so izdali več zakonov proti velekapitalu in za zaščito delovnega ljudstva. Sklenili so tudi pogodbo s sovjetsko Rusijo. Romunski zunanji minister Ti-tulescu odpotuje v Rusijo radi političnega dogovora in gospodarskega sporazuma. Kdaj se bodo uredili odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo? Bolgarski režim je prepovedal politične stranke z vso strogostjo. Razpust »Obnove«, urada za socialno obnovo, kaže, da namerava Toševa vlada polagoma odpraviti režim z dne 19. maja. Vladna izjava se je še sklicevala na ta režim le z ozirom na vojaško ligo iz taktičnih razlogov. Med tem pa so častniki zapustili politiko in se vrnili v vojašnice. Kaj pa sedaj? Ali se bo režim naslonil zopet na stranke, ker intelektualci in republikanski častniki nimajo nobene zveze z množicami Zvenovskega kroga? Vlada se obotavlja, da bi se vrnila k stanju pred 13. majem 1934, kakor zahteva kmetiška zveza. Zakaj, če to stori, se oja-ča nacionalnosocialistično. Can-kovo gibanje, ki odobrava avtoritarni režim, hoče pa izločiti vojaški vpliv. To neglede na na-sprotstvo Georgieva in pristašev Velčeva, ki se tudi uveljavlja, ter je zasmehujoče izjavil, da se z izpremembami v vojski njegov vpliv ni zmanjšal. V Grčiji se je preosnovala vlada, v kateri so zdaj monarhi-sti. Pravijo, da se bo grški narod sam pri plebiscitu izrekel za povratek kralja. V Avstriji se še vedno peča vlada z mislijo, da bi spravila spet Habsburžane na prestol. Temu se najodločneje upirajo države male antante, ki pravijo, da pomeni povratek Habsbur-žanov neizogibno vojno. V Ameriki se nadaljuje boj okrog Rooseveltovih gospodarskih in socialnih reform. Njim se upirajo velekapitalistični krogi. Ti so preprečili predvsem izglasovanje zakonov, ki so bili naperjeni proti gospodarskim trustom. Zato so sedaj neki demokratski prvaki v senatu in reprezentančnem domu zahtevali strogo anketo o mahinacijah zaupnikov teh trustov in o vseh zakulisnih dogodkih pred razpravo in glasovanjem o zakonskih načrtih, pri katerih je ostal Roosevelt v manjšini, V senatu je že gotovo, da bo predlog za tako anketo sprejet, in splošno prevladuje prepričanje, da bo anketa dala senzacionalni rezultat, ko bodo razkrinkali protizakonito delovanje nekih gospodarskih mogotcev. Septembra pa se bo započela odločilna akcija proti trustom in drudim močnim kapital, organizacijam, zaupnika v obratih, ki stalno delujejo, zadiržek, radi katerega naj ga pri sestankih delavskih zaupnikov nadomestuje njegov namestnik, je ministrstvo za socialno politiko lin narodno zdravje na tu-uradno zaprosilo za autoritativno tolmačenje nav. zakonitega določila, odločilo s svojim odlokom z dne 9. aprila t. 1. Str. br. 18472 naslednje: »Traženju Kranjske industrijske družbe ne može se udovoljiti, poŠto bi pozivanje na rad povere-ničkih nainesnika kod aktivnih poverenika, predstavljalo povre-du § 112. Zakona o zaštiti rad-nika.« Obenem pa je navedeno ministrstvo odredilo, da se naslovu, kakor tudi vsem delavskim sindikalnim organizacijam predoči nujnost, da se vsa trenja v tem vprašanju med delavskimi zaupniki in delodajalci po možnosti preprečijo. Zato bi bilo v smislu nav. ministrskega odloka v danem primeru potrebno in priporočljivo, da bi se odbori delavskih zaupnikov v manj važnih zadevah sestajali pač brez onih zaupnikov, ki bi bili v tem času zaposleni. O sklepu seje naj se jih obvesti naknadno odnosno naknadno dobi njih pristanek. Zato se v zvezi s tamuradnim dopisom z dne 4. 10. 1934 vabite, da obvestite o prednjem odbore delavskih zaupnikov pri obratih K. I. D. na Jesenicah ter jim na-svetujete, da se pri svojem bodočem poslovanju drže tega kompromisnega predloga. Obenem se vabite, da obvestite o predmetni odločbi vse v poštev prihajajoče delavske strokovne organizacije, ki naj potem od svoje strani upli-vajo na delavstvo v smislu obrazloženega tako, da se v bodoče spori med delavstvom in delodajalci radi poslovanja delavskih zaupnikov čimbolj omejijo.« To sporočamo vsem v vednost in ravnanje. skih baronov poudarjajo, da bodo te milijarde prišle v obtok le, če bo in kadar bo kongres (parlament) uničil vso socialno in delavsko zakonodajo,-ki mu je bila predložena. Zakonski načrti, proti katerim ve-lebiznis vodi največjo opozicijo, so Wagnerjev osnutek proti kompanij-skim unija-m, Black-Conneryjev načrt glede skrajšanja delovnega tedna na trideset ur v vseh industrijah, načrti starostnega in brezposelnostnega zavarovanja in amendment k bančnemu zakonu, ki določa strogo vladno kontrolo finančnih institucij preko federalnega odbora rezervnih bank. Federacija pravi v svojem 'poročilu1, da je Zveza ameriških tovarnarjev odkrito izjavila, da bodo banke vrgle v promet dvajset milijard dolarjev, da se tako poveča produkcija blaga in Tržič Pošiljamo poročilo o članskem sestanku v Tržiču na priobčitev v »Ljudskem Glasu'«. Dne 23. VI. t. 1. se je vršil članski sestanek tukajšnje podružnice »Splošne delavske strokovne izveze Jugoslavije«. Kot prvi je poročal tajnik sodr. Sova o poteku kongresa v Kranju in bodočem delu zveze. Predvsem je podčrtal zahtevo za delavska razsodišča, zastopstvo v okrožne urade, nadalje je poročal o spremembi pravil in o osnovanju pod-zvez. O splošnem položaju delavstva v Jugoslaviji je poročal sodr. Sedej, ki je poudarjal veliko brezbrižnost večine delavstva za svoje življenske interese. Vsled ttega je kapitalizem pri-tiral mezde na tak sramoten nivo, da ne zadostuje več niti za življenje. V dobi takozvane krize, ko je kapital žel na debelo in se ni oziral na sto-tiso-če brezposelnih, je delavstvo osta lo indiferentno in tudi mali kmet se še ni zganil. Šele v zadnjem času je prišlo do neke osvežitve oziroma odpora v delavskih masah in mali kmet vstaija, dia skupno z delavstvom iz-volfuje boljše čase. Brezposelne podpore so danes flikarija. Najbolj žalostno v današnji brezposelnosti je da mora mlad delavoljan človek v pravem smislu beračiti, a .ostali, ki delajo za sramotno nizke mezde, gla-dujejo. A vendar gre vlada, katere dolžnost je, da skrbi za vse državljane, nemo preko teh vprašanj. Vzrok vsega tega je, ker imajo odločilni glas v vladi, banovinah, občinah, celo v delavskih institucijah, kapitalisti. Ima m.o zakon, ki ga je ministrski svet sprejel, kralj podpisal, ampak pljujejo na ta zakon. Sramota je, da mora delavec braniti zakon pred (kapitalistom v naši modemi državi. Potreba je oži-votvoriti starostno zavarovanje. Na tem 'vprašanju so strokovne organizacije najbolj zainteresirane, a edina rešitev tega življenskega vprašanja je razredni boj in mogočno razredno o>r ganizirano delavstvo, skupno z malim kmetom in obrtniki. Nadalje poroča sodr. Sova o potrebi kolektivne pogodbe za predilniško delavstvo. Osobito v tekstilni industriji je potreba, da delavstvo uveljavi svoje pravice. Danes, ko rasejo tekstilne tovarne kot gobe po dežju ravno na račun brezpravnega delavstva, danes je zadnji čas, da si delavec zasigura eksistenco. Ne stojte ob strani in ne kritizirajte. V organizacijo je treba, iker le potom močne organizacije je pričakovati zboljšanja. Kapitalistična stavka Ameriški veliki delavski dnevnik »Prosveta« piše o veliki ofenzivi proti socialni zakonodaji sledeče: Organizirani velebiznis (velekjapi-tal) vodi premišljeno »stavko«, ki se ne da primerjati nobeni delavski v zgodovini Amerike. To obtožbo vsebuje mesečno poročilo Ameriške delavske federacije, ki je ibilo pravkar objavljeno. Milijarde dolarjev ise nahajajo bančnih shrambah in loibisti industrij- uposli nad štiri milijone delavcev, ako bo kongres ubil delavsko in socialno zakonodajo. Z drugimi besedami to pomeni, da organizirani velebiznis namenoma zadržuje to ogromno vsoto v bankah in onemogoča uposlitev milijonov, ker hoče imeti popolno kontrolo nad ekonomskim življenjem dežele. Nobena delavska stavka v zgodovini ni zavzela takega obsega in obsodila velik narod na životarenije v depresiji kakor ta stavka velebiznisa. Ameriška delavska federacija je pozvala federalno vlado, naj podvzame potrebne korake iproti bizniškim' organizacijam, ki dominirajo produkcijske aktivnosti, drže milijarde v bankah in so odgovorne za milijone brezposelnih, ki ne morejo najti zaslužka in morajo stradati s svojimi .družinami vred v deželi, ki razpolaga z ogromnim bogastvom. Štrajk tekstilnih delavcev v tovarni Herman »Pollacka Sinovi !ll t« Po 44 dnevih borbe je končan štrajk Zagrebu, v katerem ije sodelovalo 850 delavcev in delavk. Borili so se za večji košček kruha, proti sistemu »norma«, ki je hotel, da sedaj na dan naredi en delavec toliko kakor prej trije, a da se plače prav nič ne izboljšajo. To se reče, delavcu izpiti zadnjo kapljo krvi v kratkem času. Odločna borba 850 delavcev in delavk je rodila uspeh in akordne postavke so se zvišale in »norma« sistem ne bo zahteval 100% storitve. ŽELEZNIČARSKI VESTNIK Ukrepi staroupokojencev za njih rešitev. Staro upokoj enci in oezgodjniki — kronski rentniki, ki zaman čakajo že 12 let na rešitev vprašanja izenačenja pokojnin so tekom julija potom posebne deputacije intervenirali pri železniškem ministru, 'predsedstvu vlade, finančnem ministru, parlamentu in senatu, da bi dosegli končno izenačenje. Na merodajnih mestih so dobili zagotovilo, da se bo to vprašanje začelo definitivno irešavati. Še posebej jih je železniški minister zagotovil, da bo ukrenil vse, da se tudi kronske rent-nike, katerih rente znašajo danes komaj par dinarjev mesečno, prevede v dinarsko veljavo. Enako je izjavil, da bo takoj odredil, da se vdovam zopet podeljuje režijski premog. Najvažnejši ukrep upokojencev je ta, da so' izvolili poseben akcijski odbor z nalogo, da doseže združitev vseh doslej razcepljenih organizacij upokojencev v enotno, ki bo s svojo močjo res lahko dosegla prepotrebno izenačenje s t airoupo ko j en c e v. Upokojenci, obračajte se za informacije na naslov: Korošec Blaž, Ljubljana VII., Podjunska 17. Železničarski sestanki v Ljutomeru in Ormožu. V nedeljo, dne 4. avgusta se vrši dopoldne ob 9. uri v restavraciji pri kolodvoru v Ljutomeru in popoldne ob 14. uri pa v Ormožu v gostilni g. Marije Horvat železničarski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o položaju aktivnega in upokojenega železniškega osebja, nastavljencev in delavcev ter o ukrepih za zboljšanje težkega stanja, v katerem se nahajajo zlasti delavci in staroupokojenci. Prizadeti pridite polnoštevilno! Tožba za vrnitev 10% reduciranih delavskih plač odklonjena. Tudi druga instanca je zavrnila tožbo prizadetih železniških delavcev, ki so tožili državni erar, da jim mora izplačati odtegnjenih 10% njihovih plač za čas od 1. oktobra 1931 do maja 1933. Tudi druga instanca s« je postavila na stališče, da je bil železniški (minister upjravičen znižati delavcem za 10% plače in da je vsled tega tožba neumestna, Točno poročilo objavi prihodnji »Ujedinjeni železničar«. tudi takoj plačal. V nasprotnem primeru bo moral kmet prodati pšenico tudi po nižji ceni, če bo ponudba prevelika. Med svetovnimi cenami in gori določenimi cenami Prizada obstoji sedaj precejšnja razlika, namreč 37 do 56 Din pri meterskem stotu. Prodaja viška v inozemstvu letos, kakor je podoba, ne bo lahka. Poleg konkurence preko-morskih držav bo največja zapreka kontingentiranje uvoza v pasivnih državah in naraščanje lastne produkcije v pasivnih dr- žavah. Tudi Rumunska bo letos imela poleg Madžarske prav znatne količine za izvoz. Avstrija bo letos komaj prišla v poštev, ker stavlja nesprejemljive pogoje za uvoz naše pšenice v okviru ugodnostnega kontingenta 5000 vagonov in mora poleg tega od Madžarske prevzeti znatne količine. Po sporazumu s Čehoslo-vaško bo menda obstojala možnost, da v to državo izvozimo po najvišjih paritetnih cenah na svetovnem trgu 10.000 vagonov. Vremenski modrijan v avgustu Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Mesec avgust mora kuhati vino, september pa peči. Veliki srpan kar ne skuha, kimavec tudi ne prekuha. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. O porcijunkuli (2.) če je vročina, huda bo v prihodnje zima. Ako je na sv. Lovrenca dan (10.) lepo, bo vsa jesen lepa. Če je na Lovrenčevo grozdje mehko, tedaj bo vino sladko. Kadar je velika maša (15.) v kalu (mokra), je mala maša v prahu. Kadar velikega šmarna solnce peče, tedaj dobro vino v sod poteče. Kakor sv. Jernej (24.) vremeni, tako jesen vsa se drži. Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice. Dež na sv. Janeza iglave (29.) rad stori orehe piškave. Kakor zadnji srpan vremeni, Jtako vsa jesen se drži. Sejmi v avgustu Brežice: vsako soboto1 svinjski sejem. Celje: vsako sredo in soboto svinjski seje,m. Črnomelj: vsak četrtek svinjski sejem. Krško: vsako sredo svinjski sejem. L'ubljana: iprvo in tretjo sredo (7. in 21.) splošen živinski sejem. Maribor; drugi in četrti torek (13. in 27.) splošen živinski sejem, vsak petek svinjski sejem. Metlika: vsak ponedeljek svinjski sejem. Novo mesto: vsak ponedeljek svinjski sejem. Važnejši sejmi po datumih; 1. avg. Črnomelj, Pišece, Ponikva 'pri Šmarjah. 2. avg. Dol pri Kamniku, Dravograd, Sv. Lenart v Slov. gor. 3. avg. Čakovec, Videm piri Krškem. 5. avg. Celie, Črna, Loka pri Zidanem mostu, Novo mesto, Ptuj, Ribnica. 7. avig. Krško. 9. avg. Ljutomer, Radeče pri Zidanem mostu, Žužemberk. 10. avg. Brežice, Dob, Gor. Radgona, Ig, Podčetrtek, Rovte, Slov. Gradec, Sv. Lovrenc na Dr. polju, Trbovlje, Železniki. 12. avg. Sv. Jurij ob juž. žel. 13. avg. /Kamnik, Maribor. 14. avg. Leskovec, Ptujska gora. 15. avg. Fara ipri Kočevju. 16. avg. Cerklje, Hotovlje, Lož, Mozirje, Oplotnica, Planina, Sevnica, Škofja Loka, Trebnje, Vače, Vel. Lašče, Vuzenica. 17. avig. Kapele, Šmarje pri Jelšah, 19. avg. Središče, Slov. Bistrica, 20. avg. Blagovica, Mursko Središče, Ptuj, Stična. 22. avg. Litija, Nova vas na Blokah. 24. avg. Javorje pri Litiji, Kočevje, Laško, Miuirska Sobota, Rogatec. Slov. Bistrica, Šent Jernej. 25. avg. Ambnus, Loka .pri Žusmu. 26. avg. Breg pri Ptuju, Rajhenburg, Ribnica na Boh. 27. avg. Kamnik, Maribor, Novo mesto. 28. avg. Dol. Lendava, Sv. Trojica v Slov. gor. 29. avg. Dobrova, Mula, Poljčane, Zagorje, Žalec. 30. avg. Vel. Loka. 31. avg. Konjice, Krško., Vesela gora. Vrednost denarja: Dolar ameriikanski Din 43 do 43.50. Avstrijski šiling Din 8.75 do 9. Lira ital. Din 3.50. Nemška marka Din 17.50 d.o 17.65. Švicarski frank Din 14.25 do 14.30. Francoski frank Din 2.90. Češka krona Din 1.82. Cene živine. Na ljubljanskem živinskem sejmu so ostale cene nespremenjene in so znašale: voli I. virste Din 3.50 do 4, Violi II. vrste Din 2.75 do 3.25, voli III. vrste Din 2. do 2.75, krave .debele Din 2.75 do 3.50, plemenske krave Din 1.75 do 2.25, teleta Din 4.50. Na mariborskem trgu so prodajali: debele vole po 3.25 do 3.75 D:n, poldebele po. 2 do 2.50 Din, plemensike po 2.50 do 3.25, bike za klanje ipo 2 do 3, debele klavne krave po 2.25 do 3.50, plemenske krave po 1.50 do 2 Din, krave za klobasarje po 1 do 1.25 Din, molzne in breje krave po 2 do 2.50 Din in teleta >po 4 Din za kg žive teže. Cene žitu in moki na borzah: Ljubljanska borza: Ceine franko naklad, postaja za 100 kg. Pšenica: baška 78 Ikg po 122.50—125, banatska 78 kg po 120—122.50, oves: slavonsko po 100—102; koruza: baška po 76—78, banatska od 74—76; moka: »Og« po 205—215, baška »Og« po 200 —210, baška »2« po 180—190, baška 5« ipo 160—170: .otrobi: baški po 100 —105. Novosadska borza: Pšenica, stara: baška potiska 118—■ 125, sremslka 114—116, slavonska 115— 117, banatska 112—118. Pšenica, nova: baška 118; gornjiebanatska in g.ornje-baška 120; ladja Tisa 126; ladja Begej 124 4 den; baška, banatska 123; srem-ska, slavonska 110. Oves: baški in sremski novi 74—76, slavonski 76— 78. Koruza: baška lin sremska 74—76, banatska 73—74. Ječmen: baški in sremslki novi: 64 kg 72.50—77.50. Moka baška in banatska »Og« in »Og.g« 190 ,210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6« 130—150, »7« 110—.120, »8« 85—90. Otrobi: baški in sremski 77.50 do 80, banatski 76—78. Širite ..Ljudski glas"! Radoje Domanovič: Vzorno gospodarstvo To je bilo — pripoveduje moj prijatelj — leta 1901. Bil sem v komisiji za oceno nekih zemljišč v Mačvi. Stalno sem bil v Boga-ticu. Tu je srezki načelnik moj sošolec, a davčni upravitelj mi je bližnji rojak, pa sem z njima po opravljeni službi sedel ob večerih in kramljal in tako smo vsi preganjali dolg čas. Neki večer je razen teh dveh prišel še mlad elegantno oblečen človek. Pri pozdravu mi je povedal ime in priimek, tudi jaz sem se mu pred stavil in potem smo vsi sedli. Pogovor je živo tekel: zdaj o tem, zdaj o onem, pa je nanesla beseda tudi na kmetije, njihovo ureditev in ekonomijo, in tisti mladi človek je govoril o tem z nenavadnim strokovnjaškim razumevanjem. Načel sem pogovor o drevesnicah, a tisti mladi gospod je tu šele razvil celo teorijo, pravo strokovno predavanje. »Vi imate gotovo' posesti?«, sem ga vprašal. »Ali se vam zdim tako bogat?«, je dejal z lokavim nasmehom — »Nimam ga, gospod, niti prsti zemlje. To bi bila sreča, da bi jo imel!« »Vidim, da se dobro razumete na te stvari, pa sem zato pomislil.« Zasmejal se je, pa tudi načelnik iin davkar sta bruhnila i,v smeh. »Pa to je, za Boga, naš ekonom«, pravi načelnik — »upravitelj okrajne državne drevesnice.« »Tako torej«, sem v zadregi dejal, »zdaj šele razumem. Oprostite, gospod!« »O, prosim!« »A kje je ta drevesnica?« »Drevesnica?« »Da, saj je gospod načelnik dejal, da upravljate okrajno drevesnico.« »To drži«', postavljen sem za to, toda drevesnice še nimamo.« »Pa državno zemljišče?« »Ga ni.« »Ničesar ni?« »Še ni prostora.« »A od kedaj ste postavljeni?« »Tako, leto dni bo od tega. Pred menoj je bil nekdo drugi, ki je zdaj napredoval v višji položaj.« »Pa kaj delate?« »Pa tako. Zabeležim kak akt. Veste, pride tako kak razpis, odredba in slično. Drugega nič. Lepo mi je tu. Dobra družba.« »Ali imate dobro plačo?« »Ni bogvekaj, ali hvala Bogu. Tu ni tako drago. Lahko izhaja človek.« To je vzorno kmetijstvo. GOSPODARSTVO IN ODRT Spremenjene davščine Pri sprejetih novih proračunskih dvanajstinah, ki so prekoračile stari proračun, so se ven-dar-le znižali ali spremenili nekateri davki. Vendar bodo te spremembe stopile v veljavo šele prihodnje leto. Samo delavstvu, ki plačuje pri nas sorazmerno največ davkov, se bremena niso znižala. Davek od njiv kot glavne kulturne Vrste našega kmetijstva in od vinogradov, kjer jih je treba smatrati za monokulturna zemljišča, je znižan za 20%. S tem je letna davčna zadolžitev kmetovalca znižana za dobrih 100 milijonov Din. V prihodnjem davčnem letu se bo pa menda zemljarina znižala za dobro tretjino od prejšnje stopnje. V krajih, kjer je bila izvršena nova katastrska izmera (v Srbiji), so črtane davčne razlike napram prejšnji obdavčitvi, kar znaša letnih 60 milijonov. Zaostali davek na zemljišča se lahko odplačuje v 15 letih. Davčni dolgovi izpod 1000 Din se znižajo za 50%. Uvedene so pa razne nove trošarine. Zakaj se rajši ne obdavči bolj velekapi-tala in milijonskih dedščin? Nočno delo v pekarnah V zvezi z anketo o ■ureditvi nočnega dela v 'pekarnah, ki jo je priredilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, je to ministrstvo zidaj odredilo novo aniketo, na ipodlagi sledečih vprašanj: Odklej in doklej naj bo prepovedano nočno delo v pekarnah. — Kakšna dela je treba dovoliti pred začetkom rednega dela in s kakšnim številom delavcev. — Na kakšen način naj se uredi nedeljski počitek 36 ur in počitek ipred velikimi prazniki, vendar bi v tom primeru kazalo dovoliti izjemno nočno delo n. pr. pred velikimi prazniki, narodnimi svečanostmi, elementarnimi nesrečami itd'. — Ali je treba določiti čas, ipred katerim naj bi ne bilo' 'dovoljeno raznašanje kruha in ■peciva. — Ali naj prepovedi veljajo samo za mesta in trge, ali jih kaže razširiti tudi na vasi, kopališča, zdravilišča in bolniške pekarne, in končno — ali je treba nadzorstvo, nad. prepovedjo nočnega dela v pekarnah izročiti tudi policijskim oblasivom. Kontrola nad bankami v Belgiji Belgijski socialistični minister Hendrik de Man je napravil načrt o kontroli bank. Vlada je načrt odobrila in izdala zakon, po katerem spadajo pod državno kontrolo vse belgijske in inozemske banke, ki sprejemajo denarne vloge. Posebna državna komisija za kontrolo bank določa najvišjo obrestno mero, lahko zahteva podatke o stanju vsake banke in o njenih tekočih sredstvih. Ta komisija sme tudi prepovedati izdajanje vrednostnih papirjev. Vsako združitev ene banke z drugo mora prej odobriti državna komisija. Vsak mesec morajo pošiljati banke točna poročila o stanju aktiv in pasiv. Bankam je prepovedano tako neposredno kot posredno biti pri raznih založbah, časopisih in drugih glasilih javnega mnenja. Dovoljeni so jim samo oglasi. Kontrolo nad reklamo opravljajo posebni revizorji. Člani upravnih odborov bank ne morejo biti člani uprav industrijskih podjetij. Poostrene so zaščitne odredbe za hranilne vloge kakor tudi za vse bančne posle. Iz računskega zaključka OUZD Kakor se vidi iz računskega zaključka okrožnega urada za zavarovanje delavcev v 1934. letu, je na poslovanje bolniškega zavarovanja odločilno vplivalo: 1. Porast števila zavarovancev od 75.564 na 79.010, vsled česar so se dohodki zvišali za Din 1,740.000.—. 2. Padec povprečne dnevne zavarovane mezde od Din 23.23 na Din 22.63, kar je imelo za posledico znižanje dohodkov za Din 606.000.—. Čisti uspeli zvišanega staleža zavarovancev je znašal torej le Din 1 milijon 134.000.—. Politična podoba vročega meseca 3. Poslabšane zdravstvene razmere, katere so izražene v višjem odstotku bolnikov. Ta je znašal v L 1933. 2.39 odst., v letu 1934. pa 2.71 odst. Zaostanki — neplačani prispevki od podjetnikov — so znašali Din 19 milijonov 922.000.— (15,765.000), kar predstavlja štiri in pol mesečni predpis. Zaostanek znaša nasproti celotnemu predpisu 31.58 odst., v letu 1930. 20.87 odst. ali pa dva in pol litesečni predpis. Zaostanki presegajo dopustno višino. Pomisliti je, da izgubi urad pri takem stanju skoro vsa obratna sredstva. V nevarnosti je izplačevanje rednih tekočih podpor bolnikom. Ostale obveznosti izplačuje urad z velikimi zamudami. Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku, last zadruge istega imena, je prvi obrtniški počitniški dom v naši državi. Zadrugo -so ustanovili člani Društva jugosl. obrtnikov ter ima namen graditi in preskrbeti obrtništvu za razvedrilo in odpočitek primerne prostore in posesti. Prvo delo zadruge je dom na Govejku, prijazna izletniška, točka, dostopna iz postaje Medvode, iz Škofje Loke in Sv, Katarine. Vsa navedena pota so markirana. Dom je stalno oskrbovan, zato Vam priporočamo, da obiskujete istega, ker gotovo gojite turistiko Stanje hranilnih vlog pri slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so ziiašale ot> ikoncu junija t. 1. hranilne vloge na knjižice in po tekočih vs-o plačo vzeli, ostal sem brez sredstev vso zimo. Šel sem k županu prosit, da naj mi -da koruze, odgovoril mi pa je, da jo- dobim, če. imam dena-:. Šel sem domov žalostno in -potem sem tudi delal za koruzo. Potem so me pa terjali še za tisto koruzo. — Pri nas so ta teden živino pobirali in vlekli iz hleva. Vb-ogi kimetje! Pa veliko so jo -nagnali in prodajali po sramotni ceni. Dokler bo- to-trajalo? Starigrad pri Vidnu. »Vendar že enkrat«, tako vzdihuje vsakdo, ko mu pride Vaš list v -roke. »Slov. narod« je potreben glasnik za delovno ljudstvo, kajti ves slovenski tisk je v rokah kapitala, kateri piše logično v koristi kapitala. Če bo tisk ostal svojemu zbp/očetemu priogramu, zastopati interese malega človeka, sve-st, ,se rad pni-družim propagatorjem te velike in lepe ideje. Iz Poljanske doline nam pišejo, da tudi tam spoznavajo kmetje, da si bodo pomagali iz teh -težkih časov sam-o v skupnem -boju z -vsem delovnim ljudstvom. Če b-o »Ljudski Glas« naprej tako zastopal naše pravice, se bo povsod razširil in prebudil naše ljudstvo. Iz Bohinjskega kota nam sporočajo, da bi želeli, da bi »Ljudski Glas« izhajal ivečkrat, ker bo potem postal med tamošnjiim ljuidstv-om najbolj razširjen list, kar vsi uvid-cvajo, da je Skoda naročati drugo -časopisje, s katerim -nas gospoda isam-o slepi. LJUDJE NAM PIŠEJO Rajhenburg. Dragi -urednik! Ker sem v zadnjem dopisu obljubil, da Ti bom kaj pisal, Ti pišem -danes spet. Nekaj gospodov se je -zelo razburilo nad -dopisom iz Rajhenburga. (Posebno nekemu gospodu iz Vidma, ki mu kar žari ljubezen d-o uboge slovenske raje, je šel dopis zelo na živ-ce. Ker je zmanjkalo materijala, nas je biilo odpuščenih nad 100 delavcev. Ko smo zahtevali Svojo plačo, se nam je reklo, da jo -dobimo v Zidanem mostu. Ko smo- pa prišji v Zidani most, so nas odpravili z izgovorom, da nimajo denarja. Torej tako je pni teh javnih delih: delaš na dan za> 18 -dinarjev, ko- te pa -odpuste, pa še teh 18 dinarjev ne dobiš. Na razna pritiskanja smo vendar dobili izplačilo po štirinajstih dnevih. Zdaj pa čakamo, da bo železniška uprava dobila -material, mi pa kos črnega krtu,ha, kdor ga bo pač deležen. Muta. V našem kraju je veliko zanimanje za »Ljudski Glas«, ki gre iz rok v roke. Vsem prijateljem sporočamo, -da je zaupnik »Ljudskega Glasu za Muto in okolico s. Ivan Lemacher, Muta 56. VpraSanja In odgovori J. R., Sv. A. pri V.: Moja žena ima iobiti od brata dot-o Din 7.000.—, ki ji jo je izgovoril -oče leta 1927. Dota ]e tudi vknijiž-ena na bratovem posestvu. Ali lashko sedaj izterja; -doto ali vsaj obresti ali pa je tudi ta dota p-o-d zaščito? Odgovor: Ako brat svoje posestvo sam s svojo družino obdeluje in se preživlja pretežno iz dohodkov svoje kmetije, potem Vam priporočamo, da počakate do septembra, t. 1., ker so plačila kmetskih dolgov in tudi obresti odložene do 1. septembra. Pričakovati je, da bo vlada že do septembra izdala novo uredbo in potem se bo videlo, koliko boste lahko ter- jali. Če je dota vknjižena na takem mestu, da je krita z vrednostjo posestva, potem pač Vaša žena lahko računa s tem, da jo bo dobila sčasoma izplačano, čeprav bo mogoče morala čakati na popolno izplačilo več let. J. Ž., občina V.: -Svojemu sinu sem dal dovoljenje, da se je oženil. Izročil sem mu tudi obrt. -Sedaj -pa zahteva, da mu izročim tudi posestvo. Preganja brate in sestre. Bojim se, -da bo slabo gospodaril in da b-o tudi z m-enoj girdo ravnal, če rniu enkrat iz-ročim posestvo. ALi me more siliti, -da mu izročim posestvo, ker isem -mu dal -dovoljenje za žeinitev?« Odgovor: Sin Vas ne more siliti, da mu izročite posestvo, če mu niste tega obvezno obljubili. Če enkrat zaradi starosti ali bolezni ne boste mogli več gospodariti, izročite posestvo tistemu otroku, ki kaže, da bo naj bolje gospodaril in za Vas v starosti lepo skrbel. Vsak otrok pa ima pravico do dolžnega deleža. Če imate 4 otroke, znaša dolžni delež 1/8 prave čiste vrednosti. Kar je kdo že poprej od Vas prejel na račun dedščine, si mora pustiti vračunati. Ker človek ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga smrt doleti, Vam priporočamo, Ja za vsak slučaj napravite testament, ki bo natančno določal, kako se za slučaj smrti razdeli Vaša zapuščina. Drugače bo pri Vaših razmerah prišlo po Vaši smrti do pravd med Vašimi otroci. Pred sestavo testamenta se posvetujte z Vašim sodnim predstojnikom ali pa z notarjem ali odvetnikom, kateremu zaupate, da bo testament zadosti jasen in veljaven. Naj se Vam ne zdi škoda teh stroškov, samo da se Vaši otroci po Vaši smrti ne bodo pravdali. Testament lahko daste v shrambo tudi pri sodišču. Če bi se razmere kaj spremenile, lahko testament do svoje smrti vsak čas prekličete ali izpremenite. iz uprave in uredništva ,Vse krajevne zaupnike pozivamo, da obračunajo vsak mesec redno najkasneje do 20.-tega, da zamoremo pravočasno zaključiti eksp edicijo lista in uvrstiti nove naročnike. Vse -dopise naj se pošilja izključno na naslov: »Ljudski glas«, Ljubljana, Poštni predal 280 tudi do 20.-tega v mesecu. Vse, ki so prejeli v listu položnice, pozivamo, da naročnino tekom avgusta poravnajo, ker bomo v nasprotnem, slučaju list s 1. septembrom ustavili. Izdaja konzorcij »Ljudskega Glasa« Predstavnik Jos. Ošlak, Maribor. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Jos. Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru