SVOBODNA SLOVENIJA
AftO XXXVI (30) Štev. (No.) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 13. oktobra 1977
Tofeif» in Liti um» — Slovenija v svetu
Sonce ni imelo časa zaiti, ker smo ga z ogromnim Jumbom 747 SP sproti lovili čez Pacifik iz Los Angelesa v Tokio. Ob enih popoldne smo zdrveli
12.000	metrov visoko iz kalifornijske prestolnice čez neizmerno morsko gladino in „že“ ob dvajset minut čez četrto uro popoldne pristali na tokijski Ezeizi Haneda. Toda v tistih treh urah dvajset minut je minilo našega biološkega časa deset in pol ur. Odleteli smo iz Los Angelesa v nedeljo in prileteli v Tokio v ponedeljek, sonce pa ni zašlo. Preleteli smo tudi datumsko ločnico in „izgubili“ en dan.
Ob pogledu na Jumba se človek samemu sebi zazdi velik, pa se mu tista „veličina“ ob pogledu skozi neprodušno zaprto okno, ki ga ne sme odpreti, v globino 12.000 metrov na širno morsko gladino v trenutku spremeni v ničevost. Največja ladja tam spodaj, 200.000 tonski petrolejski tanker, je kakor majhna orehova lupina, naš Jumbo za posadko tankerja kakor droben kolibri, če ga sploh vidijo. Slišijo ga ne.
Po pristanku na Haneda silen živžav, prerivanje Japoncev, Amerikan-cev, Filipincev, južnih Amerikancev, celo hrvaščino sem čul, lov za kovčki, ki jih tekoči trak kakor na vrtiljaku prevaža mimo radovednih oči potnikov, migracijski in carinski pregled in ven na cesto, spet polno ljudi in avtomobilov, teh večnih avtomobilov. Potem s taksijem v hotel, štirideset nadstropni kolos z 2.100 sobami, 45 dvoranami, dvanajst restvracijami, s petsto kv. metrov trgovin, natrpanih z biseri, elektroniko, kimoni, optiko, pahljačami, pravi potrošniški center potrošniške družbe, ki kupuje zato, da kupuje, ne glede na to, kaj kupuje in zakaj kupuje. Kvečjemu za kakega prijatelja, sicer pa le zase-, zase. In potem vlači neštete kovčke, trdo nagačene in težke, na zložljivih vlečkah po neskončnih hodnikih ogromnih letališč, od mesta do mesta, dokler jih ob vrnitvi doma ne odpre in se vpraša, čemu vse to. Ali pa se sploh ne vpraša...
Pet Jumbov, vsak s 360 potniki, je tisto nedeljo odletelo iz Los Angelesa, San Francisca, Seattla in Vancouverja v razmaku dvajset minut v Tokio in vsi so bili nabito polni. In vseh pet je prav tako v istem časovnem razmahu izbruhalo potnike na Hanedi. Pa dvomim, da bi kdo od njih prišel na Japonsko za kaj drugega, kakor za trgovino in na zabave. Molit prav gotovo ne. Templji so vse dni skoraj prazni, dasi se gnete na tokijskem prostoru 12 milijonov ljudi, za samo pet minut oddaljeno cerkev sv. Ignacija, stavim, da od množice špansko govorečih turistov v New Otani nobeden ni vedel ali pa se sploh pozanimal, kje naj bi kakšna katoliška cerkev bila. Svet je strahovito zagledan v tla, sam vase. Še h kratki jutranji „mednarodni molitvi“ v hotelsko kapelico je zvočnik zvabil od več tisoč gostov manj kot desetino.
Sredi tolikih ljudi pa je vsak zase sam, tisti, ki so doma na Daljnem vzhodu in tisti, ki prilete tja za nekaj dni in spet odlete. Tudi meni bi se tako godilo, če ne bi bilo — ' Slovenije v svetu.
V Buenos Airesu je ne občutimo, da, celo se nam včasih zdi odveč o njej govoriti, ne doumemo pojma, ki bi si ga morali že zdavnaj prisvojiti in ga živeti. Podobno, kakor ne tisti v. domovini in morda ne tisti v zamejstvu. Sredi morja azijskih ljudstev in širjav, sredi tujih ras pa jo doživiš, Slovenijo v svetu, ko lahko sredi Tokia govoriš slovensko, o istih problemih in sorodnih doživetjih, z enakim čutenjem in hotenjem, s podobnimi načrti in cilji — s Slovencem.
Profesor na univerzi Sophia, z
10.000	študenti, sredi Toki j a, dr. Vladimir Kos. Sediva za isto mizo v hotelu in se razumeva. Vsak v svojem delovnem okolju, različnem po vsebini, pa istih pogledov na slovenstvo in na svet. Komaj tri dni prej sem bil s Slovenci v Clevelandu in z onimi iz Toronta,
NOV NAČIN, KAKO PRITI DO DEVIZ
Koroška
Vemo, da je na svetu med vrednostjo bankovcev ene ali druge države velika razlika. Mnoge valute, med njimi do zadnjega naš ubogi peso, na svetovnem bančnem trgu sploh notirale niso. Druge pa so uživale dober glas: dolarji, nemške marke, švicarski franki in še par drugih. Če je država s šibko valuto kaj kupovala v inozemstvu, je morala plačevati ne z bankovci, ampak v krepkih valutah, ki jih je bilo treba iskati na en ali drug način.
En tak način je izvoz žita, mesa, rudnin itd. iz manj razvitih dežel v industrijske, zaračunan v močnih valutah. Za te pa država plačuje industrijske izdelke, ki jih uvaža. Tako dela npr. Argentina. Dobra letina ji je pomagala rešiti se težav, ki jih je imela zaradi pomanjkanja valut in deviz. Gospodarsko močne in industrijsko razvite države prodajajo svoje blago po cenah, ki jih one diktirajo in navadno v škodo gospodarsko šibkejših, če te ne ubogajo, jih kaznujejo z gospodarskim bojkotom, tako, da ne marajo od nepokornežev ničesar uvažati in tudi ne marajo tja ničesar pošiljati. Nekatere države si pomagajo na drug način: z izvozom zdravih mladih moči v bogate dežele, ki jih potrebujejo za dela, katerih domačini že ne marajo opravljati. Tako dela Jugoslavija. Stotisoče mlaidih moči dela tujcu in mnogo izmed njih ne bo pustilo tam le svojih žuljev, ampak tudi svojo narodno zavest. Naše matere so rodile sinove in hčere zato, da bodo krepile nemško, švicarsko, švedsko kri, domača država pa se bo skušala gospodarsko krepiti z zaslužkom teh delovnih ljudi, ki pošiljajo in prinašajo domov v tujem denarju svoje prihranke, dokler se ne odločijo, da ostanejo za vedno na tujem, kjer so bili rojeni njihovi otroci in kjer so se oni, kljub temu jda so tujci, počutili bolj doma, kakor v lastni domovini, katera mu ni dala svobode in razmaha kakor je to znala tujina.
Ta vrsta pridobivanja valut je tragična. Zadnje čase pa smo zvedeli še za en način pridobivanja zdravega denarja. Znano je, da je Nemčija bila po koncu zadnje vojne za kazen razdeljena na dve polovici, potem, ko je bilo Poljski dosojenega velik kos nemškega o-zemlja tja do Odre. Zahodna Nemčija je ostala pod nadzorstvom demokratičnih zahodnih zaveznikov, vzhodna polovica pa je bila pod kuratelo Rusije, ki je kaj kmalu poskrbela, da je ta del Nemčije postal vsaj tako rdeč, kakor Rusija, če ne še bolj; Rusi so najprej deželo izropali do zadnjega gumba, nato pa so nad sestradano in brezpravno-rajo naredili poskus, kako jo narediti čez noč marksistično. Razlike med eno in drugo Nemčijo so se kmalu pokazale. Zahodna polovica je pričela delati in trpeti, vzhodna pa je bila neprestana vrsta rdečih parad in zborovanj, za delo pa ni bilo ne časa ne volje. Milijoni so bežali na zahod — v svobodo in blagostanje. Postaviti so morali rdeči v Berlinu zid sramote, ki loči obe polovici Nemčije, in tudi sicer z žičnimi ovirami,
pozdravil našega Karla Mauserja na njegovem zadnjem domu, okrašenem s šopom rdečih nageljnov in vse to ponesel v Tokio in izročil Slovencu Kosu in dva dni zatem spet Slovencu Janežu v Lotungu na Taiwanu. Slovenija v svetu resnično je in živi. Argentina, Japonska, Taiwan, tri dežele, desettisoče kilometrov vsakasebi, pa povsod Slovenci in z njimi Slovenija v svetu. Slovenski „Kdo je kdo“ in „Kje je kdo“ nam je nujno potreben, za danes in za prihodnost. Ogromni slovenski potencial po širnem svetu imamo, ki domovini zaradi ideološke zaslepjenosti njenih sedanjih vodij ni dosegljiv, ji bo pa nujno potreben v danem trenutku.
In koliko nas je in kakšni smo v Hong Kongu, v Indiji, v Italiji, v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji, pa v Braziliji, Peruju in Čilu in Paragvaju, itd. Ali se dovolj resno zanimajo za Slovenijo v svetu in ali jo dovolj resno jemljejo?
PF
minskimi polji, strašnimi stolpi in policijskimi psi kontrolirano mejo, tako, da je bil vsak skriven prehod.preko nje skoro nemogoč. Veliko jih je take poskuse plačalo z življenjem.
Razlika na vseh poljih med vzhodno in zahodno Nemčijo je postajala z dneva v dan vidnejša. Turisti s celega sveta radi hodijo v Berlin, kjer so v svobodnem delu mesta zgradili posebne razgledne stolpe, da je lahko videti preko zidu sramote proti zahodu, v zapuščeni in zanemarjeni del rdečega Berlina. Želja vzhodnih Nemcev po ugodju onih na zahodu je vedno živa, razen pri onih, ki so na oblasti in ki vedo, kaj jih čaka, če bi se razmere obrnile.
Mora biti tam že hudo, če so oblastniki pri iskanju dobrih valut in deviz prišli na ukrep, ki se nam je skraja zdel kot pristna „časnikarska raca“, ki se je pojavila v evropskem časopisju letošnjega julija, avgusta: da namreč vzhodna Nemčija prodaja zahodni Nemčiji za dober denar svoje jetnike. Pa bo že res, ker sedaj časopisi poročajo toliko podrobnosti o tej zanimivi kupčiji, da je treba kar verjeti. Po teh poročilih ima vzhodna Nemčija v svojih zaporih okrog 6.000 političnih jetnikov. Zaenkrat je pripravljena izpustiti iz ječ in dopustiti odhod v svobodni svet 1.000 jetnikom, proti plačilu 50.000 mark za osebo, seveda zdravih zahodnonemških mark. Prvih devetdeset jetnikov je že letos za tako ceno prišlo na svobodo... Sedaj pripravljajo kupčijo za 150 novih jetnikov, kar traja precej časa, ker rdeči ječarji vsak primer posebej preiščejo in določijo, kdo pride v kup-čijske račune in kdo ne. Iz dosedanjih primerov je videti, da prodajajo predvsem jetnike, ki so blizu konca svoje kazni, tako da odkupna cena velja bolj kot tarifa za izhod iz dežele, kakor pa za oprostitev iz ječe.
Vsekakor nova in zanimiva oblika kupčij, ki jih komunizem uvaja na račun človeškega dostojanstva.
K.	k.
EKSPLOZIJA V PLIBERKU
V	nedeljo 4. septembra ob 22 uri sta bili v Pliberku dve močni eksploziji. Ena je v Nonči vasi prelomila dvojni električni drog z visoko napetostjo, ki vodi tik ob podjunski železniški progi. Nastal je kratek stik in zaradi tega se je prekinil električni tok od Nonče vasi do Rude severno od Drave. Dobrih sto metrov stran od prvega droga so neznanci razstrelili še drugega. Žandarmeriji se ni posrečilo odkriti niti sledov, čeprav jih je iskala tudi s policijskimi psi.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil sumničenja avstrijskega tiska, ki je namigovalo, da so razstrelitev povzročili slovenski ekstremisti. *
Spodnji del razstreljenega droga so odpeljali še na Dunaj kjer bodo strokovnjaki poskušali dognati, kakšne vrste je bil peklenski stroj.
ZAČETEK ŠOLE
Na Koroškem je s pričetkom šolskega leta spet stopilo v ospredje vprašanje dvojezičnega pouka. Manjšinski zakon iz leta 1959 namreč predvideva možnost, da se otrok uči tudi materinščine. To željo morejo starši izjaviti ustno ali pismeno ob vpisu. Če je otrok prijavljen za dvojezični pouk, velja to v ljudski šoli za vsa štiri leta.
V	ljudski šoli sedaj poučujejo v večji meri kot poseben poizkus še angleščino. Tudi na dvojezičnem ozemlju. Nekateri starši so mnenja, da bi otrok ne zmogel treh jezikov. Pedagogi to zavračajo, ker so dognali, da se otrok more lažje učiti več jezikov, čim mlajši je. Seveda so s prijavami v dvojezično šolo združene nevšečnosti za starše. Marsikje izvajajo nanje pritisk, da bi ne prijavili otrok k dvojezičnemu pouku, zlasti če so gospodarsko odvisni. S tem pa se seveda polagoma manjša število otrok v dvojezičnih šolah in avstrij-
Proslava narodnega praznika 29. oktober in dneva slovenske zastave
posvečena 60-letnici majniške deklaracije in smrti dr. Janeza Evangelista Kreka
bo letos 29. oktobra v Slovenski hiši
Hrvaški Sabor po volitvah
Pred nekaj tedni smo poročali o izidu volitev v II. Hrvatski Sabor in smo navedli imena tridesetih izvoljenih sa-bornikov. Med njimi je bil — sicer na zadnjem, to je tridesetem mestu — tudi prof. Nikolič, znani urednik ugledne Hrvatske revije in upoštevani kulturni delavec hrvatske emigracije. Ko pa je volilna komisija ponovno preštela gla-glasove, je prof. Nikolič izpadel in je na njegovo mesto prišla Neda Sarič Rosan-dič, ki je “dobila 1451 glasov med tem ko je po prvem štetju prof. Vinko Nikolič dobil 1454 glasov.
Poleg teh sprememb so volitve v II. Hrvatski Sabor prinesle precej raznih presenečenj, širile so se govorice, da je začela infiltracija levičarjev v Hrvatski Narodni Sabor itd. Te govorice so bile posledica tega, da se je nepričakovano uveljavila takoimenovana „Bušičeva skupina“. Največ glasov (3719) je dobil namreč Bruno Bušič, ki je star 38 let in je prišel v emigracijo šele pred dobrim poldrugim letom. Za vstop v ZDA ne more dobiti dovoljenja. V njegovo skupino spadajo Franjo Mikolič (45 let), Zlatko Markus (36 let) in Tomislav Mišič (31 let). Bušič, Markus in Mišič so bili v domovini v uredništvu zagrebškega „Hrvatskega tednika“, Mikolič pa je bil župan v Jastre-barskem pri Zagrebu. Vsi naj bi bili somišljeniki dr. Savke Dabčevič — Kučan, ki je bila prvoboriteljica „hrvatskega proliječa“ ter Mike Tripala in tovarišev. Vsi ti so bili odstavljeni, kakor ljubljanski Kavčič ter srbski črnogorski
in bosanski komunisti, ki so hoteli ne-kako liberalizirati trdote režima; predvsem pa so nastopali proti partijskemu in ekonomskemu centralizmu.
Ker je Bruno Bušič dobil največ glasov, je vsekakor zanimivo, kakšni so njegovi pogladi na emigracijo in na razmere’ v domovini. O teh je precej piSal v hrvaški Danici. S Slovenci v domovini nikakor ni zadovoljen in dokazuje to z raznimi primeri. Po njegovem naj bi bili Slovenci proti „samoupravnemu sporazumu“ hrvatskih, srbskih in slovenskih zrakoplovnih podjetjih postopali po svoje in to na škodo Hrvatov. Očita jim, da so v rekordnem času 6 mesecev zgradili letališče v Mariboru. Poleg tega naj bi z vso naglico gradili ceste (predvsem Avstrija-Ljub-ljana-Koper) in pomorsko pristanišče Koper. To pa zato, da bi preko Kopra šel promet proti Avstriji in ne preko hrvakih luk kakor doslej. Slovenci naj bi po njegovem mnenju v sporu med Zagrebom in Beogradom igrali dvolično vlogo. In to velikokrat brez vsake skru-puloznosti. Pritožuje se posebej nad slovenskim podjetjem Gorenje (elektronska industrija in gospodinjski pripomočki), ki naj bi imela letno šeststo milijonov dolarjev prometa, od katerega odpade na hrvatski trg 200 milijonov, pa kljub temu ima to podjetje na Hrvaškem samo 19 svojih popravljalnic in 67 nameščencev, zaradi česar hrvatske gospodinje ne dobijo pravočasno popravljenih aparatov. Tudi pravi, da ima Gorenje v načrtu do leta 1980 po-
ski Nemci morejo zatrjevati, da take šole niso več potrebne.
FU EN S O POLOŽAJU KOROŠKIH SLOVENCEV
Od 23. do 25. septembra je bil v Železni Kapli na Koroškem redni letni kongres Federalističe unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). V Avstriji je znana ta organizacija najbolj pod kratico FUEV, ki izvira iz nemškega prevoda mena organizacije (Union europäischer Volksgruppen).
Kongresa se je udeležilo več narodnostnih skupnosti iz vse Evrope, med njimi Katalonci, Danci, Frizi i. dr. Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti je nepolitična mednarodna manjšinska organizacija in ima kot načelo solidarnost. Ustanovljena je bila 1. 1949. — Kot zastopnik koroških Slovencev v njej deluje kot član Narodni svet koroških Slovencev in sicer od šestdesetih let naprej, ko je bil predsednik NSHS Dr. Inzko. Eden od podpredsednikov FUENS-a je koroški Slovenec Dr. Reginald Vospernik.
Po pravilih je namen Unije ohranjevanje narodne posebnosti, jezika, kulture in življenjskih pravic evropskih narodnih skupnosti ter ustanovitev mednarodno priznanega prava narodnih skupnosti.
Na kongresu so bili med drugim zastopniki avstrijske zvezne in deželne vlade, od katerih so nekateri skušali prikazati Slovence na Koroškem kot protiavstrijske.
Pomembna je resolucija, ki je bila sprejeta na -kongresu glede slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Med drugim pravi resolucija FUENSA: „S skrbjo mora opozoriti na to, da se po uveljavitvi zakona o narod, skupnostih položaj obeh narodnih skupnosti doslej ni izboljšal, temveč se je položaj koroških Slovencev celo bistveno poslabšal. Tako je bila odvzeta več kot dvema tretjinama slovenskega prebivalstva Koroške pravica, da se poslužuje slovenskega jezika pred občinskimi oblastmi, pri dvojezičnih krajevnih napisih pa se je avtohtono naselitveno območje zmanjšalo na eno šestino.
Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti ne more spregledati dejstva, da Avstrija člena 7 avstrijske državne pogodbe ni izpolnila ne po besedi in ne po smislu.“
Pri volitvah za novega predsednika FUENSA je bil izvoljen zastopnik juž-notirolske stranke dr. Mitterndorfer in prodrl Slovenec dr. Vospernik, ki je bil tudi kandidat.
večati promet na dve miljardi dolarjev s tem, da bo uvedlo gradbo his od montažnih delov do kompletne hišne opreme v njih. Prav nič te opreme pa podjetje Gorenje ne bo dalo graditi na Hrvaškem. Po mnenju Bušiča Slovenci ne spoštujejo uzakonjenega enotnega jugoslovanskega trga. Zagreb je pri tem brez moči, Beograd pa naj Bi podpiral Slovence. Bušičevo pisanje pa preide že meje resnosti, ko navaja primere, kot je sledeči: ob gradnji letališča na Krku slovenski delovodje niso hoteli niti kruha kupovati na Hrvaškem, ampak so ga dobivali iz Slovenije.
V hrvaških emigrantskih listih nekateri pojejo Bušiču slavo, prav tako njegovi skupini, drugi ga kritizirajo. Pa to je stvar Hrvatov. Slovenci se le sprašujemo, kaj zasleduje Bušič z zgoraj navedenim pisanjem o Slovencih in Hrvatih v Jugoslaviji. Kaj hoče s tem doseči v emigraciji?
Pri volitvah v Sabor je bilo še več presenečenj. Med drugim je dr. Ivo Kor-sky kot predsednik republikanske stranke nepričakovano zasedel drugo mesto (3134 glatsov) izvoljen je tudi tajnik te stranke dr. Katalinič (50 let). Nekateri upajo, da bo prav republikanska stranka mogla vzpostaviti nekak most med najmlajšo in najnovejšo pokaradjor-djevsko emigracijo in staro hrvaško (Nad. na 2. str.)
NERAZUMEVANJE M BEOGRAJSKI KONFERENCI MEDNARODNI TEDEN
Convocatoria a la juventud
GLUHA UŠESA KOMUNISTIČNIH REŽIMOV
Zasedanje Evropske varnostne konference, ki poteka v Beogradu, se razvija po že predvidenih tirnicah, številni zahodni delegati v svojih nastopih opozarjajo, in dajejo poudarek na človečanske pravice in njih kršenje s strani komunističnih režimov. Ti pa imajo za te zahteve gluha ušesa, in celo zanikajo pravico nad kontrolo njih „notranjih zadev“, čeprav je jasno, da so se s podpisom Helsinške pogodbe obvezali k nje izpolnjevanju in spoštovanju osnovnih človečanskih pravic svojih državljanov.
Že takoj na začetku zasedanja je holandski delegat opozoril, da od Helsinkov do danes ni videti zboljšanja v komunističnih državah. V sami Sovjetski zvezi je od desetčlanske komisije, ki je bila sestavljena za kontrolo izvrševanja Helsinške pogpdbe, pet članov v ječah, trije šo bili izgnani iz države, in le dva sta na svobodi, a je njih delovanje omejeno. V istem smislu sta govorila tudi norveški in švicarski delegat.
Vodja ameriške delegacije Arthur Goldberg se je prav tako odločno zavzel za človečanske pravice narodov za železno zaveso. Omenil jè češki primer, ko oblasti ne dovoljujejo zahodnim časnikarjem, da bi intervjuvali disidente. Prav tako je opozoril, da komunistične
6 svojim nedavnim potovanjem v Sovjetsko zvezo in na Daljnji vzhod se je Tito zavaroval še s tretje strani. Takega mnenja je tokijski angleški dnevnik The . Japan Times, ko komentira Titovo romanje v Moskvo in preko Koreje v Peking.
Sovjetska zveza je po sporu Stalin-Tito 1948 sicer sklenila zasilno spravo -s Titom 1955, kar pa je. 'bilo še daleč do iskrenih odnosov. Po znani zagrebški stavki je Tito celo moral resda odstopiti sovjetom nekaj pravic na jugoslovanskih letališčih in jadranskih lukah. A ko je bil lani Brežnjev v Beogradu, je že hitel proglašati kot nestvarno vsako namigovanje o jugoslovanski Rdeči kapici in ruskem velikem
■ iimiiaiiiRaaaaiiiiiiiBiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiii
HRVAŠKI SABOR PO VOLITVAH
(Nad. s 1. str.)
emigracijo. Koliko ji bo to uspelo, bo pokazala bodočnost.
Hrvaška emigracija si tudi ni edina v tem, ali more po številu svojih članov Hrvatsko Narodno viječe s Hrvatskim narodnim Saborom predstavljati Hrvate v svetu ali ne. Cenijo, da ima Hrvatsko narodno Viječe okoli 4.000 članov, med tèm ko 'so si ustanovitelji postavili za cilj vsaj 10 tisoč članov. Po dosedanjem opazovanju razvoja še ni znakov za zbližanje HNV in HSS, kateri predseduje Dr. Kmjevič. Nekateri vplivni Hrvati še vedno vztrajajo na nujnosti povezave HNV in HSS.
oblasti motijo oddaje radija „Svobodna Evropa“. In končno omenjal še vedno večje zapreke, ki jih stavljajo komunistični režimi tistim, ki hočejo oditi na Zahod, čeprav Helsinška pogodba izredno določa svobodo preselitve.
Odgovor je kaj hitro prišel. Pred stavnik vzhodne Nemčije Ernest Kra-batsh je dejal, da nobena država nima pravice, da drugi narekuje, kako naj uredi svoje notranje zadeve. Prav tako je madžarska delegacija ostro napadla Zahod, češ da se vtika v te zadeve, medtem ko trgovsko in kulturno dela diskriminacijo do vzhodnih držav in njenih državljanov.
A najbolj jasno besedo je doslej izrekla delegacija Svetega Sedeža,1 ki je napadla Sovjetsko zvezo zaradi preganjanja vzhodnih katoličanov zlasti v Ukrajini, Monsenjor Achile Silvestrini je vpričo predstavnikov 34 držav govoril o „težki rani“, ki krvavi na cerkvenem telesu zaradi preganjanja, ki ga trpe verstva pod komunističnimi režimi. Tako se je Vatikan prvič'na. tako visokem forumu postavil za ukrajinske katoličane, kar pomeni novo politiko svetega sedeža do komunističnih režimov.
hudem volku. V Moskvi pa je pripel letos na Titove prsi visoko rusko odlikovanje, red oktobrske revolucije, kot „ve-lezaslužnemu v naši skupni revoluciji.*1 V zaključnem komunikeju je celo izrecno zagotovil Titu, da bodo odnosi med obema državama temeljili na spoštovanju neodvisnosti, suverenosti, enakosti in nevmešavanju ter svobodni izberi „različnih potov socialističnega razvoja.“ Tito si je zdaj celo predrznil nejevoljno zavrniti Brežnjev predlog, naj bi se Jugoslavija tesneje vezala na Moskvo, spremenila svoje stališče neopredeljenosti, zagotovila ruskemu vojnemu letalstvu večje pravice za prelet njenega ozemlja in povečala luške olajšave sovjetskemu ladjevju ob strateški jadranski obali.
Kitajski uradni Ljudski dnevnik je še 1058, ko je pisal o jugoslovanskem sporu z ostalim komunističnim blokom, označil Tita za „v blatu klečečega pritlikavca, ki skuša z vso silo pljuvati na velikana, stoječega na visoki gori.“. Isti časopis je zdaj napisal uvodnik za dobrodošlico istemu Titu kot izrednemu izkušenemu vodji, ki uživa svetovno spoštovanje. V Pekingu so ga kraljevsko sprejeli, mu zagotovili oporo za njegovo „neodvisno“ stališče in ga tako podprli v odnosih z Rusijo, ki je letos junija, po napadu španskega evrokomu-itfsta Carrilla, zopet posvarila svoje neposlušne podložnike in neposredno za-žugala tudi Jugoslaviji.
Tito je torej dosegel varno zaledje tako v Moskvi kot v Pekingu, saj sta si oba dovolj v laseh, da jima velja
ZA 60 LETNICO oktoberske revolucije in 20 letnico prvega Sputnika je Sovjetska zveza poslala v vesolje Soyus 25, ki naj bi jo dva kozmonavta sklopila v Salyut VI. Podvig se je izjalovil in kozmonavta sta se morala vrniti na Zemljo.
NOBELOVO literarno nagrado so podelili letos španskemu pesniku Vicen-tu Aleixandru. Mirovno nagrado za letos organizaciji Amnesty International, za lansko leto (ko ni bila podeljena) pa ustanoviteljicama mirovne organizacije na Irskem Bety Williams in Maired Carrigan.
V	ŠPANIJI so teroristi usmrtili važnega baskovskega funkcionarja. 53 letni industrijalec Augusto Unceta Ba-rrenechea, ki je predsedoval Vizkajske-mu svetu, je padel pod kroglami članov prevratne organizacije ETA.
V	VZHODNEM BERLINU so imeli hude protisovjetske izgrede. Policija je ostro nastopila in zaprla nad sto mani-festantov.
PERUJSKA VLADA je objavila politični načrt Tupac Amarü, ki predvideva splošne volitve v Peruju v letu 1980.
MOSHE DAYAN je ponovno izjavil, da Izrael na noben način ne bo vodil pogajanj s Palestinci. S tem se je dokončni mir na srednjem vzhodu ponovno odmaknil.
SOVJETSKI vrhovni svet je potrdil novo ustavo. Podpredsednik države, položaj, ki ga nova ustava predvideva, je postal 76 letni Vasily Kuznetsov.
pridobiti si naklonjenost izredno strateško ležeče Jugoslavije. Združene države in Zahod pa ima Tito tako že dalj časa v rezervi. 'S takim trojnim zavarovanjem si je jugoslovanski diktator utrdil lastni položaj neodvisnega in, kot menijo v diplomatskih krogih, tudi položaj Jugoslavije v času njegovega odhoda s krmila države. Obenem si je tako v Moskvi kot v Pekingu zagotovil trgovske kupčije, s čemer bi mogel doseči ugodnejše pogoje na zahodnih tržiščih.
V visokih diplomatskih krogih tolmačijo Titove dosežke v Moskvi in Pekingu ne samo potencialno pomembne za jugoslovanske odnose z obema komunističnima velikanoma, temveč tudi odnose med njima samima, pa tudi za položaj jugoslovanske sosede Albanije. Okrog Jugoslavije se torej tačas kar precej sučejo.
Kitajci bodo skušali postopoma še zgostiti stike in odnose z Jugoslavijo in jo imeti za nekako vmesno postajo ali oporišče in glavno luko v prodiranju svojega vpliva v evrokomunistične države — Francijo, Španijo in Italijo — in tako z zahodno Evropo sploh. Bo takrat Titu tudi uspelo ohranjati neodvisnost in vzdrževati lastno „socialistično“ pot?
Taka so v glavnem ugibanja v gori omenjenem članku v tokiijskem The Japan Times.
Jugoslavija — osišce mednarodnega komunizma
OBENEM ODSKOČNA DESKA ZA KITAJSKI PRODOR V ZAHODNO EVROPO
Al hablar recientemente en la Camara Junior de Buenos Aires, el Jefe del Estado Mayor del Ejército, general Roberto E. Viola, dijo en el final de su alocución :
„Reiteramos la convocatoria del seno'r presidente de la Nación, realizada a la juventud hace poco tiempo, reclamando que se sientan protagonistas de este desafio histórico, para asi poner nuovamente a nuestra Argentina en pie.
“Firmemente convencidos que la juventud es la protagonista del futuro argentino, asume para nosotros importancia prioritaria, la tarea de formar y capacitar a los jóvenes, para su desempeho en el rol de dirigentes que, naturalmente, les cabra en un futuro proximo. Por elio, al dirigirme a ustedes, lo hago con particular énfasis y orgullo, pues el camino que han elegido es el que alentamos para toda la juventud: Trahajar y capacitarse, participar con plenitud en el presente aportando el dinamismo vital, el idealismo y la nobleza, el sentido de solidaridad y justicia y el amor a la Patria, que distinguen a la personalidad argentina.
Iz živi lesila In dogajanja V Argentini
Od časa do časa stidanji argentinski vodniki podajo kake izjave, ali se v priložnostnih govorih nanašajo na predmete, 'ki so tesno povezani z ustavno bodočnostjo države. Leto in pol je že poteklo, kar je Argentina prišla pod vojaško oblast po padcu peronizma, pa se resnično še nihče resno ne sprašuje, razen tistih, ki jim je delati tovrstni načrt, kakšen bo ustavni izhod iz sedanjega položaja. Sem in tja se kdo izmed preteklih (in pozabljivih) političnih vodij spomni, in poda izjavo o sedanjem stanju, ali svetuje, kako bi bilo pametno podvzeti ta ali drugi korak. A te izjave so brez vsakega pomena. Niti kampanja, ki jo v svetu vodijo elementi pregnane levice, nima odziva v domači javnosti.
Le kadar se z naj višjih vladnih krogov zasliši beseda o tej snovi, tedaj se politični opazovalci (in le oni) nekaj časa bavi j o s tem vprašanjem. Tako je bilo tudi po izjavah vrhovnega poveljnika letalstva, brigadirja Agostija, ko je omenil zamenjavo vojaške junte v letu 1979. Kot znano bo tedaj, točno 24. 1 marca, nastopila nova junta, ker bodo zamenjani vsi trije sedanji člani: general Videla, Admiral Massera, in brigadir Agosti. Mnenje letalskega poveljnika pa je bilo, da naj se ta zamenjava izpelje postopoma, najprej eden, nato drugi in tretji član junte. S tem bi bila bolje zagotovljena kontinuiteta ne—le oblasti, o kateri Agosti trdi, da ni vezana na osebe, marveč tudi dela.
A kaj bo po 24. marcu 1979, ko nobeden od sedanjih poveljnikov ne bo več na svojem mestu? O tem pa vsi molče, medtem ko opazovalci ugibajo. Bo morda Videla kot „četrti mož“ ostal na prdsedniškem mestu. Ustavna listina vojaške oblasti pravi, da je lahko predsednik kdo izven junte. Morda celo civilist? Na to zaenkrat ni misliti. A koliko časa bo trajalo to občasno zamenjavanje junte? Vlada trdi, da bo iz sedanjega procesa izšla demokracija, republikanska in federalna, kot jo pozna Argentina. Ali to pomeni povratek političnih strank? Vsekakor ne kot jih sedaj poznamo, ali vsaj ne z istimi osebami. O tem so se razni člani vlade, junte in oboroženih sil jasno izrazili.
Treba bo še čakati. Najprej, kako bodo državo uredili na gospodarskem in socialnem polju, kajti v tem je celotno vprašanje stabilnosti prihodnjih vlad. Vse ostalo govorjenje o politiki in demokraciji je mlatenje prazne slame, če celotna država, kot organizirana družba, ne deluje tako kot bi morala.
Tudi o tem so se odgovorni jasno izrazili, čeprav z nekoliko bolj diplomatskimi besedami. In v tem imajo prav. Kajti vsak povratek v stare kolesnice bi pomenil, da bi v dveh, treh letih znova iztirili.
Do te ureditve, gospodarske in socialne, pa bo še precej pqti. Čeprav je v glavnem produktivni aparat obnovljen, in so gospodarski izgledi za bo- , dočnost vsaj delno dobri, se vsak dan pojavlja vprašanje socialne plati. Rast cen je večkrat nevzdržen, ter inflacija prekaša vladne napovedi, čeprav je znova gospodarsko vodstvo reklo, da je inflacijo možno kontrolirati, se marsikdo sprašuje, zakaj je torej ne kontrolirajo. V septembru so cene narastle za 8,3%, kar je manj kot prejšnje mesece, ko smo prišli že na 13%, a za oktober napovedujejo znova večji skok, zlasti zaradi povišanja tarif in transporta. Vprašanje je tudi, če vlada sploh ima namen inflacijo kontrolirati, ali raje pusti, da gre proces svojo pot, dokle-r jo obnovljena produktivna infrastruktura po naravni poti ne užene. Dr. Martinez de Hoz je v inozemstvu napovedal, da bo prihodnje leto (1978) inflacija prešla v normalno rast, to je, kakor jo razumejo drugod po svetu.
Da to doseže, vlada zlasti pazi na državni proračun. Denarna emisija je še vedno zelo velika, a deficit baje ne bo prešel predvidenih številk. Vlada se sedaj znebuje zlasti deficitnih državnih podjetij, kar je jako pozitivno. Negativno pa je, kako se rešuje prevelikega števila državnih uslužbencev. Državne plače so trenutno najnižje, kajti tudi tam, kjer so privatne nizke, podjetja na svojo roko, in včasih na črno, plačajo mnogo več, včasih dvojno. V državnih službah pa tega ni, in na tisoče je takih, ki jih zapuščajo in prehajajo na privatni sektor. Nezgoda je v tem, da odhajajo najboljši, medtem ko ostajajo tisti, ki ne morejo, ali pa iz enega ali drugega razloga ne skušajo najti sreče zunaj državnega ustroja.
Zanimiv primer je v zvezi s tem nakazal vodja argentinskega atomskega inštituta, ko je povedal, da najboljši strokovnjaki uhajajo na tuje, ker doma zaslužijo neverjetno nizke plače. Tako se Argentina, ki je na prvem mestu v latinski Ameriki kar se tiče uporabe in raziskav atomske ehergije, znajde pred nevarnostjo, da to prvenstvo izgubi; paradoks je ta, da bodo k temu bistveno pripomogli prav argentinski strokovnjaki v tujih državah. Strokovnjaki katerih izšolanje je državo mnogo stalo.
Etii
Tine Debeljak:	-	(51)
Med knjigami in revijami
DR. MOMČILO ZEČEVIĆ: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN JUGOSLOVANSKO ZEDINJENJE 1917-1921
(Nadaljevanje III)
Prvo vlado je nato sestavil S. Pro-tič, tisti, ki je uničil Ženevski sporazum. V njej je bil K. podpredsednik, sicer pa „minister brez listnice“, do-čim sta najvplivnejši ministrstvi: notranje (Pribičevič) in za ustavo (dr. Kramer) dobila pristaša centralistične ureditve države. Tako je 7. jan. 1919 Pribičevič ukinil vse narodne vlade, ki so nastale „v revolucionarnih dneh“ ter jih nadomestil s „poverjeniškimi“ deželnimi vladami, ki so bile v vsem odvisne od centrale v Beogradu, ne več od Narodnega sveta. „Tako so odpravili še poslednje elemente slovenske državnosti“ (211).
1. marca naj bi se sestavilo Začasno narodno predstavništvo, ki naj bi potem izdelalo ustavo. Takoj so se začela trenja: Slovenci (vse stranke) so zahtevali 38 poslancev za 1.700.00 pre-bivavcev, upoštevajoč tudi zasedene kraje, vlada jih je odobrila 32, dočim je za bosankih 1.700.00 določila 42 poslancev! Slovenci so v tem času imeli predvsem dva glavna problema: zašči-
to meja in ohranitev avtonomnega značaja. Prvo je vedno bolj prevzemala tudi vlada (mirovna konferenca). SLS je bila proti separatizmu in je vodila spočetka „neiskreno jugoslovansko politiko, dokler se ne reši vprašanje meje“. Vsekakor pa se je „upirala od prvih dni proti prodoru centralizma v Slovenijo“ (220). Ta se je kazal pri vzpostavi „deželne“1 vlade, pri odložitvi deželne skupščine do časa „po sprejetju ustave“, pri določanju začasnega predstavništva, v sprejetju zamenjave krone v dinarje (4:1), dočim so Slovenci hoteli 1:1. SuS je hotela za začasno ustavo oktroirati bivšo ustavo Države SHS, velesrbski krog pa Srbsko ustavo iz 1903. Razglasili so jo 8. feb. 1919, pa jo takoj drugi dan — umaknili, kar je vzbudilo nejevoljo zaradi -— neresnosti! To „ustavo11 sta podpisala tudi Korošec in Kramer, SLS je nato sprejela sklep: „spričo popolnoma nedemokratičnega osnutka nove ustave poziva vodstvo SLS svoje poslance, da v vsej zakonodaji uveljavljajo demokratična
načela.'1 „To je ,bil prvi resnejši odpor do Koroščeve visoke beograjske politike11 (239). Tedaj je bila ustanovljena ljubljanska univerza (239), ki da naj bi po zavzemanju slovenskih liberalcev bila slov.-jugosl., in da so Srbi imeli namen poslati nanjo za „dve leti najsodobnejše srbske profesorje ter tudi nekaj sto srbskih študentov.“ V tem času — pred prvim zasedanjem Začasnega predstavništva 1. marca je bil že viden začetek reševanja slov. kulturnega koncepta“ v boju za ustavo ter je bil že razglašen kot „najizrazitejši nasprotnik Slovencev v centralni vladi“ notranji minister S. Pribičevič. (299).
1. marca se je sešlo Začasno predstavništvo. Preden pa Zečevič omenja sestavo posameznih poslanskih klubov v njej, razgrne glavno problematiko političnih sil v Sloveniji in Jugoslaviji v prvi polovici 1. 1919. Tu je šlo predvsem za razširitev političnih slovenskih strank na ozemlju vse države. Slovenski liberalci so bili tesno povezani s Hrvaško-srbsko koalicijo, to je s
S.	Pribičevičem in so tudi oni dali pobudo, naj se ta politična povezava razširi na vso državo. Pribičeviču je uspelo, da je povezal slovenske, hrvaške in srbske demokrate v Demokratsko zajednico, ki je bila v Začasnem parlamentu najmočnejša skupina: 115 poslancev proti 69 radikalom; tudi je od 17 članov vlade pripadalo njej 11 'ministrov; le
trije so bili radikali. To je vodilo do spora med radikali (Protič) in demokrati (Pribičevič). Ti zadnji so imeli za sabo podporo.regenta.
Tudi SLS se je skušala preorganizi-rati, poudarila je svoj kmečko-delavsko-obrtniški značaj, protikapitalistično u-smerjenost s težnjo po kmečkem in industrijskem „pozadruženju“ (2151) in si je bodoče življenje v državi predstavljala, da bo „v znamenju boja sil, ki stoje na načelih krščanske morale, pozitivne religije in krščanske socialne pravičnosti, na drugi strani pa bo materialistični socializem11 (268). Vodil je tedaj to delo v stranki predvsem po-slevodeči podpredsednik B. Remec, ki ga je imenoval Korošec „moj vešči tovariš“ (248). Toda pritegnili so le 'hrvatsko pučko stranko in katoliške Bunjevce, za vso državo pa so uspeli z ustanovitvijo skupne Glavne zadružne zveze, ki ji je bil predsednik dr. Korošec. Jugoslovanski klub v parlamentu je^ štel s 3 hrvat-skimi „pučkaši“, 19 lčanov in mu je bil predsednik dr. Korošec, podpredsednik pa J. simrak. Slovènski liberalci so bili mnenja, da samo z vsèdrzavno povezanostjo lahko „spremene notranje politične odnose v Sloveniji“ (241). Sprejeli so Pribičevičev program, da „je JDS stranka državnega edinstva, ki bo končno obračunala z vsemi pokrajinskimi vl-adami, z vsemi avtonomijami in zgodovinskimi preostanki... Naša stranka
bo torej, da rabim izraz: strogo centralistična ter v boju proti federalističnim in separatističnim elementom“ (248). SLS tedaj še ni bila borbeno federalistična, saj je bila pripravljena v smislu ideje dr. J. Ev. Kreka tudi priznati proti zgodovinskim enotam „gospodarske enote, če bo to v občem interesu države“, sicer pa je „centralizem brez avtonomije sistem nasilja, avtonomija brez enotne državne volje pa začetek razpada“ (251). „Upoštevati je treba v posameznih pokrajinah njih kulturne in gospodarsko - geografske razmere“ (255). Na domačem terenu v Sloveniji je JDS za uspešnejši prodor na deželo ustanovila Samostojno kmečko stranko (junij 1919).
V poznejšem poglavju govori o krizah vlade v Beogradu in v Ljubljani. V 'Sloveniji so v času obeh Davidovice-vih demokratsko-socialističnih vlad vladali demokrati (Žerjav) in so čistili „klerikalce“. Omenja prve simpatije SLS k Radičevemu gibanju zaradi njih zahtev po avtonomiji Hrvatske. Toda SLS je imela , „manj nevarne poti za avtonomijo Slovenije in obliko neodvisnega gospodarjenja V svoji hiši11 (298). Videti pa je bilo, da se je SLS naslonila bolj na Srbe, poudarja Zečevič: „Ne moremo pa reči, da bi SLlS v tej fazi gradila oportunistično politiko na sporu med srbsko in hrvatsko burčuazijo“ (301). Tako je minilo leto 1919.
Str. 3
HiOYtlCC
trae
MARIBOR — član izvršnega odbora Centralne konference Zveze komunistov Slovenije Miran Potrč je na slavnostih ob dnevu slovenskega pravosodja dejal 9. septembra, da „mora s po-družabljanjem pravosodja sodnik postati vse bolj usmerjevalec in vse manj razsodnik“. Krepitev, pravosodja po njegovem pomeni vključevati v sodstvo vse več ljudi, s tem se delo sodnikov ne omejuje, „ampak postaja vse bolj zahtevnejše“. — Prav gotovo, posebno če se vmešava v sodstvo kak politkomisar. . .
AMBRUS — V Ambrusu so odprli novo tovarno za pletenine, ki dela v sklopu podjetja Rašica. Prej je že bil oddelek te tovarne, ki je zaposloval 90 delavcev, in sicer v poslopju zadružnega doma. Nova tovarna bo zaposlila še 70 novih delavcev. Delo je zapisalo 9. septembra, „da bo to 'velik dogodek za Ambrus, ne samo zato ker bodo dobili nov obrat, ki je neprecenljive -vrednosti za gospodarski razvoj Suhe krajine, ampak tudi zato, ker bodo vsi krajani vključeni v priprave za slavnostno otvoritev novega objekta“. — Bogve čemu je potrebno poudariti „udeležbo“ pri otvoritvi tovarne.
ŽUPANOVA JAMA — Turistično društvo Grosuplje je 10. septembra pri Taborski jami, kakor se po novem imenuje Županova jama pri Ponovi' vasi, proslavo ob petdesetletnici odkritja. Ob tej priliki so v jami odkrili spominsko ploščo njenemu odkritelju, Jožefu Per-metu, ki je bil grosupeljski župan. Zato je včasih jama nosila ime Županova.
MARIBOR — V Malečniku pri Mariboru Imajo že vrsto let probleme s cesto ob Dravi. Tu se del južnega robu Slovenskih goric približa Dravi in cesti. Toda stalni zemeljski plazovi zelo nagajajo in cesta je često neprevozna. Zato so za odpravo nevšečnosti naredili načrt za nov most. Tako bi prebivalci iz Malečnika in tudi velikega dela Slovenskih goric prav blizu Maribora morali iti preko Drave kar dvakrat da bi se ognili nevarnemu delu. Sicer bi zato imeli nekaj daljšo pot do centra Maribora; prednost pa bi bila takojšnja zveza z novo avtomobilsko cesto.
ŠKOFJA LOKA — Geokemični strokovnjaki iz 17 držav so septembra raziskovali vodo in mulj v potokih okoli Škofje Loke. Seminar je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Mulj so poslali na Dunaj v analizo laboratoriju te agencije. Na podlagi a-
Mladinski dan
V nedeljo 16. septembra se je vršil mladinski dan ob krasnem spomladanskem dnevu.
K mladinski sv. maši se je zbralo lepo število mladine in starejših. Službo božjo je opravil preč. g. Ladislav Lenček, sodelovala je mladina in prepevala verske pesmi. Č. g. Lenček je y pridigi še posebno polagal na srce mladini, naj vztraja pri delu v organizacijah, ker le tako je možno, da se ohrani v slovenskem duhu in v medsebojnem prijateljstvu. Pri izbiri svojega druga naj predvsem gledajo na to, da ustvarijo res slovenske družine. Le te nas bodo ohranile in le po teh bo Slovenska vas, dolge rodove slovenska. Mešani zakoni nam ne morejo dati slovenskih družin.
Po končani službi božji se je mladina zbrala na športnem igrišču, kjer so bila tekmovanja. Fantje so tekmovali v nogometu. Pri zaključni tekmi za pokal sta se pomerila odseka iz Našega doma ter s Pristave. Tekma se radi pomanjkanja časa ni dokončala in je tako ostala neodločena. V odbojki so se pomarile dekleta iz posameznih odsekov in končno zmago dosegle dekleta iz San Martina in si prisvojile pokal.
Ob 16,30 uri je vse navzoče pozdravil g. Vinko Glinšek, ter napovedal pričakovane mladinske nastope.
Na odbojkinem prostoru so se pojavili vsi nastopajoči. Fant in dekle sta prinesla narodne zastave slovensko in argentinsko, ob katerih smo nato zapeli narodne himne ter mladinsko. Takoj nato so spregovorili: predsednica odseka SDO Marija Koprivnikar, ki je med drugim dejala: Tehniški prometejski človek, ki ljubi le svoj razum, svoje iznajdbe, svojo civilizacijo, je v duši • malikovalec razuma in svoje koristi, ki ljubi le, kar je zemeljsko.
Z eno besedo, postavlja sebe na božje mesto. Proti temu človeku hočemo izgraditi človeka, j ki veruje v Boga, v Kristusa. Vendar ne samo z besedo, ampak z življenjem. Po življenju bomo . oznanjevalci Evangelija in oblikovalci novega sveta.
Vse navzoče je pozdravila predsednica Zveze SDO, gdč. Mari Groznik "
imenu obeh mladinskih organizacij.
naliz bodo potem ugotavljali, ali ni morda kje večje nahajališče uranove rude. Geologi in geomehaniki so preučevali vse področje od Žirovskega vrha in Ožbolta.
BLED — V hotelu Golf so 15. septembra podpisali meddržavno pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo o gradnji, vzdrževanju novega karavanškega predora, ki naj bi ga začeli graditi leta 1979, izdelali pa do leta 1983. Predor bo dolg 7 kilometrov, v Sloveniji se bo začel 4 km od jesenic na Belem polju pri Hrušici, onstran meje pa se • bo končal zahodno od sedanjega železniškega predora pri Podrožci.
KRŠKO — Osrednjo proslavo ob 500-letnici mestnih pravic bodo imeli
15.	oktobra. Ob tej priliki bodo odprli novi Delavski dom, obnovljeno stavbo šolskega centra; prvotno podobo je tudi dobila Valvasorjeva rojstna niša in Jar-novičeva hiša, kjer je bila prva osnovna šola v Krškem in v kateri je po izročilu poučeval Adam Bohorič.
TURN — Na tem 1100 metrov visokem hribu je do nedavnega rasla največja, najdebelejša jelka v kočevskih gozdovih. Visoka je bila 42 metrov, njen obseg je bil 5,55 metrov, prerez pa 1,70 metra. Ker pa je lani vanjo udarila strela, se je po tristo letih začela sušiti. Treba jo je bilo posekati. Zato pa je bilo treba najti kak poseben dan. In vrli častilci kulta osebnosti so rekli, da jo bodo posekali v počastitev jubilejev „tovariša Tita“. Zbrali so se torej 18. septembra delavci iz Loškega potoka; prvi zamah s 2.20 dolgo žago je napravil nekdanji gozdi delavec — general Jože Ožbolt, pomagalo pa mu je še enajst upokojencev, ki so jelko podrli v 40 minutah v — slavo Titovega imena.
Umrli sö od 16. do 19. septembra 1977:
LJUBLJANA: Ludvik Žnidaršič; Otmar Lacijan; Josip Opeka; Klara Košir r. Puhan; Jakob Bezek; Vlado Justin, up. tapetnik; Slavko Kartuš, up. skladiščnik; Jakob Cerar, bančni up.
RAZNI KRAJI: Janez Bregar, up. biv. inšp., Ribnica na Dol.; Ivan Arman, Podbrdo; Slavko Hrup, Hrastnik; Francka Snedec, Tupaliče; Jelka Zavašnik, Beograd; Slavko Podržaj, up. natakar, Višnja gora; Albina Gobec r. Nendl, Šentjur pri 'Celju; Ana Dular, delavka, Novo mesto; Terezija Kurnik r. Potočar, Zidani most; Jože Erbežnik, up. šofer, Novo mesto; Jožefa Medved r. Marinčič, Šentvid pri ,Stični; Fina Fohn r. Simončič, up. učit., Celje; Marija Dvoršak, 72, Kranj ; Iva Cepirlo r. Karaga-njan, 67, Beograd.
v Slovenski vasi
še posebno poudarjala nujnost, da tako mladi kot starejši pričnemo z resnim skupnim delovanjem. Le v tem je naša moč in zagotovilo našega obstoja. Brez medsebojnega sodelovanja gre naše delo vedno bolj navzdol. Ne eni ne drugi, ne moremo brez medsebojne pomoči doseči, da bi se bodoči rodovi ohranili v slovenskem duhu.
Spregovoril je predsednik odseka SFZ g. Bogo Rozina, pozdravil vse navzoče in med drugim zatrjeval: „Draga mladina, ne bodite hudi, kadar vas kdo opomni, da govorite slovensko, kadar vas opozore, da se obnašajte, kot je primerno za mladino. Vse mlade bi rad navdušil, da bodite ponosni, kadar vam pripenjajo na prsa tisto zastavo, za katero so se naši starši borili. Ohranimo materinski jezik, ohranimo vero naših staršev in prosimo - Boga, naj nam On da moči, da bomo zvesti njihovim idealom ter izvrševali in nadaljevali njih delo... Hvala Bogu, da imamo ta slovenski Dom, ki je naš drugi dom. Hvala Bogu, da smo sinovi in hčere slovenskih staršev. Hvala vsem vam, ki na kateri koli način pomagate in delate, da ta mladi rod lahko reče: smo Slovenci.
Za pozdravnimi govori so se pričeli nastopi. Kot prvi so nastopili najmlajši pod vodstvom gdč. Ani Sušnik. Mladci, pod vodstvom Klavdija Mažgona so izvajali telovadno vajo z gumastimi kolesi. Videti je bilo veliko resnosti in truda pri vajah, ker je bila zelo enotno izpe^ Ijana. Sledil je ples na kotalkah. To skupino že dalj časa vodi g. Mirko Berčič. Pokazali so veliko spretnosti in navdušenja mladih za kotalkanje.
Na vse navzoče je napravila zelo lep vtis dobro in skrbno pripravljena gimnastična vaja deklet pod vodstvom Adrijane Mažgon. Nastopile so tudi mladenke, katere so predstavile telovadno vajo s kolčki. Pripravile so jih gdčne. Andrejka Celare in Zalka Vire. Za zaključek so nastopili fantje in dekleta. Izvajali so ob slovenski glasbi folklorne plese pod vodstvom g. Bogota Rozina. Bil je zelo prisrčen prizor ob številnem nastopu navzočih in videti je bilo veliko skrbne in resne priprave. To gotovo ni bilo delo zadnjih tednov, In marveč mesecev.
Kronanje brezjanske podobe Marije Pomagaj
na Pristavi
V nedeljo 2. oktobra t. 1. je bila na slovenski Pristavi v Caaftelarju zelo lepa slovesnost kronanja podobe Brezjanske Marije Pomagaj. Nanjo se je Pristavska srenja pripravljala z delom m molitvijo. Mnogo je bilo dela: dokončati dvorano, na novo preurediti kapelo, urediti stopnišče in dvorišče, počistiti prostor okrog doma in vrt. Vse se je uredilo s pridnim delom.
Duhovno se je pristavska srenja pripravljala s tridnevnico v dneh 29. 9., 30. 9. in 1. 10. il977. Vsakokrat se je zbralo ob 19. uri k rožnemu vencu, premišljevanju, ki ga je vodil g. dr. Filip Žakelj in k sv. maši.
Marijanska akademija
Na predvečer kronanja v soboto 1. oktobra ob 20.30 je bila dobro pripravljena slavnostna Marijanska akademija. Začelo se je s koncertom slovenskega pevskega zbora „Gallus“ pod vodstvom dirigenta g. dr. Julija Savellija. Zbor je dovršeno zapel T. L. de Victoria: Ave Maria; Tomc: Lučke gorijo; Hladnik; Je mrak končan;; Premrl: Pozdravljena, Mati dobrega sveta; Jereb: Morska zvezda; Mlinar Cigale: Ave tisočkrat; Premrl: Za gore že sonce hiti; Premrl: Marija Pomagaj in neznanega skladatelja: Blagoslov. i
Po koncertu je imela gospa Mirjam Rant slavnostni govor. Prinašamo nekaj najlepših misli:
„Ko se je pred meseci začela uresničevati misel o kronanju naše podobe Brezjanske Marije Pomagaj, so vsi člani naše pristavske družine z veseljem začeli s pripravami in z delom. Končno je naše družinsko slavje pred. nami. A tako kot se dobri prijatelji vesele z družino, ki slavi svoj praznik, tako smo prepričani, da se vsa slovenska skupnost veseli z nami. V duhu bomo vklenili medse brate in sestre doma, ki se danes nahajajo v neprimerno težjih razmerah, kot se je nahajala Slovenija v letih, ko je nadškof Jeglič kronal na Brezjah Marijo Pomagaj in njej izročil ves slovenski narod.
Ne bilo bi prav, če bi se to slavje omejilo le nä zunanji blišč in sijaj. Marijo moramo kronati predvsem v naših srSih.
Ko mati v družini prejme od svojih otrok dragoceno darilo, je tega darila "esela; vendar zanjo ni najbolj važns materialna vrednost. Vesela ga je, ker so ji ga dali njeni otroci, ker so ji s tem dokazali, da jo imajo radi in, da se imajo radi med seboj.
Otrok, ki resnično ljubi in spoštuje svoje starše, ne bo nikdar v domači hiši dovolil, niti sam storil ne z besedo ne z dejanjem nič takega, kar bi starše žalilo.
Jutri bomo Marijo oklicali za kraljico našega doma — Pristave. Naj se nikdar na Pristavi ne zgodi nič takega, zaradi česar Mariji ne bi upali pogledati v obraz, Hiša naše Matere in Kraljice je in kot tako jo spoštujmo in storimo vse, da jo bodo spoštovali tudi drugi.
Nikdar ne pozabimo: o težavah življenja, ko se zdi, da je tema neprodirna, da ne najdemo več poti, dvignimo svoj pogled k materi in iz vsega zaprosimo: „Marija, pomagaj nam sleherni čas“.
Gospa Rantova je za svoj lepi govor žela topel aplavz.
Ugasnile so luči v dvorani. Začel se je Zorka Simčiča iz raznih virov sestavljeni poklon naši Materi „Marija, pomagaj nam sleherni čas.. . “
V	prizoru s petjem so nastopili igralci, sodelovale so mladenke „Gallusa“ in zbor „Gallus“. Pred podobo Brezjanske Marije, dekle 17. let Marijo z vsem zaupanjem prosi, naj ji ohrani fanta in mlado ljubezen, ki naj zori in dozori. Predstavila jo je Nadi Kopač.
Prav tako fant Marijo prosi, naj mu dekle ohrani in pomaga, da se'vzameta za vedno. Dobro ga je predstavil Jože Oblak. Priporoča se ji žena težko prizadeta v življenju, na robu obupa: Marija, eno te prosim: Kadar bo spet ledena tema za mojim čelom, položi svojo toplo dlan nanj, prinesi mi miru. — Igrala jo je Mimi Kočdr.
Druga <žena — poosebljena v Meti Gaser Kopačevi — je vsa srečna, ker je drugič postala srečna mamica. Zaupno se obrača na Marijo: „Bodi vedno z nami in posebej že zdaj s tem majcenim bitjem v meni, da bi se rodilo zdravo, da bi bilo dobrega srca in da bi kmalu potem, ko bo začelo klicati mene, začelo klicati ltudi tebe, mater vseh mam.
Tretja žena — odličen prikaz gospe Marice Debevec — prinaša Mariji svoje strahotne boli: dva sina je zgubila v revoluciji, mož ji je umrl v Argentini, tretji sin, poslednje upanje se ji izgublja na stranpoteh. Toda, poslušaj Marija, ali ga res nisem prav učila? Torej kaj? Torej zakaj? Marija, naj se ne zgubi.. . Reci svojemu sinu, naj me vzame, naj me vzame zdaj, a naj ne pusti, da bi se ta moj fant pogubil. In reci svojemu sinu, naj mojemu fantu pove, naj mu tudi on pove, da naj mi nikar zjutraj ne reče: „Ola, que tal vieja?“
Zdaj nastopi skupina otrok: Anica (Cvetka Kopač), Katica (Betka Jerov-šek), Marica (Magister Metka), Petrček (Marko JerovšekL Jožek (Sandi Gaser) in molčeča Cilka (Bras Veronika). Pred svojim katehetom vsak po svoje modrujejo, zakaj imajo1 Marijo radi. Vsi imajo hude skrbi in Marija jim vedno pomaga. Ali pa imajo Marijo radi, ker jo pač imajo radi.
V	naslednji sliki je prikazana smrt Leopolda Layerja (Miha Gaser). Ob smrtni postelji je njegova gospodinja 'Vera Zurčeva). Umirajoč vidi prikaz Marije in govori: „. . .Oh, kako je lepa! Nisem vreden, da govorim o njej .. . Greh je bil, da sem jo skušal upodobiti.
v Castelarju
Nisem storil prav. Zameril bi se ji bil, da ni tako nesebično dobra.. . “
Ves prizor je bil prepleten in spremljan po zboru Mladenk, ki so pele: »Dà j te mi zlatih strun“ in „Večerni zvon ‘, Gallus pa je zapel: „Marija pomagaj nam sleherni čas.“ Zbora sta se takrat namestila ob steni kapele: Petje je igro močno povzdignilo.
G. Miha Gaser se je tudi tokrat izkazal kot odličen režiser. G. Franci Gričar je lepo poskrbel za dobro osvetljavo, kar tokrat ni bila lahka, zadeva.
Slovesno kronanje in cerkvena slovesnost
V nedeljo’, 2. oktobra je bilo vreme problematično, a je na vso srečo previse1? brez dežja. Po 10 uri so začeli prmajati ljudje od blizu in daleč. Zedinjeno Slovenijo je predstavljal predsednik- Marjan Loboda; Slovensko kulturno akcijo preds. dr. Tine Debeljak; Zvezo Slovenskih Žena in mater gospa Pavlina Dobovšek; Društvo Slovenska Pristava je ,zastopal (predsednik Bojan Križ; Slovenski dom Carapaehay predsednik Alojzij (Sedej ; Slomškov dom Ramos Mejia predsednik Ivan Makovec; Naš dom San Justo Franc Lipar; (Slovenski Dom 'San Martin Peter Klobovs ter Ivan Dimnik; Kre/ditno Zadrugo iSJoga je zastopal Ivan Amon, Društvo (Slovenskih protikomunističnih borcev Slavko Urbančič, Društvo Tabor Vencelj Dolenc, Tednik Svobodna Slovenija je zastopal Slavimlr Batagelj, Duhovno življenje Jože škerbec.
Med prvimi^ sta bila botra kronanja gospa Ana Božnarjeva in Franc Rant. Botra je najstarejša pristavčanka, saj ima 80 let, boter pa neumorni delavec za Dom, ki ves svoj prosti čas posveti za delo na Pristavi.
Okrog 10.30 se je začela slovesnost kronanja podobe Brezjanske Marije Po-magaj. Cerkveni obred je opravil msgr. Anton Orehar. Pevski zbor Gallus je zapel dr. Kimovčevo „Marija, (Slovencev Kraljica“, ki jo je skladatelj skomponi-ral pred 70 leti za slovesnost kronanja milostne podobe na Brezjah.
Napovedovalec France Pernišek je oznanil: „Na roženvensko nedeljo smo se zbrali, da ob sedemdesetletnici kronanja Marijine podobe na Brezjah izvršimo kronanje naše podobe na Pristavi, kjer stoluje v svetišču slovanskih apostolov sv. 'Cirila in Metoda. S to pobožnostjo hočemo Marijo počastiti in se ji zahvaliti za vse milosti, katere nam je posredovala v teh letih 'življenja in trpljenja. Spremljajmo sedaj blagoslov krone za Jezusa in Marijo in okrasitev njunih podob s to krono, ki pomeni njuno kraljevsko dostojanstvo in dobroto.“
Msgr. Orehar je povabil vse vernike, da skupaj zmeflimo ,,Pod tvoje varstvo pribežimo“ kakor so s škofom Jegličem molili verniki na Brezjah 1. septembra 1907.
Po molitvi je celebrant najprej blagoslovil krono za Jezusa in Marijo in izvršil kronanje Jezusa z molitvijo: „Kakor te naše roke kronajo na zemlji, tako nas ti kronaj s slavo in častjo v nebesih.“
Pritrdil je za tem krono Mariji z molitvijo: „Kakor te naše roke kronajo na zemlji, tako naj nas Jezus Kristus, tvoj sin, po tebi s slavo in častjo krona v nebesih.“
Kronanje se je vršilo na pristavskem vrtu ob navzočnosti vseh vernikov, botre ge. Ane Božnarjeve in botra Franceta Ranta, lepega števila narodnih noš, ob spremstvu papeške, argentinske -in slovenske zastave.
Kroni je ulil iz brona naš rojak Tone Cerar iz Adroguéja .
Med petjem se je razvila procesija v prenovljeno kapelo.
'Celebrant msgr. Orehar je v spremstvu koncelebranta župnika g. Lamovška najprej blagoslovil novi tabernakelj, ki j'e umetniški izdelek našega rezbarja in kiparja Jožeta Žerovnika iz San Andresa.
Sledil je blagoslov lesoreza zavetnikov pristavske kapele sv. Cirila in Metoda, odlično delo gdč. Alice Fajdiga.
SLOVENCI V
Osebne novice:
Krsta: Krščena je bila Lucijana Erika Tominc, hči Jožeta in ge. Kristine roj. Schwalbe. Botrovala sta Jože Tominc in Marcelo Sandonio.
V nedeljo 9. oktobra pa je bila krščena v slov. cerkvi Marije Pomagaj Tatjana Emilija Panino, hčerka Carlosa in ge. Marjane roj. Gelb. Za botra sta bila José in ga. Gina Ricardi. Krstil je g. Jože Škerbec.
Osemdesetletnik. V nedeljo je v krogu domačih praznoval še ves čil 80-letnico svojega rojstva, g. Leopold Spar-hakl, bivši računski inšpektor na ljubljanski poštni direkciji. G. jubilantu čestitamo in mu želimo še na mnoga leta!
Čestitamo!
CARAPACHAY
Belokranjski večer
Odsek Zveze slov. mater in žena v Carapachayu je 24. sept. priredil „Veseli belokranjski večer“. To je bila letos že druga tovrstna prireditev, katere pripravlja Zveza. Aprila meseca namreč so žene in matere iz Ramos Mejije priredile „Veseli gorenjski večer“. Namen teh prireditev je osvetiti spomin na običaje in navade raznih delov naše slovenske domovine.
V lepo pripravljeni dvorani čarapa-

Nov okvir za podobo Brezjanske Marije Pomagaj je naredil Jože Žerovnik.
Po končani blagoslovitvi je bila slovesna sv. maša, ki jo je spremljal Gallus z Mavovo slovensko mašo.
Msgr. Orehar je v pridigi razvijal tele misli:
Naše življenje naj bo Marijina krona
Za to slovesnost ponovim misli škofov Jegliča in Rožmana, naj bo naše življenje krona Mariji in Jezusu, če naj bo ta zunanja slovesnost pomembna.
Položimo Mariji v krono tri drage kamne: Zaupanje, katero nas je nagnilo, da smo se v veri v božjo milost in njeno moč v naši revoluciji odločili za Boga kljub velikim nevarnostim in isto odločitev ponovili ob vstopu v begunstvo 1945. To odločitev moramo ohraniti še danes- tudi v vaših, otrocih in vnukih, dokler slovenski narod ne bo užival polne verske in kulturne svobode. To odlo-cevanje ni samo sentimentalni spomin na preteklost, prav tako ne maščevalno rožljanje z verigami in orožjem, ampak duhovna odločitev za dobro slovenskega naroda.
Zvestoba je drugi kamen, s katero hočemo okrasiti v našem življenju vsakdanjega dne posebej v življenju milosti božje. Škof Rožman je rekel, če ne bomo imeli posvečujoče milosti, nima Marija nobene prave krone, čeprav smo ji položili na glavo dragoceno.
žrtev naša, ki jo od nas zahteva zaupanje in zvestoba, pa je tretji biser, ki ga položimo v Marijino krono Da ostanemo zvesti božji resnici kot vodilu življenja. Da jo poznamo in posebej odkrijemo mladim, Bodimo previdni v sedanjem casuale v pravem trenutku, da nas ne okužijo prebrisana prodiranja brezbožnega nazora marksizma v komunizmu. Nikoli ne bomo dosti hvaležni škofu Rožmanu, ki nas je pravočasno opozoril na ta nauk, njegovo zlobo in krinko. V pismu duhovnikom 24. okt. 1941: „Danes prihajajo z narodnimi ge-sh tudi taki, ki so po svojem komunističnem nazoru internacionalni in protiverski.“ „Nolite credere.“ (Mt. 24, 23). Komunizem je spremenil krinko, bistva pa ne. (Str. 18, štev. 25). — V pastirskem pismu z dne 30. nov. 1943. vsem vernikom pa pravi: „Kdo je vas, dragi verniki, pahnil v to nesrečo, ki je tako velika, da narodu že grozi pogin ?“ To je ^storil največji in najnevarnejši sov-raznik krščanskih narodov: brezbožni komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in se pod krinko osvobodilne fronte in narodne osvobodilne vojske skuša polastiti oblasti, da bi do konca dovršil svojo krvavo revolucijo in družbo po brezbožnih načelih uredil, kakor je to storil povsod, kjer je mogel priti vsaj začasno do oblasti.“ Sai. knjiž., štev. 243-44., str. 4.
Borba naša v življenju mladih ’/i starih bo težka, če bomo zdržali, bomo smeli reči s sv. Pavlom: „Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod.“
2	Tim. 3, 7.
Skrbimo za resno globino vsega življenja, kakor se spodobi za ta kraj, kakor za vso slovensko skupnost. Marija nam bo pri Bogu sprosila pomoč.
Po pridigi je bilo darovanje za kapelo m delitev spominskih podobic Marije Pomagaj.
Maša je bila končana s slovesnim blagoslovom.
Ne samo lepo, odlično je poteklo vse slavje kronanja. Dogodek, ki bo v pri-stavski kroniki zapisan v zgled in spomin, v spodbudo in opomin zanamcem. Kar se je v teh 30 letih med nami v Argentini velikega, pomembnega in za vse koristnega naredilo, ni le samo sad pridnega dela, temveč je sad božjega blagoslova, ki ga je na vsa ta dela priklicala živa vera in molitev. Slovesnosti je močno povzdignilo sodelovanje slovenskega pevskega zbora „Gallus“. Svet se naglo plitvi in duševna tema je vsak dan večja. Take slovesnosti so potrebne, ker z močno lučjo preganjajo temo današnjih časov.
Pristavčani za veliko opravljeno delo zaslužijo priznanje in pohvalo. Mnogo trdega dela so imeli in so ga dobro o-pravili.
pk.
argentimi
chayskega doma —• katerega so rojaki tako napolnili, da je zmanjkalo prosto-la' le vse navzoče pozdravila predsednica odseka Zveze, gospa Helena Gričar. Predsednik doma, g. Lojze Sedej je v jedrnatih (besedah nakazal pomen tak-®ih srečanj za naš verski in narodni obstoj. Sledili sta dve recitaciji. Metka Slabe je lepo podala Beličičevo pesnitev „Češminov grm“, Andrejka Papež pa nam je odlično predstavila Župančičevo „Brezo“.
Zbor „Mladine iz Carapachaya“ je pod vodstvom gdčne. Terezike Prijatelj zapel „.Spasila sem Janka“, „Predpustna ,. „.Svatovska“ — vse tri pesmi v priredbi M,. Tomca.
Zanimiv in prisrčen je bil nastop dveh žena, rojenih . v Beli krajini: ge. Anice Loh in ge. Line Zajc. V pristnem belokranjskem narečju sta nam nakazali hrepenenje po rojstnem kraju ter trdno prepričanje, da bo v Beli krajini zopet zavladalo veselo življenje in svoboda. Zapeli sta tudi dve pesmi, ki sta vsem navzočim segli do srca. G. Janez Brula je orisal pokrajinski in gospodarski }l> ložaj Bele krajine, njeno zgodovino in njene kulturne pridobitve. Kot gost je nastopila folklorna skupina iz San Justa. Pod vodstvom gdčne. Tinke Urbančič je v lepih belih belokranjskih nošah zaplesala več belokranjskih plesov in sicer: Nemi ples, Lepa Anka, Soštarska in Zdaj se vidi. V zadnji točki kultur-(Nad. na 4. str.)
PRED 'PROSLAVO BARAGOVE ZVEZE
Obvestila:
V nedeljo 23. t. m. bo v Slovenski hiši — v veliki dvorani •— proslava 180-letnice rojstva velikega slovenskega. nabožnega pisatelja in indijanskega apostola, misijonarja škofa Friderika Barage, ki se je rodil v Mali vasi pri Dobrniču 29. junija 1797. leta. Kakor vemo, so prav letos rojaki njegov rojstni gradič spremenili v Baragov muzej ter tako počastili rojstvo svojega velikega sorojaka, Pa ni samo ta dan povod za to nedeljsko slovesnost, temveč tudi proslava 25-letnice ustanovitve Baragove zveze v Argentini. Srebrni jubilej organizacije, ki tu med nami skrbi za poznavanje življenja in dela tega velikega svetniškega škofa in tudi zbira med nami sredstva, da ga Cerkev čimprej počasti s proglasitvijo za svetnika. Zlasti sedaj, ko se je zavzela zanj tudi ameriška marquettska škofija, je upanje na njegovo razglasitev še večje. Toda treba je moliti, moliti za to, da Bog sam s čudeži poveliča svo-
SLOVENCI V
jega zvestega služabnika. Zato je pokojni prelat dr. A. Odar ustanovil pred 25 leti — 23. novembra 195>2 v Buenos Airesu Baragovo zvezo, ki jo je potem vodil do svoje smrti 1963. leta. Za njim je bil predsednik Baragove zveze ms gr. A. Orehar, dokler tega mesta 1. 1958 ni prevzel sedanji predsednik, izredno aktivni urednik Baragovega Vestnika, ki izhaja že 19 let! — in Baragovih knjig spiritual dr. Filip Žakelj.
Ta Zveza praznuje sedaj srebrni jubilej. Nedeljska proslava bo vsebovala slavnostni govor, pa tudi misijonski dramatski prizor v Baragovo čast. Sodeloval bo s petjem mogočni pevski zbor Gallus. Upamo, da se bo občinstvo odzvalo vabilu Baragove zveze in se u-deležilo slovesnosti, katere namen je vzdržati v molitvi za Baragovo povišanje na oltar in izprositi njegovo poveličanje v slovenske in ameriškega svetnika.
ARGENTINI
ČETRTEK, 13. oktobra;
Odbojkarska tekma Reprezentanca „Zedinjena Slovenija“ oroti Ateneo Santa Maria, na igrišču Hüracän de San Justo, Arieta 2967, San Justo, ob 21,30.
PETEK, 14. oktobra:
VI. kulturni večer SKA ob 20 v Slovenski hiši. Predavanje teološkega odseka — Dr. Mirko Gogala; Evangelizacija sveta III. (sklepno predavanje).
SOBOTA, 15. oktobra:
V	Slomškovem domu materinska proslava ob 18. uri.
NEDELJA, 16. oktobra:
Romanje slov. verske skupnosti iz San Justa v slov. cerkev Marije Pomagaj.
V	Slovenski hiši ob 10,30 sestanek članov Zbora zaupnikov SKD-SLS.
Odbojkarska tekma Reprezentance „Zedinjena Slovenija“ proti Club Atlètico Lands, na igrišču Club Atlètico Lands, 9 de Julio 1680, Lands Este, ob
11,30.
Na Slovenski Pristavi materinski dan združen z družinskim srečanjem.
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinski dan. Vabita SDO in SFZ.
V	Slov. domu v Carapachayu ob 16.
uri materinska proslava.
SREDA, 19. oktobra:
(Nad. s 3. str.)
sikih narodnih jedi. Izbrale so nekaj zelo okusnih, s katerimi so nam postregle: Ocvirkova povetica, krpice na juhi, jagnje in goveje meso na ražnju z raznimi solatami, belokranjski nadev, slivov kompot, sirova povetica in kava. Ponudile so nam belo vino, ki se v Beli krajini pije ob nedeljah, med tednom pijejo namreč temno vino.
Ob prijetnem razgovoru je čas hitro mineval. Vsa prireditev je bila skrbno pripravljena. Čutili smo, da so nam ca-rapachayske žene želele pripraviti kar najprijetnejše ure v svojem domu. Prav gotovo so uspele! Ko smo se v poznih urah pričeli razhajati, smo vsi bili hvaležni prirediteljicam, da so nam znale tako lepo in živo orisati lepi južni del naše Slovenije.
MENDOZA
Ob dopolnjevanju kronike uveljavljanja slovenskega življa v Mendozi mo-
SLOVENCI
CLEVELAND
Občni zbor Zveze slovenskih protikomunističnih borcev
Dne 17. septembra 1077 se je vršil v Baragovem domu v Clevelandu redni občni zbor Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev. Udeležili so se ga zastopniki vseh včlanjenih društev iz Clevelanda,, Gilberta, Toronta in Buenos Airesa. Posebno prisrčno je bil pozdravljen zastopnik iz Buenos Airesa lic. Pavle Fajdiga, ker se je prvič zgodilo, da je bil zastopnik iz Argentine osebno navzoč na občnem zboru. Poleg zastopnikov društev se je občnega zibora udeležilo tudi lepo število članov clevelandskega društva S'FB.
Občni zbor, ki je bil devetnajsti po številu, je začel Vinko Rožman, ki je kot predsednik clevelandskega društva po smrti predsednika Zveze Karla Mauser-ja prevzel vodstvo Zveze do rednega občnega zbora. V pozdravnem nagovoru se je spomnil rajnega Karla Mauserja in zmolil očenaš za pokoj njegove duše. Za zapisnikarja je bil izvoljen Janez Ovsenek. Nato so zastopniki posameznih društev podali poročila o delovanju svojih društev. Blagajniško poročilo je podal blagajnik, tajniško poročilo pa tajnik Jože Melaher. Poročilo o Vestniku je podal Otmar Mauser.
Sledile so volitve zvezinega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika Otmar Mauser iz Toronta; podpredsednici so predsedniki vseh krajevnih društev; za tajnika je bil izvoljen Jakob Kvas iz Toronta, za blagajnika pa Ciril Prezelj iz Toronta. Glavni odborniki Zveze so torej za prihodnjo poslovno dobo vsi iz Toronta. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Mirko Glavan, Tone Meglič in Tone Oblak. Za tiskovnega referenta in člana uredniškega odbora Vestnika je bil določen novi zvezni predsednik Otmar Mauser, kateremu bo pomagala ga. Marija Mauser. Tudi je občni zbo,r z veseljem potrdil novega urednika Vestnika prof. Albina Magistra.
Novi predsednik Otmar Mauser se je toplo zahvalil za zaupanje ter je vse
ramo omeniti tudi tukajšnji „Primer Encuentro de Coros Argentinos galar-dònados en Arezzo — Italia“ (prvo srečanje argentinskih pevskih žborov, ki so dosegli nagrade za svoje pevske nastope v Arezzo, Italija). V dneh 7.—9. sept. so menjaje nastopali v mendoškem Teatro Independencia; ;zadnji večer pa so se pčogramu priključili še štirje drugi mendoški zbori. Med njimi je pet skladb zapel,, tudi „Coro del Club Mendoza de Regatas“, katerega je tokrat vodil kot gost Marko Bajuk ml., vnuk ravn. Marka Bajuka, ki se je posvetil študiju glasbe. Na sporedu so imeli tudi našega J. Gallusa (Ecce quomodo mo-ritur justus) in kot solistka je v eni izmed skladb nastopila njegova sestra gdč. Danica Bajuk. — Bfo.
„Kedaj se je vršila prva volitev po komunističnem vzoru?“
„Ko je Adam izvolil Evo za svojo ženo.“
PO SVETU
prosil za čim tesnejše sodelovanje pri delu za cilje organizacije.
Pri slučajnostih je Jože Melaher, ki je tudi član Narodnega odbora za Slovenijo!, pokazal ogromno gradivo, ki ga je nabral za pripravo poročil o kršenju človeških pravic v zvezi z beograjske pohelsinško konferenco. Ta poročila so bila v imenu Narodnega odbora poslana demokratičnim državam — podpisnicam helsinškega dogovora.
Po končanem občnem zboru je predsednik clevelandskega društva povabil vse navzoče na prigrizek.
j...	•KMUnd&aMRT'*.- «.	|
PO ŠPORTNEM SVETE
NA 36. BALKANSKIH ATLETSKIH TEKMAH, ki so bile tokrat v Ankari v Turčiji, so po pričakovanju zmagali med moškimi Romuni, med dekleti pa Bolgarke. Jugoslovanski ekipi sta zasedli tretje mesto. In med moškimi le za točko prednosti pred Grčijo. Jugoslovanski atleti so osvojili 5 zlatih, 5 srebrnih in 2 bronasti medalji, dekleta pa le tri srebrne in 4 bronaste. Srebrno medaljo v skoku v višino je prejela Stanka Lov-šetova s 182 cm, enako kot zmagovalka Popa, Romunija, le da je ta imela en skok manj. Isto višino sta preskočili še Bolgarki Valkanova in Blagojeva, peto mesto pa je s 178 cm zasedla mladinka Benedetičeva. Mariborčanka Breda Lorenci je z bronasto kolajno v peteroboju s 4243 točkami postavila nov slovenski in jugoslovanski rekord.
-nesianeK jjige zena in
Martinu ob 18,30. Govorila bo ga. Mira
Eckerjeva.
SLOVENSKA KULTURNA
AKCIJA	I
n
- •	H
VIL kulturni večer - Filozofski odsek Z v soboto, 22. oktobra,	ob 20	j*
n
n
n
Srečanje s p» Romanom žužkom SJ,
«
D
profesorjem Vzhodnega instituta J v Rimu .
■
■
SLOVENSKA HIŠA,
H
Ramón Falcon 4158
V NEDELJO 16. t. m. BO V
CARAPACHAYU
sv. maša za raj. Miroslavo Bod-ner; nato bo skupno kosilo ob priliki materinskega dneva. Popoldne ob 16 pa bo v Domu družinsko srečanje, združeno z
i materinsko proslavo
i Vse družine in prijatelji lepo vabljeni!
Prof- «Sr« JUAN JEŠUS BUASNfK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413
0~dinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
SLOVENSA MLADINSKA atletska reprezentanca je v Meranu na tekmovanju pokrajinskih - ekip osvojila prvo mesto pred Voralbergom in Švico. Mladi slovenski atleti so osvojili sedem prvih, sedem drugih in šest tretjih mest.
ŠAH		JAVNI NOTAR
Po vseh slovenskih domovih z pričnejo turnirji		FRANCISCU RAUS-CASCANTE
15. OKTOBRA		Escribano Publico
i VPIŠITE SE; ŠE JE ČAS! Ì		Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2
Mladinski odsek ZS Ć 6		T. E. 35-8827
©SREDNJA HIŠA: LDMAS DE ZAMORA
A v. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije
ČETRTEK, 20. oktobra:
Odbojkarska tekma Reprezentance „Zedinjena Slovenija“ proti Club Laniers, na igrišču Huracän, Arieta 2967, San Justo, ob 21,30.
SOBOTA, 22. oktobra:
SKAS — predavanje prof. dr. Milana Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši. (En teden preje kot je bilo objavljeno).
VIII1 kulturni večer SKA — srečanje s p. Romanom žužkom S J, profesorjem Vzhodnega Inštituta v Rimu. Vprašanja in odgovori.
NEDELJA, 23. oktobra:
Misiionsko-Baragova proslava ob 16.
uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 29. oktobra:
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši: ob 19 sv. maša v slov. cerkvi Marije Pomagaj; ob 20 proslava v glavni dvorani in slavnostna večerja.
NEDELJA, 30. oktobra:
Na Slovenski Pristavi v Castelarju
Pristavski dan.
NEDELJA, 6. novembra:
25. mladinski dan, ki ga organizirata odbora SDO-lSFZ na Slovenski Pristavi.
SREDA, 9. novembra:
Zveza slov. mater in žena bo imela redni občni zbor z izvolitvijo predsednice. Začetek ob 16. uri.
SOBOTA, 12. novembra:
Nagradno tekmovanje v znanju za
slovensko ljudsko in srednješolsko mladino ob 15. uri v veliki dvorani Slovenske hiše. Organizira Kreditna zadruga Sloga.
NEDELJA, 13. novembra:
Slovenski dom Berazategui praznuje enajsto obletnico svoje ustanovitve.
„Kako neki je zmoglo rusko ljudstvo pred Veliko oktobrsko revolucijo prenašati svojo bridko usodo?“
„Čisto preprosto: predstavljali so si, kako bo potlej.“
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
_ ✓—v i Š o«	FRANQUEO PAGADO
Ili	Concesión N' 5775
; S?w-S	TARIFA REDUCIDA
■ « <3	Concesión N’ 3824
i Registro Nacional de la Propiedad	
1 Intelectual N’ 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti ? 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gràficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta ZS bo v petek, 14 .oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Vsi lepo vabljeni!
Zedinjena Slovenija bo tudi letos organizirala počitniško kolonijo pri dr. Hanželiču v Cordobi. Višino prispevka bomo objavili pozneje. Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenije.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
PROLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA
29. OKTOBER in
DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE bo v soboto, 29. oktobra v Slovenski hiši
Spored:
ob 19 sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj — daruje msgr. A. Orehar. ob 20 v dvorani: 1. Beseda mladih — gdč. Katica Gukjati
2.	Govor univ. prof. dr. Milana Komarja
3.	Dramatski prizor „Srce v sredini“ ob 6()letnici majniške deklaracie in smrti dr. J. EV. Kreka. Spisal dr. Tine Debeljak, režija Maks Borštnik
4.	Slavnostna večerja.
Prijavite čimprej svojo udeležbo pri tej veliki narodni manifestaciji.
Pripravljalni odbor
PONOVNO PRIPOROČAMO: PREDNO NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE ALI VZAMETE POSOJILO DRUGOD,
VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADRUGA „SLOGA“ z. z ». z.
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
Uradne ure: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure.
KREDITNA ZADRUGA SLOGA
vabi slovensko ljudsko in srednješolsko mladino na
nagradno tekmovanje v znanju
slovenskega jezika — zgodovine — zemljepisa — slovstva — verouka in splošne kulture, ki bo v soboto 12. novembra ob 15. uri v veliki dvorani SLOVENSKE HIŠE.
V SLOGI JE MOČ!
SBIElEHIIIBlIBBBIIIIIBIIllllllllllBlIlIBKIBEIlIlBlKlllIlllllKlIlBIIBEIBIBlIBElilElllllIBBIIBBCII
———B——1^——E——E———E——E—
Kdor v tem življenju v me veruje, ne umrje vekomaj.
V domovini je odšla k Bogu po plačilo 29. sept. 1977. naša ljuba mama, gospa
Ivanka Prebil roj. Oblak
Pokopali so jo v Zaklancu na prvo soboto v oktobru.
Priporočamo jo v molitev.
Hčerka Julči por. Zupan v imenu vsega sorodstva
Zaklanec, Vrbljenje, Horjul,
Polhov gradeč, Pariz, Buenos Aires.