Posamezna številka siane @0 vinarjev, Naročnma listu: — Celo Seto . . K 50 — Pol leta ....'„ 25'— Četrt leta . . „ 13— Zunaj lugoslavije : Celo leto . . » 66.— Posamene številk® na štirih straneh 40 v, na osmih straneh 69 v. Uredništvo i.upravništro: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Teieion št. 220. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Inserat; ali oznanila se računajo po K 1.80 od cnorednc petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust. — „Straža“ izhaja v pon-deijek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro dopoldne. 4. številka. Maribor, ine 12. januarja 1920. Letnik XII Pratesi dr. Hohnjeca. Poslanec d?. H o h n j e c je pretekli teden "v Imenu Kmetske zveze poslal ministrskemu predsedniku Bavidoviču in finančnemu ministru Veljkoviču odločen protest zoper nameravano izmenjavo krone z dinarjem v razmerju 4 :1. Opozoril je \$ado na slabe in pogubne posledice take denarne izmenjave za imovino vsega naroda, zlasti kmetskih in delavskih slojev. H krati je zahteval, naj vlada stori prvi odločni in odločilni korak v prepotrebni reformi naše valute z zednačenjem krone z dinarjem. Demokratie in valuta* Reforma valute 'e tisti pretrdi orek katerega sed&: grizejo demokratje po vsaa svojih listih. De-»kratsko-socialistična v ’ada je v seji ministrskega sveta sklenila, da se zemenjata dinar in krona v razmerju 1:4. Ker se je zoper tako ogromno oškoditev ljudskega imetka v gotovini dvignila po Hrvatskehiln v Sloveniji velika nevolja,, sta minister Pribicevič in Kramer začela igrati ulogo branitelja ljudske iraovi -ne ter priredila, v Zagrebu in Ljubljani nekaka, posvetovanja, ki so se izrekla zoper nameravano izmenjavo. To pa.ni nič drugega, nego domenjena igra, ki ..zasleduje namen, nepodučenemu občinstvu nasuti pe- I ,slea v oči. Če se slovenski minister Kramer resno u- ; stavlja zamenjavi v razmerju 1:4, je njegova dol* - | nosi, da izstopi iz vlade. Tega pa on noce storiti, i kajpada ne iz ljubezni su sebe, marveč iz ljubazni do — države. Saj je na posvetovanju v LjubV*- - i pov - i • darjal, da način, kako se v slovenski javnosti razpravlja o valutni reformi, ne kaže ljubezni do domo- , vine. Kramer pa ima veliko ljubezen do domov ne in zato bo ostal v vladi kljub velikemu daru n.'Si ljudski imovini v obliki izmenjave 1:4. Tako morajo se- : daj demokratski listi grizti trdi oreh denarne jzann-jave 1:4. Da, bi ga pregrizli, ga mažejo po stari li-t»eralni navadi z lažmi. Celjska „Nova Doba“; fole , i češ, da so se klerikalci svoj čas izrekli za razmerje 1:3. To je čisto navadna liberalna laž. Ce se hoče celjska liberalna lažnjivka oprati očitka laži, naj pove, kdaj in kateri klerikalci so se izrekli za razmerje 1:3. Ne Slovenska Ljudska Stranka ne noben njen voditelj se nikdar ni izrekel za razmerje 1:3. Pač pa se je voditelj demokratske stranke dr. Kukovec izjavil za razmerje 1:10, ko je pisal v svoji knjižici : „Vprašanje avstrijske denarne veljave“: „Ce vzamemo kot gotovo dejstvo, da je padla kupna moč krone na eno desetinko, tedaj bi bilo naravno, da bi se znižala nominalna vrednost krone zakonitim potom'na 1 desetinko.“ Ta izjava dokazuje, da razpolaga g. dr. Kukovec z veliko mero ljubezni do domovine m zato ni čuda, da je bil izvoljen v nadzorstvo Narodno- banke v Beogradu. „Nbva Doba“ bo torej še dalje morala grizti trdi oreh valutne reforme in ne bo ji nič-: o-magalo, če se še toliko trudi z lažmi popraviti demokratsko valuto. Asirija na razppüslajiL Avstrijska vlada’ dela kot gospodar, ki stoji pred bankerotom. Prodaja, kar mia,: les iz gozda, živino iz hleva, slednjič proda še setveno žito in zimsko obleko, samo, da se reši iz trenutne zadrege. Tako prodaja tudi Avstrija vse, kar ima. Prodala je slike iz muzejev, preproge iz carskega grada . . . vse za ljubi vsakdanji kruh. Toda vse to pomore samo za par tednov. A kaj potem? — Ententa je obljubila, da po more in pomoči mora, kajti, če ne bo pomoči, kmalu tudi ne bo več Avstrije in v tem slučaju izgubi ententa tudi vse, kar ima terjati od Avstrije. — A kako pomoči? — Avstrija potrebuje hrane za ljudstvo in sirovim za tovarne. Ako bi to varan imele premog, bombaž in sploh kar potrebujejo za svoje obrate, bi se v tovarnah delalo,-izdelki bi se prodajali v tujino in stanje bi se boljšalo. A kako dobiti take reči ? Zastonj ne da nikdo, zamenjati ni s čem, a kupiti ni mogoče, ker je avstrijska krona v tujini brez vrednosti. Ententa je naložila Avstriji veliko vojno odškod- nino, a sedaj bi jo morala celo zalagati z vsemi potrebščinami, da ji pomore na noge. To je zopet nemogoče ! — Toda prišli so na druge načrte, ki bi pomogli Avstriji, a obenem tudi ne nalagati enteuti nobenih nesebičnih žrtev. To sredstvo je: Avstrijo gospodarsko zasužnjiti. Na Štajerskem so že kupili Italijani železne rudnike in baje hočejo dobiti v oblast tudi velike plamoske gozde. Železnica iz Gradca v Trst ni dolga in železne rude potrebujejo Italijani zelo, ravnotako pa tudi lesa. S tem izgubi Avstrija svoja najlepša prirodna bogastva. Francozi gredo dalje. Po Dunaju se sučejo vsakovrstni francoski agentje, ter skušajo kupiti ali vsaj najeti avstrijske tovarne. Zlasti prihajajo i z severne Francije, kjer je bilo veliko francoskih tovaren uničenih. Francozi bi preskrbeli premog, bombaž in druge sirovine, delavec je sedaj v Avstriji silne po ceni. Saj dela za 20 kron, ker je sedaj manj kot 1 frank, a sedanji frank zopet ni niti toliko, kot je bilo pred vojsko 60 vinarjev! Ako pride torej Francoz s francoskim denarjem, dobi ta Dunaju vse zelo po ceni in na ta način bo pokupil mnogo avstrijskih tovarn, ljudstvo pa spravil rod jarem francoskega kapitala. To so posamezni, če tudi zelo številni poizkusi. Popolnoma sistematično pa hočejo Avstrijo zasužnjiti Amerikanci. Ustanavljajo velikansko družbo z ogromnim kapitalom, katere namea je : pokupiti, oziroma ustanoviti v Avstriji vse mogoče tovarne in druga podjetja Amerikanski kapitalisti bi zalagali tovarne s potrebščinami, delavce s brano, sami pa spravljali dobičke. Na ta način bi prebivalstvo Avstrije prišlo popolnoma v suž-jsjost amerikanskega kapitala. Godi se v velikanskem obsegu nekaj podobnega, kot se je v manjših merah grdilo včasih v sivi preteklosti po nekaterih krajih, da so nekateri ljudje, ako je bila revščina zelo velika, prodajali svoje otroke in celo sami sebe tujcem za sužnje. LISTEK. iz pariškega palit lenega življenja. Piše Fr. Kovačič. (Dalje.) Program te no11'e demokracije obsega tri vodilne ideje: 1. Odstraniti- politične parasite od republike, ki kot država bodi nad strankami. 2. Uvesti odgovorno oblast, ki bo res vladala v duhu slobodnih institucij. S. Uvesti ljudsko kontrolo nad'upravo, ki je doslej bila le bajka. V ta namen zahtevajo. a) Revizijo republikanske ustave, ki naj iočiek-seketivno oblast od legisiativne. d») Parlamentarci imajo, le kontrolo nad državo, ne smejo kot taki postati ministri, ne državni tajniki, ne poslaniki, ne guvernerji v kolonijah; ne smejo sprejemati nobenih od likovanj ali kakih postranskih dobičkov, c) Upravni aparat mora postati kolikor mogoče priprost., odpraviti je nepotrebne birokratske formalis te. Izvesti se mora decentralizacija ter razšir ti avtonomijo občin ir, =krajev. Nadalje stavi ta «trnja .naslednje zahteve: 1. Znanost in organizacija morata.*strditi v... služ- bo javne produkcije, da se tako pospeši obče blagostanje in moč dežele, 2. Pospeševat? se mor«, individualna iniciativa in združe venfe. 3. Posplošiti tehnično in strokovno izobrazbo. 4. Delavcem je zagotoviti eksistenca in dvigniti njih socijalni položaj. 5. Delovati je za zbližaoje in zastopnost social- nih slojev, zlasti med podjetniki in delavci. 6. Vsakemu državljanu se naj ornog« čijo .Sredst- va in da priložnost, da se dvigne po svojem delu, po svojem talentu, podjetnosti in zaslugah. 7. Prcosnnje se naj vsa javna vzgoja in pouk. 8. Ver iva se naj da sloboda. Koliko teh idej bodo Francozi praktično izvedli, bo pokazala bodočnost, vsekafeo so ti reformni načrti zelo poučni tudi za našo mlado državo. Nespametno bi bilo, pri nas uvajati, kar se drugod ni obneslo ali pokazalo celo še kot kvarno. * Oglejmo si pobližje le nekatere teh idej. Glavna misel vsega reformnega gibaoja je: dr- žava bodi nad strankami! Na svojem lastnem životu sc Francozi izkusili, v kako nevaren položaj lahko spravi državno zagrizeno strankarstvo, ki se zaje v ustroj države same. Nemci so. z gotovostjo računali, da bode strastno francosko, strankarstvo dovedlo do z notranjega razsula in popolnega poloma, A zmotili so se aad dušo francoskega naroda Pravočasno so Francozi spoznali to znotranjo nevarnost, o-krenili na drugo pot in prišli do prepričanja, da se država ne sme istovetiti s to ali ono stranko. Bivša Avstro Ogrska je v tem s ari l en vzgled. Dva naroda — Nemci ln Madžari — sta bi a državo- ohranjujoč element, vsi drugi so bili dr žavljani nižje vrste, nezanesljivi, n e var ri. Koneč-no je Seidier slovesno proglasil Nemce, ki so tvorili le eno stranko, za hrbtenico države, kar je ie pospešilo razpad. Seveda dokler velja razloček med dobrim in zlim, med resnico in lažjo, med pravico in krivico, tako do^go bodo tudi v državah elementi, ki po vzgledu starega rimskega Katiline morajo veljati za državi nevaren element, toda taki elementi ne morejo na površje, dokler je država skupna mati vsem, ki jim je mar za občai blagor. Kakor hitro se pa država postavi v službo le ene stranke, mora dosledno postati plen katilinskih eksistenc, ker izgubi o-poro objektivne pravičnosti in ji strankarstvo postane najvišje merilo, potem „katilinarci“ z istim pravom strankarstva zahtevajo oblast za sebe. Umljivo je, da v ustavni državi dobi od časa do časa ta ali ona stranka vajeti v roke, a strankarstvo ne sme iti tako daleč, da bi se istovetilo z državo in bi se državne službe delile le po strankarskem principu. Ne strankarska pripadnost,- marveč sposobnost in poštenost mora biti ravnilo pri podeljevanju državnih služb. Državni funkcionar ima lahko politično mišljenje te ali one stranke, kot predstavitelj države pa mora biti nad strankami, zanj veljaj le kot vodstvo objektivna pravica in občni blagor. V Franciji so n. pr. opustili strankarsko merilo in eo le z ozirom na sposobnost izročili najvišjo vojaško oblast generalu Fochu, ki po svojem miš ljenju kot katoličan nikakor ni na strani sedaj vladajoče struje. In ta mož je rešil Francijo na bojnem polju. (Kosec prikednliö.) Stran Žs Hekaj kritike glede vlade g. dr. Pfeiferja v Mariboru. Če se zopet bavimo z osebo dr. Pfeiferja, ne storimo tega radi njegove osebe, ampak radi prevažnoga mesta, ki ga zavzema dr. Pfeifer kot vladni komisar mestne občine Maribor. V Mariboru so pred dr. Viljemom gospodovali naši najljutejši narodni in politični nasprotniki. Maribor je bil ognjišče gonje proti vsemu, kar je slovenskega, Maribor je bil vreli kotel propagande „proč od Rima“. Ko se je strla moč teh mogotcev, smo se Slovenci tega od srca veselili in smo radostno pozdravljali novega vladnega komisarja, prepričani, da bo on kos veliki te? važni nalogi, ki mu jo je naložila njegova služba. Toda žalibog, v g. dr. Viljemu smo vsi razočarano varani.' Ž8 takoj spočetka se nam je dozdevalo malo čudno, da se ni sklical mestni sosvet. Ravno v prehodni, najvažnejši dobi, je vladal in gospodaril g. dr. Pfeifer sam, dasi mu mestne razmere gotovo niso bile dovolj znane. Obdal se je z jako dvomljivimi elementi. Takoj so zazvo nile po mestu pritožbe o čudnem gospodarstvu pri prehranjevalnem uradu. Opozorjen na razkošno in potratno življenje svoje mladostne telesne straže, ki je vodila u-rad, je izjavil dr. Pfeifer kratkomalo, vse to je njemu itak znano. Pfeiferjevi oprode, ljudje, ki so živeli poprej v naj skromnejših razmerah, so začeli razmetavati s tisočaki, ko so bili komaj dober teden nastavljeni pri prehranjevalnem u radu. Za vse tozadevne opozoritve med štirimi očmi je kazal dr. Pfeifer kanonsko gluha ušesa. Začelo se je njegovo početje javno kritiko-vati v listih. Na te kritike v časnikih je objavil dr. Vilko ono znano, nesramno pismo v „Delavcu“. ki je nevredno vsacega olikanega človeka. V tem pisanju je smuknil g. Pfeifer za zastor vladne avtoritete, očitajoč nam protidržavno rovarenje, ker smo se drznili omeniti, da ne moremo več z grobnim molčanjem odobravati njegovega skrajno škodljivega početja. Zatekel in pribežal je celo k uradnim popravkom, v katerih je trdil kot uradnik veliko neresnico. Mestni sosvet je bil informiran od g. vladnega komisarja večkrat neresnično. Ker smo pa že javnosti sporočili v posameznih točkah o Pfeiferjevem resnicoljubju, tega tokrat nočemo, že objavljenega znova premljevati. Značilno za dr. Vilka je dejstvo, da si je znal pomagati iz vsake zanj kritične zagate potom neresnice. Dvomljivi resnicoljubnosti dr Pfeiferja odgovarja tudi njegovo ravnanje z zaplenjenimi stvarmi. Predno je zaplemba pravo močna, že vzame g. vladni komisar zaplenjene reči ali jih pa da kar meni in tebi nič v uporabo. Radi tega neutemeljenega in samooblastnega ravnanja pri zaplembah je že imel g. dr. Pfeifer dve veliki tožbi pri civilnem sodišču. V teh tožbah je stal g. Vilko na odgovoru radi zlorabe uradne o-blasti. Glejte, s takimi lastnostmi oštrafotan človek bi naj bil zastopnik vlade na tako važnem me stu, kakor je župansko mesto v Mariboru ! Vedno smo si predstavljali, da mora stati na takem mestu mož, do katerega imajo zaupanje vsa stranke, ne glede na politično pripadnost, ne glede na narodnost, ker le tak gospod bi zamo gel delati v tako velevažnem obmejnem mestu državno politiko. Zato smo dr. Pfeiferja začetkom pozdravljali. Ko smo nasledili njegove debele napake, smo ga kot mladega moža na nje opozarjali med štiri mi očmi. Ker vsi bratski opomini niso nič pomagali, smo smatrali za sveto dolžnost javno o-žigaaati Pfeiferjevo za ugled naše države škodljivo ravnanje. Ako bi bili molčali, postali bi so-krivci ! Tudi to je bilo pri mlademu dr. Pfeiferju zaman ! Čas občinskih volitev v Mariboru je pred durmi ! Postavite nam v tem prevažnom času aa čelo občine moža, ki bo vreden vsestranskega zaupanja ! Ne stavimo te zahteve iz strankarskega stališča, ampak v interesu države. Velino smo še prepričani, da ne dela taisti proti državi, ki zahteva korektne uradnike, ampak taisti, ki zagovarja in ščiti slabe ! ; Makse« to «im volilni red j j mm SS@weeaBj&> \ Predsednik deželne vlade za Slovenijo, dr... f I Žerjav, je izdal na naše občine okaz za sestav ? \ volilnega imenika. V ta vóliini imenik pridejo: | 1. Vsi 21 let stari moški državljani, • ki že- l i bivajo dve leti v občini redno, ali kot javni na- J ; meščenci (uradniki, duhovniki, odvetniki, zdrav- j j niki itd.) dne 1. januarja 192® redno bivajo v i občini. j \ 2. Pod istimi pogoji kot v točki 1 tudi vse f ! ženske: a) ki plačujejo že vsaj eao leto neposred* ( ; ni državni davek, b) ki samostojno gospodarijo | na posesti ali obrti svojih odsotnih mož, otrok, ■ bratov in sester in ki plačujejo vsaj 1 leto ne- : posredni državni davek, c) ki so javno ali za I sebno nameščene in ki so dovršile osem razre- : dov ljudske šole, meščansko ali srednjo šolo. Odsotnost iz občine vsled vojaške službe ne ; pride v poštev gleda rednega dveletnega bivanja I ; v občini. Naši slovenski begunci imajo volilno pravi-! eo; nemški naseljenci — „Südmarkovci“ — pa f zdaj še ne! Vsak volilec mora oddati na dan volitev j osebno svojo glasovnico v zaprtem omotu predsedniku volilnega poverjeništva. Volilec bo glasoval ne za posamezne kandidate, marveč' za celo kandidatno listo in sicer j za edao izmed tistih, ki bodo objavljene in so i' veljavne, Če jo’ podpiše in- predloži v mestu 40 - predlagateljev. (Za občine na deželi bo gotovo-! zadostovalo manjše število, ki pa nam še ni I znano.) Kandidatne liste posameznih strank v obči-; ni se morajo razglasiti ter javno nabiti vsaj 7 \ dni pred volitvami. I O ai predlagatelj kandidatne liste, kateri je 5 podpisan prvi na kandidatni listi stranke, se l smatra za zanpn ika dotične stranke in kot pri-I ča prisostvuje volitvam. Za ostala volišča določi I zaupnik svoje namestnike. Nemčija. K n t e n t a j e - S'8' » t a vila seznam 150$ o >-•seh, katere bi morala Nemčija izročiti ententinemu sodnemu dvoru. Nemška; vlada grozi z ostavko, ako se jej bo predložil ta zapisnik. V r h o v n i s v e t v Parizu je sprejel fraaeos-ki predlog, ki prepoveduje povratek Holienzollerneev in Habsburžanov za vedno. fsliostaška. Načrt Č e h oslovašie ustave. Cebo-slovaška država je demokratska republika s predsednikom na čelu, ki ga volita parlament in senati ("e-ho-Slovaška bo torej imela dve zbornici: Narodni shromaždenje in senat;. ZalfOnodajal.no in upravno de lovanje deželnih zborov preneha. Predsednik republike ima pravico, da lahko razpusti obe zhomicju N lađa, kakor predsednik sam se lahko obtožita,- ako za m glasuje tričetrtinska večina poslancev v Narodnem shromažclenju. Predsednik lahko odkloni od Narodnega shromaždeuja sprejet zakon. Ako pa obedve zbornici s tričetrtinsko večino glasujeta znova za dotični zakon, stopi ta zakon v veljavo tudi brez podpisa predsednikovega. Ako je zbornica razpuščena:, nad -zonije vlado do novih volitev poseben odbor, .obstoječ iz 18 članov. Izmed teh jih mora pripadati ena tretjina senatu, dve tretjini pa poslanski zbornici. Ta odbor nadzoruje tako vlado, kakor tudi eksekutivo . Predsednik je lahko izvoljen dvakrat zaporedoma in je odgovoren samo za veleizdajo. Ako poslanska zbornica izrazi nezaupnico vladi ali odkloni kak njen predlog, mora vlada odstopiti. Ločitev države od cerkve se ima takoj izvršiti. Češčina je službeni jezik republike. Češki jezik je obvezen predmet na vseh srednjih šolah. Pripadnikom drugih narodnosti v onih okrajih, kjer tvorijo 20% prebivalstva, se zajamčuje možnost, da zadobe pravico v svojem jeziku. Narodnim manjšinam se žago avljajo manjšinske šole. Če h o. slovaški legionarji bodo imeli volilno pravico za državni zbor v domovini. Legio -n ar ji, ki se nahajajo v Sibiriji, bodo taankaj volili svoje poslance. Ti poslanci bodo prišli v praški državni zbor, kakor hitro se bodo vrnili v svojo domovino. Uvoz; 0 e li o s 1 o v a k i j e v našo državo znaša tekom šestih mesecev 51 milijonov, a izvozi 52 milijonov čehoslovaških kron. Češka reformirana duhovščina je priredila dne 8. t. m. v Pragi zborovanje, na ka-. terem se je izrekla s pretežno večino - za odcepita / od Rima in za ustanovitev češke narodne, cerkve. Politične vesti* Jugoslavija. C 1 e m e n e e a u se je izrazil za vojaško konvencijo med Jugoslavijo, Cehoslovaško in Poljsko. Le na ta način bi si zamogla Francija zasigurati oblast na vzhodu. Naša d e m o k r a t i č n o - s o c i a 1 i s 11 č na vlada je že davno naročila v zagrebških tiskarnah, da se natisne večje bankovce v francoskem besedilu s kronsko veljavo: 1 dinar 4 K, 10 dinarjev 40 K, 20 dinarjev 80 K, 100 dinarjev 400 K, 1000 dinarjev 4000 K. Tiskajo samo na večje bankovce, za manjše izdelujejo klišeje, katere bodo pritiskali invalidi na francosko besedilo. V p 1 i v k r a 1 j a N i k i t e na Crnogorce jo izginil. Na poziv oblastev se je podalo do sedaj 50 odpadnikov in se vedno ponavljajo novi. V zadnjih bojih je bilo ujetih 50, 10 ranjenih in 11 mrtvih. Prebivalstvo in vojaštvo preganja odpadnike in agitatorje za pobeglega Nikite. V Ljubljani je zmagala pri volitvah soeialdemokraške stranke dne 7. t. m. komunistična struja. Za načelnika stranke je izvoljen mesto Kristana dr. Lemež. Strankina blagajna z „Naprejem“ je šla v komunistične roke,. Iz Amerike bodo pozvali socialista Etbina Kristana, za Antona Kristana pa se socialisti sploh’ ne boclo več brigali. Madžarska. M a d ž a r s k a m i r o v n a- dele g a e i j a, je dospela v Pariz in bo stanovala v Neuiliypti Angleški 1 i s t i ugotavljajo in sporočajo , da je bilo na Ogrskem pod strahovlado Bele? Kun po. nedolžnem usmrčenih 4700 ljudi. Turčija. 11 a 1 i j a n s k a por o, 2 i 1 a sporočajo, da namerava Mustaia Kenia! paša začeti oignzivo proti Grški pri Aldino, Turške čete so močne 120.000 mož. Turci jaje da lap © m oriti za časa vojne po obdolžitvi perzijskega pisatelja Saven A sredi-na 1,200.000 Armencev, Rustia- Japonci v boju z h o 1 j š e v i k i. „Cciea-go Tribune“ naznanja iz Tokija, da je cela vzhodna Sibirija v plamenih. Japonci se bojujejo z boljševiki že na obali bajkalskega jezera. Japonska vlada je razglasila, da ako predro boljševiki čez Bajkal, na -stopi proti njim cela japonska moč. Poljska armada je sklenila % Dea,jiki.no-. vo armado pogodbo, po kateri bi se naj začela skupna ofenziva proti boljševikom. Ofenzivni naval je naperjen proti Kijevu. Odeso n a R u s k e m so zasedle boljše v iška čete. Socialisti ^n a Reki so hoteli priredit’ neko manifestacijo. Arditi so jih pa zapodili na ukaz D’Annunzija. Socialisti so se tajno sestali in odpos -lali mirovnemu svetu v Pariz spomenico, v kateri zahtevajo odstranitev D’Annunzija, sicer ga bodo socialisti sami iztirali s silo. Po Goriškem ne bodo v prihodnjih Cucli Italijani delili živil, ker je Amerika ustavila, vsak do-•voz prehrane v Italijo. Italijanski senatorji in nekaj pos -lancev zahtevajo, da se proglasi Italija cesarstvom . Ministrski predsednik Nitti nasprotuje tej zahtevi. Londonska poročila pravijo, da so je izrazil italijanski ministrski predsednik Nitti v smislu: Italija odklanja vsako direktno pogajanje z Jugoslavijo. O rešitvi reškega vprašanja se bo pogajala Italija s SHS kraljevino samo s posredovanjem mi -rovne konference. Italija sicer želi sporazum z Jugoslavijo, vendar Reka je in hoče biti italijanska. Amerikanci izganjajo boijševi-k e. Amerikanski pravosodni oddelek je dne 6. t. m. obvestil, da so zaprli 2407 boljševikov ter jih bodo izgnali v Evropo. Love jih še naprej. Pred kratkim so vjeli glavnega agenta sovjetske vlade, Martensa, o • sebnega dobrega prijatelja Tročkija. Vsi ti boljševiki so seveda ruski Judje. Med drugimi so hoteli povzročiti tudi zmedo na denarnem trgu s tem, da bi vtihotapili v promet ponarejenih bankovcev za 40 mili jonov šterlingov ali 940 milijonov kron, ako vzamemo krone po oni vrednosti, kot so jo imele pred voj no. Predsednik Wilson bo sklical svet zveze narodov v Pariz. Zedinjene države ne bodo zastopana. “ m» vice* Francija- Nova mirovna Konferenca prične le kom prihodnjega tedna. Poglavitna in odločilna po -svetovanja se bodo vršila v svetu četvorico: Lloyd George, Clemenceau, Wallace in Nitti. f Umrl Je 9- januarja Jožef Kolarič župnik pri Sv. Martinu na P. Rojenje bil 1.1835 na Žusmu. Bla-goppkojpemu zlatomašnikn svetila večna Inč. Inžeiser F, Lupša, Naš rojak inžener F. Lupša in njegov mnogoletni tovariš F, IvanSi* sta dospe- Ja v domovino iz voi nega vjetništva v Indiji. Obasja . se podala, k Mali Nedelji, ki je obeli domači kraj. ln-žener Lupša je bil poslan svoj čas od avslro-ogrske vlade v Siam., kjer je služil, zadnja teta kot svetove-- leo in zvedeneo - v- poljedelskem in trgovskem ministrstvu. Bil je. priljubljen v vseh' merodajnih krogih . siamske vlade in kraljeve -okolice. Vojska je leta 1017 ] začasno pretrgala nit njegovega plodonosnega dolo - 1 kroga, v' deželi belega stona in v izhodnji Aziji sploh. ] Vendar ga vsi izhodno-azijski znanstveni krogi čis - ; lajo kot izvrstnega in skušanega siamologa. Zdaj se j inžeiier 'Lupša pripravlja na io, da bo poročal slo - ' venskemu narodu svoja, praktične nazore in sad mnogoletnih študij in skušenj, da je uporabljamo v zboljšanje in ojačenje narodho-gos; .otlarsfcega razvitka — j Slovenije, ZWOTk® Bratine, absolvirani pravnik iz Križevec pri Ljutomera, je prideljen politični sisžbi okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Ma' adreso drlOTe stanovanjske komisije ¥ ¥ Mariboru. Veliko število slovenskih beguncev | iz Primorske, posebno železničarjev in podurad-nikov mora bivati v sredi zime z maiimi otroki vred v preluknjanih železniških vozovih pod milim nebom. Vsenemci milijonarji: Kokoschinegg, Seherhaum, Franz, Rossmann, Hausnianinger, Pfrimer, Sehmiederer, Mravlagg imajo še danes stanovanja s 9—12 sobami. Slovenski obrtniki, n. pr. ključavničar Babič v Flosarski ulici,^ ki je Slovenec skoz in skoz že mesece in mesece zaman prosi za stanovanje ; stanovati mora v dragem hotelu. Vsak zid in verižnik ga pa dobi. Slaščičar Iiifa, ki je bil v težkih časih zaveden Slovan v Maribora, ne dobi lokala, ker morajo iste dobiti tujci, magari da so Židje in tolsti verižniki. Predsednik stanovanjske komisije, ki jo je predlagal slavni mož dr. Pfeifer, je bil do pred kratkim vodja socialistov prof. Favai; se-‘ danji predsednik je učeni demokratski profesor in strokovnjak v praznih obljubah — prof. Voglar. In to nam pove dovolj ! Pura zbcroiraitie Iteritarstega slofenskega Ženskega dfUŠtva se vrši v nedeljo dne 18. januarja 1920 ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Spored : 1. Pozdrav predsednice, 2 Poročilo tajnice in blagajničarke, 3, Naš program (govor), 4. Naše delo za pri-hodno polletje, 5. Slučajnosti Uljudno vabimo naše žene iz Maribora in okolice in vsakogar, ki mu je na srcu prospeh Jugoslavije. Od 11- t. IH- naprej vozijo viaki tudi po nedeljah kakor v delavnikih Izobraževalni ležal ¥ Šoštanju, v četrtek dne 15. januarja se bode vršil v dvorani hotela Jugoslavija pri kolodvoru enodnevni izobraževalni tečaj, ki se bode pričel ob 9. uri. Predavala bosta govornika iz M« ri bora gg. Dr. Hohnjec in VI. Pušenjak : o krščanskem socializmu, liberalizmu, socialni demokraciji, o organizacijah in drugih političnih in gospodarskih vprašanjih. — Možje, mladeniči, pa tudi ženske, ki se zanimate za pereča vprašanja našega časa, udeležite se v obilnem številu tega poučnega tečaja !. Odlikovanja naših fantau. Pri bojih za osvo boditev Koroške se je posebno odlikovala draga bitnica dravskega havbičnega polka. Za izvanredno hrabrost so bili odlikovani sledeči s srebrnim trakom : Narednik Srečko Puc iz Brezna ob Dravi, korporal Apat Anion doma iz Starega trga pri Slov. gradcu in vojak Vasler Ferdo iz Šoštanja. Našim vrlim slovenskim fantom ča-Btitamo ! „Saraostejneži“ zspet pogoreli. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo, da je dne 6. jan. šentjurski Drofenik priredil v tamošnji šoli shod Samostojne Kmetijske Stranke. Dasšravno je prignal ta slavni mož seboj Robiča iz Limbuša, M. Sernca, Liagelja in Glaserja iz Ruš, vendar je šel brez plena iz selniškega lova. Selnica ne mara ne liberalcev, ne Samostojnežev-zgagarjev, ampak bo ostala zvesto v taboru Kmečke Zveze. Zavedni pelo iški možje in mladeniči so Drofeniku brali take levite, da mu je kar sapo jemalo. Posebno kmečki sin Urbas je s svojim nastopom ugnal Drofenika v kozji rog. Niti krajevnega odbora si niso_ upali sestaviti. ^Kmečki mož je ob slovesu zaklical: „Samostojna je zrasla kakor goba in bo segnila kakor goba.“ Predrznost nemškutarjev $ Sv* Lovrencu na PohOfjSt* št. lovrenški Nemci in nemškutarji se še prav nič ne zavedajo, da spada naše Pohorje pod Jugoslavijo. Gledajoč z vrha planin po dravski dolini, so še vedno prepričani v svoji zagrizeni nemškutariji, da polukavajo iz nemškutar-ske gorske trdnjave po rajhovski dolini Drave. Kje je naša politična oblast, da se ne briga bolj za te izza avstrijske dobe znane ptiče z nem- O 1 Sir a n ¥ škutarskim perjem, kakor : Baumgartner, Moggi ia Löschmgg. Ti gorski ptički so se uprli na Silvestrov večer ostentativno v slovenski družbi, da bi bili vstali, ko so zapeli Slovenci našo na rodno himno. Za časa vojske je moral vsak kajšler in bajtar pod ključ ali na vislice, ako bi odrekel stojo na pozor, če se je zatulila avstrijska, praska ali madžarska himna.. Mi Jugoslovani ne rozzi]atrio s zapornim! ključi, še manj grozimo z vešsli, pač pa zahtevamo, da se pokaže nekaj dostojnosti na pram naši milo doneči himni. G. nemškutarji od Sv. Lovrenca, smo na slovensko olikanih iti zavedi»ih tleh, tirj&mo svoje pravo napram narodnim svetinjam ! Naša politična'oblast pa naj vsaj fa In tam malo obšine z očesom postave po našem Sv. Lovrenca. Dreštro zasebnega uredništva ^ slovenijo, krajevna skupina Celje sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 25. prosinca 1820 dopoldne ob 10. uri v malo dvorano Narodnega doma v Celju. II Of&tOŽU so v noči od 30. na 31. gradua do sedaj ’neznani zlikovci pone snažni napisne table na, trgovinah g. Veseliča in g. Kuhariča. Tudi napis odvetnika in gerenta g. dr, Lašiča je bil ves z človeškim blatom ponesnužea. Odredila se je stroga preiskava ia gotovo je, da bodo zlikovce skoro izsledili in tožili. Mo$t te Moro* Štajersko Mursko polje in Prekmurje je bilo dozdaj precej ločeno, ker ni bilo nikakega mosta čez Muro. Ljudstvo zdaj želi tri moste, pri Radencih, pri Veržeju in Moti. Obenem želi ljudstvo železnico od Sobote skoz Beltince in Veržej v Ljutomer. Zdaj se čuje, da je od ljubljanske vlade dovoljen most četrt ure niže Mote, in da so že odšli vojaki v Ljutomer in na Moto, da bodo začeli z gradnjo tega mostu. Proti mostu seveda ne more nihče biti. Vendar je neumljivo, zakaj se dela najprej most ravno na najbolj slabem prostora, kjer še Mura ni regulirana. Najbolj potreben bi bil most pri Veržeju, kjer je tukaj na obeh bregih Mure primeren dovoz iz celega Murskega polja in Prekmurja, in ker je pri Veržeju Mura že regulirana. Zdaj pa bodo morali Murski poljane! pre voziti celo Mursko polje, predno pridejo do mosta. Radi bi vedeli, kateri inžener je odgovoren za ta most, ki ga bo mogoče prva voda odnesla Ali sta bila glavna inženirja g. načelnik demokratske stranke Lovro Petovar in njegov svak g. Joško Rajh iz Mote? Radi verižni šiva je bilo obsojenih 15 Židov na znatne denarne kazni. Vsi Židje so pobegli v inozem stvo. Braslovški diteotjs so uprizorili 26. decem. igro Miklova Zala. Cisti dobiček 516 K so podarili igralci braslovšfeim invalidom. Obdarovani invalidi iirekajđ tem potom darežljivim darovalcem iskreno zahvalo. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani bo v svoji seji po 15. Janu arja 1920 oddajala tračnice, barske, železniške vozičke za poljski tir in milarne, Že vložene prošnje za te predmete se bodo upoštevale, nove prošnje naj se vlože pravočasno z navedbo ponudnih cen. RazgšiS. V II. artilerijski podoficirski šoli v Mariboru in sicer v pisarni te šole se vrši dne 14. t. m. ob 10 uri dopoldne prodaja gnoja. Kupaželni so vabljeni k prodaji. Požar, ki je izbruhnil v tramici lokomotiv' v Jedlersee pri Dunaju je napravil škode za 40 milijonov kron. Uničenih je bilo 31 lokomotiv. Nemški cesar — noric. -Nemški list „Vorwärts,“ ki je glasilo sedanje nemške vlade, piše. da so se sedaj, ko so pregledali vse papirje bivšega cesarja Viljema, prepričali, da ta mož ni pri čisti pameti. Vsa krivda nemškega naroda — pravi omenjeni list — obstoji v tem, da so se toliko let dali vladati od nevarnega norca, čegar počenjanje je moralo privesti do svetovne vojne. Mi smo vedeli že davno, da je ta mož trčen in vsak, kdor je kedaj citai njegove govore, katere je tako rad dajal od sebe pri vsaki priliki in nepriiiki, je moral priti do prepričanja, da temu možu kolesca v glavi niso v pravem redu. če bi bili Nemci to preje spoznali, bi se jim ne bilo treba sedaj kesati. Specijalist tiskanih psovk nad vse kar ni strogo rdeče barve je socijalističku „Naprej“. Dobil je vendar konkurenta v sirovosti, robusti, psovkah in proti larovški gonji v Ribnikarjev? „Domovini“. Pod častjo nam je, da bi se prerekati z listom, katerega gotovo n e «it a nobeden pošteno in količkaj olikano čuteč inteligent, ue da bi ga pognal v kot z ogorčenimi; Pluj, takih psovk, nesramnosti in nedoslednosti se ne poslužujejo niti italijanske „cunje“, kot ta „Domovina. „Naprej in Domovina“ bosta lista nalašč za psovanje v slovenskem jeziku, da bodo lahko čitali tudi drugi narodi: Slovenec zna psovati, zmerjati in zabavljati po prusko-madžarskem in italijanskem načinu. Le tako naprej. Knjigo o lepem: vedenju že imamo. Ono, o psovanju bosta izdala,pa „Naprej“ in „Domovina“ v kompaniji. Mariborske podružnice S* P* D. Občni zbor se je vršil 5. t. m. ob precej obilni udeležbi. Manjkalo jih je sicer mnogo, a temu smo v Mariboru že vajeni. Po poročilu načelnika, tajnika in. blagajnika, katerim izvajanjem so vsi navzoči pazljivo slediti, so se vršile nadomestne volitve zatri iz odbora izsiopivše člane, ter so bili enoglasno izvoljeni odbornikom g. ravnatelj Tominšek, tajnikom g. Avgust Pavlinič in blagajnikom g. Branem Rotter. — Podružnica je v preteklem letu markirala mnogo potov na Kozjaku, napravila kažipstne samoslovenske table ter si stavila za letošnje leto nalogo, v svojem delokrogu vse na novo premarkirati, nova pota zgraditi itd. Podružnica priredi 1. februarja veliki .planinski ples v vslh prostorih bivše kazine, kateri naj društveno blagajno utrdi ter namerava nuditi na tem plesu svojim članom posebni užitek. Osnoval se je tudi markacijski odsek ter sklenilo prirejati po možnosti vsako nedeljo in praznik večji aii manjši pešizlet in to ue glede na vreme. — Nadejamo se, da bode društvo svojo zadačo v najboljši meri izpolnilo, da nam nudi še marsikateri tak užitek, kot smo ga imeli ob sestanku bratov Korošcev in Štajercev na gori Uršuli. — Vpisoma za novopristopivše člane znaša 2 K, članarina celoletno 12 K. — Pristopajte v naj-obilnejšem številu k podružnici, da Vam bode s tem omogočeno udeležeti se planinskega plesa. Straža t>o od 3.« felbr»u.»i?j» raodpjpej izsliGtjsfcla. t; s? ilx ,*>£&& z&a» teden in j© tos?©j celoletna ia.® 50 Ml zelo nizka.* S-tsssfcižsii s ti st 33.© celo leto 50 M; pol leta. 2© K. četrtletno JA M„ mesečno 5 Ml. Sisvstv#. „Naša država“, spisal dr. Karel Capuder. Cirilova knjižnica. 1. zvezek. Maribor, 1919, Cirilova tiskarna. Cena s postu.«o 4.20 K, brez poštnine 3.50 K. Strani 120. — (drilova tiskarna pričenja izdajati knjižnico, kjer se bodo obravnavali predmeti iz našega zemljepisja, zgodovine, narodopisja ter duševnega in kulturnega živi'on ja sploh. PocUetjd* je nastalo iz resnične in aktu el ne > otrobe. Vsak zvezek bo laico lire jen, da bo lahko služil kot informacijsko sredstvo , a tudi priročna knjiga, namenjen bo, širšemu, nekoliko zavedneišemu in izobraženejšemu občinstvu, a bo prišel prav tudi inteligentu ter imel trajno vrednost. Prvi zvezek obravnava zemljepis naše države, torej predmet, ki je v Sedanjih dneh vsakemu potreben, a o katerem nimamo še nobenega drugega spisa. Dr. K. Capuder je znan strokovnjak in pisatelj in njegovo i-me jamči, da je delo solidno in temeljito. Cena je presenetljivo nizka — po zaslugi tiskarne in pisatelja, ki ne iščejo pri rodoljubnem delu nobenega dobička. UJME W i Srsdišce* v nedeljo 18. jan. po večernicah je shod tukajšnjih Orlic in »Orlov. Vabljeni so tudi vsi naši prijatelji, ker je med drugim na sporedu tudi li»*tt»»»ifn. bežičnog** if'pwnca. Rajiieiibnrški Orel priredi v nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob treh. v dvorani kapi ani je predstavo. Vprizorili bodo narodno igro s petjem v petih dejanjih „Domen.“ Pridite k tej prireditvi v obilnem številu domačini, pa tudi vsi prijatelji in somišljeniki iz sosednjih župnij! Prireditve» Šoštanj* Prihodnjo nedeljo dne 18. jan. ob treti ori popoldne priredi „Bralno draštvo“ od Sv.. Mihaela pri Šoštanju v dvorani hotela Jugoslavija pri kolodvoru zgodovinsko igro „Juli a š k e Slej k e„ s petjem v 4 dejanjih. Obrtniški zadruga ¥ Laškem priredi 17. t. m. v dvoranah hotela, Henke v Laškem veliko „v ©selle o“. Sodeluje Celjska mestna godba. Med 23. in 1. 'uro vrši se obširna tombola s kra nimi dobitki. Čisti dobitek je namenjen za j podporni sklad' za obolele, ostarele in potom 1 vojne poškodovane obrtnike sodaega okraja t Laško. « Mala naznanila. Kupujem okrogel les sa žago na Storti ali na žago postavljen &li drugače po dogovoru. M. Vračko, Polzela. 1781 Tila v Bistrici ae da v najem. Vpraša ae v Studencih, Šuiteri-čeva ul. 7, soboto popoldan in nedeljo. . 18 Cebelni vosek, suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji • dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, Spodoja Šiška. 1799 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru. 1796 Sprejme se dobra, za vse zanesljiva kuharica, z dobrimi iz-pri Sevali v stalno službo. Ponnd-be na naslov: Maria Weismann, I Herrengasse 22, Maribor. 16 hiša z velikim vrtom v Mariboru, za vsako obrt ali trgovino sposobna, se takoj zamenja za posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravništvu. 1805 Dragoceni zapestnica, broša in elegantni zastori za 2 okni s karnisami iz medi se proda, Maribor, Schillerjeva cesta št. 6, I. nadstr., levo. 17 ■ožka pisarniška mod z dobrimi priporočili išče službe, — Ponudbe na upravo Straže pod K 621. U Ixjava S Izjavljam, da z osebo g. Franza Sehnuderl, v Mariboru, Mlinska nlica. 21, nisem identičen