no >voz liO CsiJ, I J.d gasi. psžspss gag* m M h gs ,$ Ss 4= Asr is g&s m mg S*% % “ Š-“ i %£ss§ Sasa ,r% - - . 'gi č^' I !&SS P3 ar".- in njeni 'arhivi ni ir: j 11: ni 1 uc i v o r o k o v , d;. CLO\ d J-j-vJ? * r\ r'. j r. *- ' J dinar ca jo uc tani vila - temi 25 leti je lila eouo v -i-»o i - n 4 v c . a . s t a 1 a 1 o t a do v o ono delo ."9 7 / X ‘C I- iGJill* VSO .rjou rca£Gi onar ;*io hliho • • : , - y- »■ -v o i } o. el v- — Cv r? v a r-9 r * - - ’ ' > uilG Vsi kur c atov o delu v t:—, o. ene.ee morala ec riti o a e vej cl in popisni'rk; ki IX vo”:rn mn- 'oii r.iO t -oia voditi, bo je eclen iz- ec ni tila napisana - partije ..mano niti na j vaš ne j Ših do- tije.tiLoni ves las nje i-tO O. dcO ovr.r. V tl. p;n ! n 'J Ltlj. __ svoje člane, ano£i di ločili od r.okre 10 do 15 let i mi zgodovino partije«V uš n partija p o rani , ■ 1,0 Lili 1.0 - n » J Cii d C> I gradi LX:.G7i 3 in j c tret ‘1 voao\;x n :;a£o iOJO. j ci .Lel 'O sc tu— . li lili : pconauc ' 2 nast¬ lala , kako io aeiaia l. dv o o Ca. J <** JL 1» V . t '- g -J '• Li i .’.. « Toke kirisc oo kom r.ajpla vos svet in :ik nasda vsega - torbe dveh ioper rdo j cu svetovi: pustilo volik vpliv v sv e ta. IT J je nastala oh koncu 'borbe dve! j ali stisnil: sil.katoro so imelo interese si ustvari,;o novo državo. I c raci adn nvc tre ogrc ko jo r.a stala slavi ja > ki je olla rezultat borka dveh iupsiia- s 5.1 y dveh reakcijcnarnii k lik. L'is o pa Iržavo ljudi e/ki so potom r e volne i je inoli težnjo d JL svetilo februarj a c.n a proces jroti entataopil je Jspela je, ua ni ona vedela za a delžijo , ioula laž . so jih sa- konunisti ig. je bi-P )diti.Zaprli debi I r/ r-■ Partije procesu se uenili vodstvo leta 1922.se je,ka~ posvetilo izgradnji jevBuržuasija je bila povsod v o Lavski rasrea je bil raz e ep L j en . Par4> ijeaali notranji spori,zato je bilo nujno.,na se uvoda v delavski razred enotnost.V Moskvi se je takrat vrnila konferenca,kako bbi se združil.ves delavski nared v borbe protibur šuaziji.Baua Partija je imela takrat težko sta 1 Žr% »■$ n vv>n 1 « n o vrn n Vi r \v rr rr i r»*u- i 4* ri Ir *> a >• tij c so XJ «14.^ Ju a ul Ut x J v* ^ m u, w w w u 1 išče,ni imalm svojih domov, dvoran, itd., hi se lahko delavstvo zbiralo.Sačcla se j kjer je rav 10 je 12 .gr a ih j a p a r t i J p riala i ar ti j a do ■variti i analno cleio 1 ar¬ ine la svojih ljudi.; je pozvala *4- J- C n-' >VO mati ro uavt>aiJJjL ; ki ji:, je dobila ir 'Moskva Zaceli so taktiko enotna fronte»Desnica je j ton satotirala.Pričela se s ke o rg ar. i a acj e«1. 112 2.«j e Sklepa.,da je treta tije.Ker ra ni zastopnike delavcev na konferencc »3 o nap. ndi isuli program in ko je policija, earlu -v . rana/kjer so zborovali,so policiji pro ^ nacionalno vprašanje rešuje z uatavu,«« revolucijo-Pričela se je borba proti takemu g danju.ka nacionalno vprašanje. Decembra 1.1923.se je vrlila 3 konferenca oziroma kongres.Vršila se je torta mod levo in desne frakcijo glede nacionalnega Vprašanja A - kmečkega vprašanja itd.Bina Markovič zastopali kvidaturski blok.ka tej konferenci so se posta vila vsa vprašanja prvikrat pravilno-Pravilno- se je rešilo nacionalno vprašanje:pravica narp da do samo odločbe in do odcepitve»To novo ras Umevanje vseh vprašanj je bilo treta prenosti- V' legalno Partijo.Takrat je stopili; Partija na plan s novim. programom.Buržoaziju je videla,da jo sedaj prišla & partijo nav s. križ tudi glede - nacionalnega vprašanja.Ko je videla,da je Par¬ tija njen najbolj resen nasprotnik jo postala- nanjo če bolj besna. 11 ■partija do seaaj uT Tjaaia svoje lasane teh hike' in tudi ni izdajala svojih lis tov »Se daj pa JBe je osnovala tehnika in izdajal-, so ilegalni list n Proletei’” in še razlione brošure .Paprimerj Makedonija Make done era ./v tej brošuri pravilno' pešujejc nacionalno vprašanje Mačedonij« ja prehaja ve vedno večje nas p* ret je j o. V tiskamo je udrla policija in vse la* Ist leto,to je leta 1924 e? je prišla burži zija v oster spopad z SIS Hrvatske.kadioa s6 j.’X CiV _L .ije .Parti liuržuaz.1 iaplenij 4 ^aprli.Ko ie bnrzuaziraj je začele vide sled« s pop: čke j op a j aiLj a eden politik v sv >il v vlado.Iz I .e stranke je nast \ , Mnogo tovariše tovariš Stalin je p onalnega vprašan j a pa katerreu sc bile jih je dal tov*Sta sanja v Jugoslaviji Xi_,da bodo v bodoč ho .To pa go bi le 1? z .Radičem, . je osamljena je kot nede¬ ski e p oto sc se i : ¥ tej perij cepi j programa anusi; i Vse te" Pral vodstvo Koninto; kat e red j čustva kot a' frakcijunaško vodotv Partiji,v elanov vo ucijcnaski* Jona' l;e borbe so prisilile x ^da j o sije odprto'pisni naši označila sedem do ošeru - akci-jonase .ustrc obsoja— in sestavi novo. V Zagre- * ran pokret, ki se je - f rakci ji in nastopal okret sta vodila tova rti.je ; ki ga je sestdv- nesnih, pod vodstvom t- X bu je bil takrat grganiz boril proti levi in desn pravilno pot Partij e-»Ta TITO 'in Kebran r ¥ods tvc ] vila Kominterna je v par figure Draškovica delavca visoke morale in res— pravega partijca,v par uesecik likvidirala fra kcionaštvo.Tajjic se je po' nekoliko mesecih mogel sestati četrti kongres v Dresdenu. Koncem leta 1328.je bil četrti kongrosPar tije v Dresdenu.Ta kongres poučni ozdravljenje JPartije ca frakcicnaštva.Delegati so bili veol nosan delavci .Enoglasne so sprejeli pisno Kendu terne obsodili 10vo i:k desno frakcijo ter .g ok¬ tav ili novo vodstvo z G-jinu Dračkovicem na cela i'x'\r ič se je sprožila diskusj a , kakšen karakter daj ina revolucija v Jugoslaviji, Ilu leto težke krize ? ki ni e naprej stopnj o vale1Kaot j e ^ padali v dolgove , de lavcon so sni svejik so stankih ca— o r t a j o - 0 V p o r tl a o ail. el. Situacija je ros ta Ruuisa Pfs .dl:?- a in i ^ic to 1918. j o onekalo ampak se o vedno bol; Ji o -a je Radi ogorčen 4- ^ ^ vil X: u "r,. - c,- “ 4 , .ac;G* iUg' .-.Uaviji * ji'; •'lit 1'. j zala je - proglasil diktaturo ; ki jedo .rimarju 1929„UI:injene so bile — * o bila stšetrom Živkovi6 c m di ktatarska.Vse n niso ničesar— t uri.Partija pa onastvo in ko — pe .L o, a«- stališče je bilo popoln ko napaka je bila v tem res ti v boj bre rartija naletela na ji la edina, ki se ji leto krvavih pokolje J-adlo .Padel je tudi 'spadal iz Rusije in ga odvlekli na mejo in doslcdnjoatjo na diktaturi.To njeno— v raviIno-Edina nj en je hotela množice po- je es bes buržuazljejker je .o uprla.To leto je bilo in mnogo članov CK-ja je priprave.Prav zaradi tega G-j ura Draskovič,ko se je — ko ga v Mariboru ustrelili jn rekli,da je padel,ko je sat, prestopil mejo.V Zagrebu je paoel celotni CK S KOJ-a, brata Oreški in Margonovic * J etnisnice so bile p c-laa«. bo takrat veljavni zakon o zajciti države fc je razciril na vsakega,ki je trdil,da je v Jugoslaviji ve c narodov .Partijo ni bila te-sno- p o ve zona z množicami in zato je aorala plačati velike žrtve v kadrih. biktatnra ni nog la izvesti vnelo tisitilpan log,ki si jih je zadala.Kriza je vscdalje risic delavci so siveli bedno,etrajki so bili na dne« neu redu.Diktatura je takrat zubranila vse s trg nke razen socialdemokratskih sindikatov/:.! sc-' p.pstali izdajalci delavskega razreda.Bili so - sluge turžuazije.Delavstvo je bilo zmedeno ri¬ ti Partija sam se ni znašla.Treba je bilo po¬ iskati na$in,kako pritegniti delavstvo v organ nizacij o,nesavisni sindikati so bili ukinjeni« Prioli so do pravilnega Glodanja.pritegnili so delavce, da gredo v OBS, kar po tudi o c sani ciro videli k sc si kmalu osvojili poz'iet-g«ryV letu 1932.do 33.so'postajali otrajki vse pogostejji Leta 193d.se je v Ljubljani vršila 4 kon¬ ferenca,ki jo podčrtala dele Partije v 0D3.Ta¬ ka j je bilo tudi rešeno v ; rašanje,kakšna najbo revolucija v Jugoslaviji,ki naj bi bila najprej buržtiaziio—demokrati ena,poten pa pro le tarska. Ta sklep je Kominterna potrdila. kavno zaradi te težke krize,ki je tolika¬ le t 'pretresala svet,ogulila delavce do hcatiin ropala po vseh državah,je vse iskalo iz nje iz •koda.Treba jo bilo delovne nase združiti za bo rbo proti imp.erijalizuu.V Poučiji ju pričel to krat na oblast Hitler.Leta 1935, se je vršil 7 kongres Kominterne,ki je določil linijo borbe- p.roti fašizmu.V vseh deželah sc se urgauizfcrae le ljudske 'fronte za borbe proti n j euu.IčašaPai’ tija jo uspela,da pridobi maso arugih strank , niso se pa mogli zediniti za skupno borbo pro¬ ti fašizmu. čeravno so bile frakcije v Partiji likvi¬ dirane, čeravno se je Partija okrepila zbasani, se je ve o eno v vrhe vili Partije pojavilo frake i jenadtve .Stari frakcijunaki so nido mogli oz¬ draviti o taro bolezni.Tvorile so Se nove skupi niče.V SZ je prišlo ravne takrat de velikega - Slačenja trockistov in buiiarinis te v • Tudi pri - nas sc- odkrili frakcij onale, ki so imeli sveao- z Trocki jem in sc 'privedli Partije tako dale o, da jo je Lcmintoma mislila zaradi njenih ne p e prestarih, notranjih bojev ras^ usti ■' 1 .ieaaj je zaprosil tov.TITO, da njemu poverijo vodstvo.0— bljubil jo, da bo Partijo popolnoma o o-ir avli. Ta krat so je tudi izkazalo, c a je G-ori.ic frake iv. rt naš .Modremu TITOVELTJ vods tvu se imo>lc zahvalil ti, da je Partijo dvignil na zaviinc vi.vino.Po¬ polnoma je likvidiral frakcij ene Š t vo, * te vilo - elanov se je povečale.!" svoj v-n ros so unesli kc-i.iur.is ti odloke ? kongresa keninterne.posreči lo se je' zajeti ljudske muco- in pridobiti/uglea in žaganje Ko min terne/pri ljudski k masah. Po¬ vedli sc ji- v borbo proti Paliana.hjena ;_o - je ressbia.Vidime da je. imela uhpeh.prc.ro jaie so se mnogo demonstracije ii_ otrajki proti vej ni in za naslonitev Jugoslavije na SZ.Med tem je bila Vladajoča diktatorska klika zamenjana- 25zmarca 1241. jo Jugoslavija pristopila k troj nem paktu.To je v njej izzvalo odpor množic , ki ga jo Partija se podzgala.Vrdile so se de - meno trači je in neredi .I-urŽuazija je izrabila - to priliko in sc hotela pokazati lepo ter upri zoriid vojaški pub. Toda,kc je Hitler navalil «• na Jugoslavije , je prva zbezala. S tem dogedkem- je totalno razgalila preči narodom in .razkrinka la svojo podlo "poli tike,ki jo je igrala c.eliii- 25 . lot .barok. • j o je zasovražil. Ko je Hitler okupiral Jugoslavijo,do .vse iruge stranke prešle na stran okupatorja ali p pa se potoonn la. kdino K? je bila rvašo ona inje prevzela vodstvo naroda v svoje roke ter ga po v epi la v oborožen odpor proti onupatorju.Iju.iuo ona je bila sposobna,da organizira in povede - nared v borbo, ker si je v dobi 2o lot ilegalno IS sti zgradila svoje kadre,ki so umirali že v Ju goslaviji pod belim terorjem in s® je naučila- organizacije in enotnosti.Vse druge stranke ni ratrosti ,da ti se ujr je megla obdržati odo v. in narediti t.o njo množic ,d so imele niti volje niti le okupatorju.Kasa Partij vodstvo jugoslovanskih na čudo samo zato,ker je smela so uvidele } da ju edino pot KF vruvilna.Tako' je pc velikih .in težkih žrtvah, skozi ,Žq let težke borko zasluženo prišla na tisto .uešto,na kate¬ rem se danes nahaja .Ojeklenela je V neprestanih, 'bojih in ,jQ naslonjena na široke u&se delovnega ljudstva reševala vprašanja,ki sc izglodala ne rešljiva,Takoj je' pravilno rešila nacionalno v prasanjo.Ustvarila je našo KOV,okoli- katere s 6 so zbrale široke ljudske nase ,in pričala torbo p roti okupatorj u» Vse to pa je mogla storiti sauo zato, ker nap re stan sgfii ljudstva : «h se je učila in prekalila v proti sovražnike:.;, delavnega ij uastva, ner jo clo sep.m onuen^st e.■. -^ /m.: o...o ^, sicrutna, bi-j.a J p va KP.Leta 194o.„so je, vršila v Zagrebu 5>fconfe ronca^kjer ' je, tile. zastopanih 12o delegatov.jša mo vrši te v to konference jo pomenila cgromeh u speh-Ka njej sta. tila zastopana celo .dva dele¬ gata iz vojske.To je -eden ne j važne j šili trenut¬ kov v zgodovini naše Kp.Ku tej konferenci Je dobile, .ros p vmJc narkšistično-lenirm.e\ično Vod s tv o-.Osnovne naloge so tile: V loga Parklje vttr bi proti imperij alismu-zate je ni motilo,ko je bila napadena svoboda narodov v Jaroslaviji,da jih povede v torte.Pc okupaciji se je posvoji* la izgradnji vojaških organov in sc priprav -1 la za vs toj c,8.julij a 1941.jo prišpl na tereh Ck KPJ,malo kasneje pa tudi vrhovni štab. Kas narod se je ped yčustvom KP in tevalu ša Tita podal v torbo proti okupatorju in pro¬ ti vsem svojim zatiralcem za lepšo in boljšo - bodočnost vseh narodov.Jugoslavije.^ \ •. i ..ja X6 \ ŽIVLJENJEPIS MARŠALA TOVARIŠA TITA Rejen Je til v Hrvatskem Zagorju 6.marca 1602.1 o poklicu je kovinarski delavec.Delal Je v tovarni na Dunaju, pesno je v ladjedelnici v -• Kraljeviči in Zagrebu.Služil je vojske v Avst¬ riji .kot narednik in je bil v svetovni vojni \ Rusiji ujet.Udejstvoval se je v cktUbershi, re¬ voluciji in se je leta lo26.vrnil’v Jugoslaviji jo.Bil je uea tistimi,ki so v nudi EP vodili - torto proti frakciji.Leta 1923.so ga v Zagrebu ujeli iti tre i j al je na agente, toda ni se mu po - s redilo uiti.Ril je zaprt v Zagrebu 'in iiari ‘ ' ru. Jaeležil se je tudi ket preš tavalo c > revolucije,leta 1937.je ,revzoi vodstvu- jugo - s lov ang Le RP.V Moskvi ima d en«, in uva sina. Pr v- vi siii; se je odlikoval v obrambi Moskve,kjerje izgubil rtku.ti-ogladen je za l'ie r c- ja — & & t j