MmJ« vsak če trie k In •dja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem «a dom za celo leto 32 din., rl leta 16 din., četrt leta din. Izven Jugoslavije M din. Naročnina se pošlje m upravništvo .Slovenskega Gospodarje* v Mariboru, Koroška cesle 5. f.fst se dopošilja do od-povec;. Naročnina se plačuje v ncprej. Telefon inlerurban št. 113. Uredništvo jc v M»ribr-ra Koroška cesta št. 5. Roko plsi se ne vračajo. Uprar nSfvo sprejema naročni»*, inseraie in reklamacij«. Cene inseratom po doje-voru. Za večkratne o^ii»' primeren popust. Nezaptfc raklamacije so potato proste. Čekovni račun poštnega irada Ljubljana šL 10.6«. Telefon inlerurban št. 113. Posamezna Ste /!ika siare 1-50 din. P« Stnlna plačar.a - ijoiovfnl. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO MABIBOB) dLxie »l. j&nuarja 1924. 45® letnili. Samo srbsko zastopstvo državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.^ Škodljive in poniževalne strani samosrbskega vodstva in zastopstva države Srbov, Hrvatov in Slovencev je temeljito osvetljil in grajal poslanec g. dr. Hohnjec v skupščinski razpravi o vprašanju vinskega izvoza, ko je izvajal: Jaz sem stavil to vprašanje na gospoda ministra trgovine zato, da obrnem njegovo pozornost na gotove stvari, katere treba da upošteva ob priliki sklepanja naše trgovinske pogodbe z Avstrijo. V svojem vprašanju sem opozoril gospoda ministra, da je naše vinogradništvo v državi, zlasti pa v Sloveniji, v slabem položaju. V naši državi se letno pridela preko 4,000.000 hI vina, v Sloveniji sami pa se je predlanskim pridelalo preko 783.000 hI vina. Naši vinogradniki so izgubili svoje glavne nekdanje zunanje kupce, katere so imeli v Nemčiji, Avstriji, Čelioslovaški in Poljski. Po vojni se je situacija zelo izpremenila nam v škodo. Francija, ki je ena prvih producentov vina s produkcijo letnih 50—60,000.000 hI vina, si je znala zagotoviti kot odje-malke Avstrijo, Čehoslovaško in Poljsko. Oddajati je imela laka in tolika vina, da jih je morala v to svrho rizanesljivo, — prizanesljivo, gospod Aleš Blaž! — Moj namen je čisto miroljuben in bo v korist nam in tudi vam. gospod! — Zadeva je tale. Prosim da vam jo smem razložiti!« Aleš Blaž je molčal. «Dovolite torej! Govoril bom kratko. — Prihajam k vam v imenu vašega nekadnjega založnika, gospoda Ivana Dvoržaka, in tudi v imenu kraljevske akademije. Gospoda založnika poznate. Ko sle še živeli, je izdajal vaša dela. Mnogo je zaslužil. Seveda! Ime Aleš Blaž je silno vleklo. Morebiti do vas ni bil čisto pravičen. — Prosim nikar se ne razburite! — To je vprašanje, ki ga bomo tudi še rešili, ako ugodite naši prošnji. Pa to mimogrede! — Da je mož kot izdajatelj vaših del vseskozi poznal vaše pisateljske posebnosli, vaš slog, vaš besedni zaklad, vaše ideje itd., to je razumljivo. Dobro —! Ko so lorej izšle vaše tri povesti, — tiste, ki ste jih podpisali s «H. B.« — so prišle kot slovstvena novost seve tudi njemu v roke. Začudil se je. ,To je pisal Aleš Blaž in nihče drug!' si jc dejal. Mislil je ti-stikrat, da so morebiti iz zapuščine Blaževe. Stvar ga je zanimala, ker je pripravljal celotno izdajo velikega pisatelja. Prišel je tudi k meni. Kakor veste, me je kraljevska akademija imenovala za svojega slovstvenega izvedenca. Iz same ljubezni do zanimivega predmeta se bavim z raziskovanjem slarih rokopisov. Nočem se hvalili, pa že mnogokateremu brezimnemu rokopisu sem pripomogel do poštenega imena, — in tudi do pravega imena. Z vso vnemo sem se lotil dela. Zadeva je vzbujala moje strokovno zanimanje v najvišji meri. Mimogrede omenim, tudi vaša osebnost me je zelo zanimala in prav zelo pa še vaša nenadna smrt. O vaši «smrti« sem si naredil čisto moje mnenje, ki sem ga pa obdržal zase. Pa o tem pozneje. Preštudiral sem torej vsa vaša dela podbrobno in natančno, preštudiral tudi tista, ki so izšla s podpisom «H. B.«, jih primerjal med seboj — in izjavil, da jc Aleš Blaž njihov pisatelj. Gospod Ivan Dvoržak si je nato dobil založniško pravico od prvega založnika in izdal vaša jioslednja tri dela obenem s prejšnjimi, pa s pripombo, da so to nanovo najdena «posmrtna« dela Aleša Blaža. Ne bom zagovarjal njegovega dejanja. Priznavam. da ni postopal čisto pravilno. Prenaglil se je. Bal se je, da ga ne bi kdo drug prehitel. Pohlep po zaslužku —! Dobro! Koma j da so zagledale knjige beli dan, že se je oglasil tovarnar in veletrgovec Širne Blaž — vaš sorodnik, kajne? — in je sevc tožil založnika radi goljufije. Aleš Blaž da je umrl, je pravil, in on Šime Blaž da je njegov dedič. V pisateljevi zapuščini, je pravil, ni bik» nobenih rokopisov, ki bi še ne bili natisnjeni. Založnik da je torej s svojo izdajo «nanovo najdenih «posmrtnih del Aleša Blaža« čisto proslo zlorabljal ime velikega pisatelja in zagrešil goljufijo. — Tožba bi ne bila tolikega pomena, da ni vanjo zamotana ludi moja čast in z njo čast kraljevske akademije. Saj me razumete! Kajti da se bo založnik skliceval v prvi vrsti name, o tem ni dvoma. Zadeva je bila na mah resna. Sedli smo in se posvetovali. Eno je bila zame nad vse dvome vzvišeno, to narrtreč, da so tista dela zares izpod peresa Aleša Blaža. Pa izjava slovstvenika bi še menda ne zadoslovaln K«- nas v Beogradu hočejo kolikor mogoče z davki ebležiti, je bil in je še vedno boj za olajšave .lavčuik kremen silno težek. Letos je posebej na posredovanje dr. Korošca in stvarna izvajanja zastopnikov Jugoslovanskega kluba v finančnem odseku in na številne proteste, ki so jih sklenili občinski zastopniki, izjavi! finančni minister, da pristane na zvišanje davka pr ilega eksistenčnega minima pri osebni dohodnini na pet tisoč dinarjev. Tako bo v novem finančnem zakonu torej določen eksistenčni minimum na ta znesek. Sicer fin. minister s tem ni sprejel popolnoma zahtev; Jugoslovanskega kluba, ki zahteva 15 tisoč dinarjev kot minimum, toda vendar imamo zaznamovati lep uspeh. Greni nam veselje nad uspehom dejstvo, da je minister odklonil zahtevo, da se temu novemu eksistenčnemu minimu prilagodi tudi lestvica o plačevanju davka. Vse dokazovanje v finančnem odboru in tudi finančnega delegata dr. Šavnika je bil brez uspeha. To je velik nedostitek in kaže jasno, da v Beogradu nimajo ali ne volje, ali ne zmožnosti, da bi razumeli naše poslance in finančne strokovnjake. Ali bomo imeli korist? Dokler finančni minister ne pristane, da se iz-premeni tudi primerno lestvica, bo sebno dohodninski davek še vedno zelo krivičen. Toda pomoč je vendar mogoča in sicer je v sledečem: 1. Vsi davčni obvezanci, katerih cisti dohodek ni bil in ne bo cenjen nad 20 tisoč kron, odnosno 5 tisoč dinarjev, bodo osebne dohodnine prosti. Zadnji dve leti so bili prosti le oni, pri katerih je bil čisti dohodek cenjen r.a 10 tisoč kron. 2. Ako odpade ta davek, odpadejo seveda tudi 30 odstotne drž. doklade na ta davek in invalidninske do-klade. 3. Ker je gospodarski položaj kmetskega ljudstva slabši, kakor prejšnjega leta, ob pravični oceni morajo odpasti tudi vsi, od plačevanja tega davka, ki so imeli tudi nekaj nad 20 tisoč dohodka. Seveda morajo pravočasno vnovič napovedati svoje dohodke in upravne stroške. Kje ljudje sami sebi škodujejo. Da je toliko nevolje in nezadovoljnosti, pa so si deloma ljudje sami krivi. Pred vsem navadno vsi zanemarjajo napoved ob določenem roku. Dalje napravijo napačno napoved o svojih vračunljivih stroških. Tudi se grdo med seboj ovajajo. Ne udeležujejo se volitev v senilne komisije, katere imajo dalekosežne pravice. Kaj pomagajo vsa poslančeva posredovanja in vsa izpre-minjevanja postav, ako se ljudje sebi v prid svojih pravic nočejo ali ne znajo posluževati?! Žalostno je, ako štejemo kljub vsem opozoritvam po časopisih glasove, ki so jih oddali naši davkoplačevalci za cenilne komisije zadnjič. Liberalci in Nemci so prišli vsi, naših pa niti ne deseti del! To mora postati drugače! Na kaj opozarjamo bralce? Opozarjamo bralce ,naj vsak dobro pregleda, aii je za preteklo leto plačal več dohodnine, kakor misli, da je pravilno. Kdor hoče imeti sploh pravico pritožbe, mora ustmeno ali pismeno izvršiti napoved. Seda j je še rok napovedi. Preštudiraj, kar smo že pisali v preteklih letih in po teh navodilih napravi napoved! Poslanci so v težavni borbi spet nekaj priborili, sedaj pa glejte, da si sami ne zapravite ugodnosti. Pozivamo pa tudi javno naše davčne oblasti, naj uvažuje-jo dejstvo, da je polažaj naših davkoplačevalcev mnogo težavnejši, kakor je bil še lani in povrh na j uvažujejo da se drugod v naši državi ne ravna z jednako neizprosno strogostjo, ponekod pa sploh osebne dohodnine ! nimajo. ■p"'»'-..........»-i.r. za dokaz resnice pred sodnijo. Treba je bilo še drugih j dokazov. Vprašanje, kdo je napisal lista dela, je razen \ tega dobivalo zame še Čisto drugačno ozadje. Rekel sem vam že, da sem si naredil o vaši smrti čisto svoje mnen- j je. Zakaj, to bodete že še svojčas slišali. Izdaja vaših «posmrtnih« del mi je dala povod, da sem stopil s svojim mnenjem na dan. In jaz sem bil tisti, ki je prvi zagovarjal misel, Ja Aleš Blaž ni uanrl —. Poznam velike može in njih značaje. Saj se pol stoletja bavim z njihovimi životopisi. To je moja priljubljena stroka. Držal sem se načela in se ga še vedno držim, da so vsi veliki možje — posebneži. KaF je pri drugih ljudeh nemogoče, 1o'je pri njih samo po sebi umevno. Moji podmeni je seve dajal precej tido oporo — neki prizor v hotelu «I^ri solnc.u« —. Se spominjate, kajne? Na listi večer, ko sle se plaho in boječe primu-zali v vezo hotela in prosili za sobo —! Jaz sem bil li-•stikrat v veži —. V svoji zmedenosti ste izdali, kdo da ste —. No pa naprej! Na podlagi l«i svoje podmene sem sledil sledom, ki ste jih zapustili za seboj. In hvala Bogu, sledov sle dovolj pustili, preden sle izginili sem v iale idiličen «Mirni dol«! Kaj vse smo spravili na dan, o tem bodete že še culi! Za sedaj naj omenim, da nam je m njkaio le še samo enega člena v verigi naših dokazov, namreč da je pisava pisatelja H. B. — Hinkota Brglez — ista kakor pisava Aleša Blaža. In to sem danes jaz dognal, sami ste bili priča temu! Pa ne, nisem prav dejal še eden iu sicer najvažnejši dokaz potrebujemo!« Gospod Aleksander Delmonte je v stal in položil Alešu roko na ramo. «Gospod Aleš Blaž! Mi potrebujemo vašo izjavo, da ste zares Aleš 0 pogazdnvmiu. (Piše Ivan Štampar, ekonom graščine Ormož). Jugoslavija je po svoji zemljepisni legi, podnebju in kakovosti zemlje agrarna država, to se pravi, da tvorijo kmetijski proizvodi pretežni del vseh državnih dohodkov. Izmed mnogih proizvodov ali surovin, ki pridejo pri nas v pošlev za izvoz (eksport) zavzema les in njegovi izdelki prav odlično mesto. Vsled tega je potrebno, da posvetimo gozdarstvu v naši državi posebno pozornost. Vpliv gozdov na podnebjem Poglejmo kolike vrednosti so gozdovi v gmotnem in zdravstvenem oziru za posameznika in celo državo. Obsežni gozdovi so za vsako pokrajino neizmerna dobrota. Oni vplivajo v veliki meri na podnebje in ozračje dotičnih krajev ter regulirajo padavine, kar je za rodovitnost naše zemlje velikega pomena. V krajih, kjer je malo gozdov in mnogo golega sveta, deluje solnčna toplota neposredno na zemljo, ki se vsled tega brzo segreva in ravno tako hitro zopet ohlaja. Vlaga, ki jo sprejema zemlja v se na la ali oni način, izhlapeva v brezgozdnem svetu zelo naglo in zemlja se hitreje osuši, nego z gozdnim drevjem poraščenem svetu. Ta okol-nost povzroča hude vetrove, ker se topli in lahek zrak menjava s hladnim Ln težkim. Posledice tega so: nestanovitno vreme, močni nalivi in zopet hude suše in slabe leline v takšnih krajih. Obsežni gozdovi so pravcati nabiralniki podnebne vlage, ki pod drevjem počasi izhlapela ter zabranjuje prehitro spreminjanje zračne toplote. Preohilo vodo v deževnem vremenu gozdi zadržujejo v sebi. Radi tega tudi ne opažamo, da bi gozdni potoki ob deževju posebno narasti i. V gozdovih izginja voda skozi nebroj luknjic v zemljo, kjer se zbira in na gotovih mestih prikipi kot biserno čisti virček na dan. Gozdni studenci ne usahnejo tudi v najhujši suši. Gozdovi torej uravnavajo vodno razmerje in s tem preprečujejo poletno sušo, ki povzroči čestokrat ogromno škodo. Podnebje gozdnih krajev je vsled tega mehko, vlažno in prijetno in vreme boli stalno. Nastanek goszdov. Kjer človeška roka ni mogla poseči vmes, so gozdovi nastali od narave same. Stara debla nadomesti mladi naraščaj drevja, ki se je zaplodil iz semena do-rastlega drevja. Kjer pa hočemo gozdove izkoriščati z največjim pridom, moramo skrbeti za umno pomla-janje in vzgojevanje gozdnega drevja. Po načinu vzgoje razločujemo iri glavne vrste gozdov in sicer visoke, srednje in nizke gozde. Visoki gozdi. Visoki gozdi so tisti., kojih drevje je vzrastlo iz semena. V njih vobče doraste drevje vsaj toliko, da rodi . kaljivo seme. Ako prepustimo pomlajevanje naravi, te- j daj je treba doseči to starost visokih gozdov zategadelj, da dobimo iz semena starega drevja nov mlad naraščaj. V visokih gozdih, ki se umetno pomlajujejo, zasadi ali zaseje posekane prostore človek vam. Čas, v kalerem jih je posekati, ne zavisi potemtakem od starosti drevja. Visoki gozdovi obstoje navadno iz mešanega drevja, ki ga cenimo po dolgosli ,oz. visokosti in debelosti. Visoki gozdi pa tudi zemljo najbolj varujejo pred izsušenjem ter so za io prikladni za gorate in strme lege in rodo- viten gozdni svet. Srednji gozdi. V srednjih gozdih je zdrnžen visok gozd z nizkim. Na spodnjem drevju ali podraščajem, ki je vzrastel iz- štorov, raste v primerni razdelili ponajreč i t semena vegojeno visoko ali zgornje drevje. V takšnih gozdih pridobivamo visoki in močni stavbeni les poleg nižjega in slabejšega kur javnega lesa. V srednjih gozdih se vzgoji lahko prav močno drevje, ki pa ne sme biti pregosto, da ne zatira spodnjega lesa. Uspevajo najbolj na dobri in globoki zemlji. Nizki gozdi. Nizki gozdi so tisti, kjer raste drevje iz štorov in korenin posekanega drevja. Za gozde te vrste je priklad no samo listnato drevje, ki poganja iz štorov, in te zmožnost ohrani dalje časa. Ker stari štori več ne poganjajo, se mora drevje sekati v krajših razdobjih ter ne doseže starosti, kot v visokih gozdih. V takšnih gozdih pridobivamo trtno kolje, kolje za sejanje sadnega drevja, za plotove itd. V nizkih gozdih se mora paša živine in poraba odpadlega listja opustiti, sicer nam gozdi hitro opešajo. Kakšni gozdi so za nas najbolj prikjadni. •Ako hočemo imeti iz naših gozdov dobre in stalne dohodke, moramo gojiti takšno drevje, da ohrani mož in rodovitnost zemlje. To lastnost ima košato drevje, pod katerim ostane zemlja vlažna in se dela dosti črne prsti. To drevje se vzgaja ali samo zase, ali pa z drugim drevjem pomešano. V tem slučaju govorimo o mešanih gozdih. Pod drevjem z redkim vejevjem se zemlja hitro osuši in napravi malo črne prsti. Od svojstev gozdbega sveta je odvisno, kakšno drevje na njem najbolje uspeva. 1. iglasto drevje. Od iglastega drevja gojimo v največjem številu navadno smreko, ki dela razsežne ah površne korenine ter zahteva rahlo in dovolj vlažno zemljo. Ima goste veje in dobro obsenčuje, kar vpliva ugodno na gozdni svet. V mladosti mora imeti zavetje. V vetrovnih legah se mora gojiti skupno z globoko vkoreninjenim drevjem, katero ga čuva pred slabimi vetrovnimi vplivi. Jelka se razločuje od smreke po iglicah, ki so na gornji stran ploščete, temnozelene in stoje zlasti na starejših vejah v nasprotnih vrstah, dočim so pri smreki štirioglate, priostrene in nesimetrično razvrščene okrog vejic. Iglice odpadajo pri smreki v osmih letih, pri jelki pa v desetih. Smreka ima rjav lub in v starosti viseče veje, jelka pa ima- siv lub in bolj kvišku stoječe veje. Storži stoje pri jelki pokonci na vejah in so zreli v pozni jeseni, pri smreki pa vise in odpadejo šele na spomlad, ko so se odprli. Jelka se vkorenini globljeje in trdneje, kakor smreka, zahteva pa enako zemljo kot' smreka. Najbolj ji ugaja globoka, peščena ilovnata zemlja. Jelka potrebuje v mladosti veliko sence in še tudi v starosti senco zelo ljubi. Proti škodljivim mrčesom je jelka bolj odporna, kakor smreka, ki daje zato nekoliko boljši štabni les od jelke. Glede gozdnega sveta zelo skromni so bori, od katerih sta pri nas razširjena navadni ali beli in črni ali avstrijski bor. Navadni bor-se spozna po dveh in dveh iz skupne nožnice vzrastlih, svetlo zelenih, 5—6 cm dolgih iglicah, katere odpadejo v starosti dveh do treh let in po sivordečkastein, v starosti globoko razpoka-nem lubu. Veje so mnogo redkejše, kakor pri smreki in tudi v rasti močnejše. Na ugodnih tleh vzraste visoko, gladko in dosti ravno deblo, večkrat pa so drevesca skrivljena in kratka. Bor uspeva izmed vsega drevja še najbolje na suhih, peščenih tleh, v ravninah in solčnih legah, kjer se s krepkimi, globokimi koreninami zavaruje proti suši. Ne mara obsenčevanja od drugih ureves ter mora imeti za povoljen razvoj že v mladosti dovolj Blaž —! Zato sem prišel k ra:n. Prosim vas v imenu založnika gospoda Ivana Dvoržak in v imenu kraljevske akademije, olajšate nam dokaz resnice, izjavite pred sodnijo, da ste Aleš Blaž —!« Do sem je Aleš molčal. Zgenil se je, ko je gospod Delmonte omenil prizor «Pri solncu«, rekel pa ni nič. Sedaj pa je vstal, počasi, odločno. Njegovo lico je zardelo, jeza mu je sršala iz oči. «Ne! Če ste po to prišli, ste se zaman trudili! Da bi šel reševat Dvoržaka, tega — človeka, ki me je gulil vse življenje in bogatel na moj račun —! Da bi reševal čast kraljevske akad. mi je, ki me ni poznala, ki me ni prišla iskat, dokler sem bil še živ, in me je puščala v revščini in mi je uničila moje ideale —! Ha ha ha! Jaz bi naj bil plemenit, ko ste vi bili taki sebičneži! Le kar pojdite, gospod Aleksander Delmonte, le kar pojdite in povejte svojim ljudem, da Aleš Blaž še živi, da pa nikdar, čujte, nikdar ne bo šel reševat časti tistim ljudem, ki so ga pahnili v nesrečo in obup!« Strastno, besno je govoril. Ves že zdavna j zakopani srd je iznova spet šiloma izbruhnil. In sledu ni bilo več nu njem o nekdanjem plahem, boječem Alešu. Ponosen, samozavesten je stai pred iznenadenim članom kraljevske akademije, bojevit, maščevalen, nedostopen —. «Gospod Aleš Blaž —!« « 1 «Nič! Je vse zamanl Račun imam z vami in poravnam ga danes! — In povrh, če bi storil, kar zahtevate, kaj imam od tega? Časti ne potrebujem, denarja ne bom zaslužil, le državni pTavdnik bi me zaprl, ker sem z napačnim imenom varal ja»ne oblasti!« «Se zaman trudite! Ne in ne!« Burno je stopil Aleš proti vratom. «In to je vaša zadnjo beseda?« «Zadnja!« Obljubim vam v imenu kraljevske akademije, d« bomo poravnali vse krivice in —.« «Ne potrebujem ničesar od tiste — akademije!« Gospod Aleksander Delmonte je pobral klobuk in torbico. «Torej pa poslušajte! če hočete biti neizprosni, p« bodite! Končno — nam je vseeno. Da Aleš Blaž ni umrl, to vemo tudi brez vas. Izmotali se bomo iz ložbe, izlepa a!i izgrda. Poleni pa pride vrsta na ras in tedaj —! Z Bogom, gospod — gospod Aleš Blaž! Pol ure pozneje je visela Lenka svojemu Alešu Blažu na vratu. Lica so ji plamtela, oči so se ji bleščale v srečnem ponosu, vsa blažena je gledala svojega slavnega moža. «Saj sem vedela —! Saj sem slutila, da nisi navaden človek —! Tista tvoja plahost in boječnost —l Nisem verjela vanjo! Kaka samozavest, kaka ženijalnost se je. skrivala pod njo! O, dobre oči imam —! In tale tvoj duhoviti, oduševljeni obraz —! Se še spominjaš tiste, — tiste slike? Odločila je —! In včasi si bil ves ■zamišljen, sanjav —! Zaklepal si se v svojo sobo! Slutila sem, da je nekaj posebnega v tebi! In tvoja prva povest! Ti nisem jaz, jaz že koj tistikrat dejala, da si cel A1«S Blaž —! O —, čutila sem, čutila sem —!« svetlobe. Navadnega bora naj se ne goji v ¿istih nasadih do visoke starosti, ampak se naj posadi tak gozd pravočasno z jelkami, smrekami in svetu primernim košatim drevjem, katero zemljo zboljšuje in ohrani rodovitno. Borov les je dober za vodne stavbe. Še skromnejši glede zemlje in podnebja od navadnega bom je črni b«\ ki s svojimi dolgimi, močnimi koreninami najde dovolj hrane tudi v najkamenitejših golih tleh in v najhujši suši ter kljubuje tudi ostremu mrazu, vetru in snegu, črni bor se ne razvija v veliko drevo, ker napravlja košatih vej, ki jih ohrani tudi v starosti. S svojimi 8 do 10 cm dolgimi, čvrstimi, temno-zelenimi iglicami, ki po petih letih odpadejo vpliva črni bor na zemljo prav dobro. Pod njim se napravi v kratkem času debela črna plast zemlje, ki služi v prehrano drugemu bolj izbirčnemu drevju, črni bor se more saditi v prazen pust svet, kjer drugo gozdno drevje več ne uspeva. V planinskih krajih gojimo z uspehom raecesen, katerega cenimo zlasti radi trpežnega, rdečkastega lesa, ki je za napravo različnega kolja zelo pripraven. Imeti mora dovolj svetlobe in raste v mladosti zelo hitro, toda radi redkih vej in malih iglic, ki vsako leto odpadejo, ne vpliva ugodno na gozdna tla. Zategadelj se ga mora saditi le v mešanih gozdih. Listnato drevje. Izmed listnatega drevja je pri nas najbolj razširjena bukev, ki svojo razširjenost radi velike koristi tudi po vsej pravici zasluži. Bukev vpliva s svojimi košatimi vejami ugodno na gozdna tla in daje najboljša drva. Bukov les ne najde industrijske uporabe pri nas vsled svojih lastnosti, da se prehitro osuši, naglo namoči in segnije. Vendar izdelujejo tudi iz njega razne predmete. V mladosti mora imeti bukev obsenčevanje in uspeva najbolj na vlažnih in globokih tleh. Poleg bukve precej razširjen je pri nas beli gaber, ki daje gost in trd, za kurjavo, kakor tiuli raznovrstno orodje izvrsten les. Gozdnih ravnin in predgorja najnavadnejše drevo je hrast, od katerega imamo pri nas troje vrst in sicer dob ali ježičar, gradenj ali lutik in cer. Najbolj se ceni dob, ki se spozna od gradnja po listju, ki ima prav kratke peclje ter raste v šopkih na vejicah in po želodu, ki visi na dolgih pecljih. Gradenj ima široko, dolgo-pecljasto listje, želod pa sedeč. Dob uspeva najbolj v čvrsti in vlažni zemlji ter zavzema bolj ravnine, a gradenj se zadovoljuje tudi z bolj slabejšo zemljo, raste počasneje ter ima za to gostejši les. Za rast potrebujeta oba veliko prostora in svetlobe. Les od obeh je izvrsten za stavbe r-a suhem in v vodi. Najprimernejši je hrast za mešane gozde. Cer se razločuje od drugih dveh hrastov po brstju, ki je kosmato čopasto. Po listju, ki je ozko, globoko krpasto in usnjato. zgoraj gladko in svetlo zeleno, spodaj pa kosmato in sivkasto zeleno se cer lahko spozna. Želod dozori še le v drugem letu, torej 18 mesecev po cvetu ter se naha ja v kosmatih skledicah. Cerov les je gost, rdečkast in izvrsten za kurjavo. Za razširjanje cer ne pride v poštev. Pravi kostanj rasle najraje v vinorodnih krajih in zahteva globoko, rodovitno zemljo in solnčne lege. Les je trpežen in za stavbe v vodi zelo prikladen. Iz kostanjevega lesa se izdeluje vinogradno kolje in žge izvrstno oglje. Koristi nam z obilnim listjem in tudi sadjem. Razen navedenga drevja se nahaja v naših gozdih še razno drugo drevje, ki za gospodarstvo ni tolikega pomena. Sem prištevamo: brest, javor, jesen, lipo, črni gaber, akacijo, topolo in brezo. Brestov in gabrov les služi za raznovrstno orodje, lipov za rezlarije, jeseno-vega in brezovega uporabljajo kolarji, javorjevega mizarji, iz topolovega se izdelujejo vžigalice itd. Jelše in vrbe rastejo najraje na vlažnih prostorih ob vodah. Vrbove šibe rabimo za pletenje in vezanje. (Konec prihodnjič). Politični ogled. DRŽAVA SHS. Najvažnejša razprava v skupščini je bila zadnji čas ona o najetju 300 milijonskega francoskega posojila za oboroževanje. Vlada je vedela, da se bo pri glasovanju razpravljalo o raznovrstnih kupčijah in sleparijah, ki so se vršile pri najetju posojila in za to je nagovarjala opozicijo, naj glasuje za posojilo, češ, da bo itak njegova uporaba pod nadzorstvom posebnega odbora. Opozicija se seveda ni dala premotiti, ker je vlada tudi povedala, da bi hotela imeti v tem odboru pet članov, c*li opoziciji pa prepustila samo štiri. Govornik Jugoslovanskega kluba je naglašal, da ima naša država s posojili v inozemstvu zelo slabe izkušnje, na primer z znanim Bleerovim posojilom in s 7 odstotnim investicijskim posojilom. Pogoji za to posojilo so taki, kakor da naša država ni samostojna. Stranka, kateri pripada govornik, je krščanska stranka in je že v svoji osnovi protivna vsaki vojno oboroževalni politiki. Naš vzor mora biti Društvo narodov. Mi smo za sporazum z vsemi narodi ,snvo tudi za sporazum z Italijo, vendar se takih sporazumov ne sme sklepati za vsako ceno, ampak le na podlagi obstoječih pravic. To, kar smo danes podpisali z Italijo, ni mir, ampak je diktat zmagovalca premagancu. Po tem sporazumu dobi Italija Reko. S tem sporazumom ni Italija samo zunanjepolitično mnogo pridobila, ampak še več na gospodarskem polju. Re-ika je doslej mrtvo mesto, poslej pa bo oživela. Mi pa nismo dobili ničesar. S sporazumom je naša vlada znatno okrq>ila fašislovski režim v Italiji in Mussolini bo mogel pokazali pri prihodnjih volitvah na lep uspeh. . S podpisom smo mi na narodnem polju mnogo izgubili, | od Italije pa smo prejeli le kopico lepih, toda praznih ; besed. Koliko smemo Italij verjeti, to dokazuje zgodo-| vina in kažejo tudi najnovejši politični dogodki. V tre-i nutku, ko naši državniki podpisujejo pogodbo z Italijo, so Italijani vzeli Slovencem in Hrvatom še njihove za-j dnje pravice. Slovenski in hrvatski jezik so vrgli iz jav j nih uradov v trenutku, ko si 1'ašič in Mussolini poda-j jata roke. Vlada je zagrešila velik narodni greh, ki ga . mi vladi nikdar ne bomo pozabili, ker nam je naša na-^ rodna čast in naša ljubezen do zatiranih bratov nad j vse. Z ozirom na naše zatirane brale izjavljam, da mi ne j bomo nikdar pozabili, da živi na oni strani rod, teptan | in zaničevan, kakor noben drug rod v Evropi. Mi ne i bomo nikdar pozabili, da živi onstran meje cvet našega naroda, priden in delaven kot mravlja in trd kot kremen. Mussolini naj ve in Italija naj ve, da takega rodu ni mogoče uničiti. Mi smatramo tak sporazm, kakor ga podpisujejo danes, za ničev. Čeprav smo za to, da se sklene z Italijo pogodba, bomo vendar napeli vse svoje moči, da se današnji sporazum (nadomesti z drugim, ki bo našim bratom zajamčil njihov življenjski obstoj. Vlada pravi sicer, da je ta sporazum dober in da je ž njim odstranjena vsaka zunanja nevarnost. Če vlada to trdi, potem res ne vemo, zakaj potrebuje vlada nove kredite za oboroževanje. Za nas je vsako novo oboroževanje preveč in zato bomo glasovali proti predlogu. — Za vlado so kakor po navadi glasovali Nemci in Turki. V soboto se je v Zagrebu v prostorih HRSS —■ (Hrvatske republikanske seljačke stranke) vršila konferenca predstavnikov federalističnega bloka ali proti-centralistične zveze. Dnevni red konference so tvorila razmotrivanja o političnem položaju in o osnovanju zveze cele opozicije proti radikalski vladi. Dr. Vlado Maček je poročal o sklepih zadnje seje hrvatskega narodnega zastopstva 13. januarja 1924 in o svojih razgovorih s predsednikom hrvatskega narodnega zastopstva Štefanom Radičem na Dunaju, a gg. dr. Korošec in dr. Spaho o parlamentarnem položaju v Beogradu. Tudi na tem sestanku so ugotovili popolno soglasje v presoji notranjih in zunanjih političnih dogodkov. Sklenili so, da se akcija za zrušitev sedanjega režima nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta akcija je okrepljena s tem, ker in-a predsedstvo hrvatskega narodnega zastopstva po sklepu zadnje seje v taktiki popolnoma proste roke. — Če se bo namreč dalo zanesti na srbske zemljoradnike in demokrate, potem pride v Beograd potrebno število Radičevih poslancev, da se vlada preglasuje in vrže. OGRSKA IN MALA ANTANTA. V budimpeš lanskem par kamen tu je nacionalistični poslanec Bogya izjavil, da mora biti glavni cilj madžarske zunanje politike oslabitev Male antante, ker le tako bo mogoče prodreti obroč okoli Madžarske. Največji madžarski sovražniki so Čehi, ker so nositelji vseslovanske ideje. V oslabitvi Male antante je bodočnost Madžarske, ki se mora orientirati napram Italiji. Čehoslovaški industriji se mora zapreti pot, nasprotno pa ie treba podpirati italijansko industrijo. Jugoslo-vensko-italijanski sporazum ni škodljiv za Madžarsko, ker omogočuje Italiji vpliv na Malo antanto. RUMUNIJA. Angleški listi naglašajo, kako se Rumunija odmika od Francije. To se vidi zlasti v tem, da je Rumunija odklonila pogoje za kredit 100 milijonov frankov, ki jih je Francija predlagala kol jamstvo, namreč zastavitev državnih dohodkov iz petrolejske industrije. Pogajanja med Rumunijo in Francijo se morajo loraj smatrati za končana. ANGLIJA. Vsa vladna in državna podtajniška mesta so zasedena s pristaši delavske stranke. Ko se je delavska vlada sesltatvila, je bil v Angliji železniški štrajk v velikem razmahu, sedaj je pa spor že poravnan in sklenjena vzpostavitev dela. KONEC IZJEMNEGA STANJA NA PRUSKEM. Pruski deželni zbor je z glasovi komunistov, socialnih demokratih in enega poslanca centruma sprejel komunistični predlog glede ukinjenja izjemnega stanja. Pezer na „Murske Stražo"! »Murska Straža« ni glasilo naše stranke! Takoj po revratu je začela izhajati v Gornji Radgoni »Murska Straža.« List je bil v začetku politično brezbarven, dasi je bolj cikal na demokratsko plat. Pozneje se je »Murska Straža« sama proglasila za list Slovenske ljudske stranke, kar je pa bila le na zunaj, kajti po notranji vsebini je mnogokrat zabredla v druge stranke. Pred dvema letoma je začel izhajati v Gornji Radgoni v isti tiskarni kakor »Murska StTa-ža«, srbsko-radikalni list »Samouprava«, kojemu je na papirju bil urednik znani dr. Lenard v Belgradu. Takrat je ( urednik »Murske Straže« velikodušno in »značajno« razdelil svoje srce med »Mursko Stražo« in »Samoupravo«, katero je pomagal urejevati dr. Lenardu, ki se ni nahajal | v Gornji Radgoni. Ko je g. Roman Bendč pisal za »Mursko Stražo«, je bil »klerikalec«, .če je pa pol ure pozneje delal za »Samoupravo«, je pa bil radrkalec. 2e takrat se nam je poročalo iz Ljubljane, da je urednik »Murske Straže« organiziran pri velesrbskih radikalih v Ljubljani. Najbrž je to bile tudi res. Kajti g. Roman Bendč je šel tako daleč, da je v »Murski Straži« dobesedno ponatiskoval progTa-matične raidkalne članke iz »Samouprave« brez vsake kri- tike. In tako kremeniti značaj in veleum, ki obenem piše kar za dve stranki, hoče vzgajati naše ljudstvo, kakor sam pravi! »Murski Straži« je denarno šlo vedno siabo, ker je imela le od 800 do lOOO naročnikov, kar je veliko premalo. Navezana je bila na podpore, za katere je prosila povsod, posebno pri duhovnikih. Mesca avgusta je celo ovadila Slovensko ljudsko stranko pri prevzv. g. škofu, češ, da ji stranka ne da podpore, dasiravno je tako velepomem-ben in eminentno katoliški list. Podpore od stranke seveda »Murska Straža« ni dobila, ker stranka sploh nobenega lista ne podpira. Radi tega je že v zadnjih mescih preteklega leta začela izlivati svojo jezo nad Slovensko ljudsko stranko. Ta jeza je še bolj vskipela v srcu g. Roman Ben-deta, ko mu je Posojilnica v Gornji Radgoni gotovo iz tehtnih razlogov odpovedala službo. Z novim letom je g. Roman Bende, ki je poprej mogel biti v srcu »klerikalec« in »radikal« obenem, tudi na zunaj popolnoma presedlal. »Murska Straža« sicer v vsaki številki zatrjuje, da hoče ostati glasilo Slov. ljudske stranke, pri tem pa strupeno napada in blati duhovščino, jo psuje in zmerja hujše, kakor »Jutro«, »Tabor« ali drugi nasprotni listi. Obmejne duhovnike, ki so ga v stiskah dozdaj vedno podpirali, imenuje »tutleke« in »maruleke«, »lipove bogove«, »sfanatizirane grešnike« itd. Na prostaški način opsu-je vse pristaše naše stranke. Za tako pisavo »Murske Straže« pa seveda ni odgovoren le urednik g. R. Bende, temveč v prvi vrsti nosi odgovornost konzorcij kot lastnik »Murske Straže.« Gospodar sam s svojim podpisom odobrava ostudno pisavo in gonjo svojega zmedenega uslužbenca zoper obmejno duhovščino. Končno še pribijemo sledeče: G. Bende v vseh številkah letošnje »Murske Straže« vpije in se pridušuje, da bo s svojim listom pomagal resnici in pravici do zmage. Pri I tem pa je on prvi, ki v svojem listu naravnost laže. V drugi številki je obljubil, da hoče »zaporedoma v vseh naslednjih številkah obravnavati vseh deset točk« svojega zmešanega programa, pa prišel je le do prve; v tretji in četrti številki so mu ti članki že zmrznili. G. Bende, ali tako podpirate resnico? Nadalje pravi v tretji številki, da se hoče potegovati za boljši ton v časopisju, a še na isti strani ozmerja, obrekuje in opsuje duhovnike s »tutleki«, »maruieki« itd. G. Bende, ali je to tisti vaš boljši ton, ki ga hočete upeljati v liste? Pa tudi s pravico so skregani naš prijatelj Bende in konzorcij »Murske Straže.« V prvi letošnji številki so obljubili naročnikom svojega lista, da bo list v »novi obliki« obsežnejši, kakor dozdaj. S tem so hoteli ob novem letu, ko se listi naročajo, pridobiti na naročnikih, češ, kupite si list, ki se bo odzdaj zanaprej povečal. Pred nami pa ležijo že štiri številke, a so ravno tako obsežne, kakor so bile lani. Ali se list hoče tako potegovati za pravico? Tako torej stoji z »Mursko Stražo.« List ni glasilo Slovenske ljudske stranke, temveč je popolnoma nasproten naši stranki. Ima čisto zmeden in zmešan program. Nekaj ; je vzel od Slovenske ljudske stranke, nekaj in sicer večino od dr. Šusteršiča in iz njegove brošure, nekaj pa je pro-fitiral od radikalov. Tak program more prebaviti le »vele-j um« in »značaj«, kakor je urednik g. Bende, ki ima v svojem srcu zadosti kotičkov, da lahko obenem objemlje kar tri stranke naenkrat. Tudi ni mogoče, de bi list pod novimi razmerami bil drugačen. Tiskarna Panonija se preseli iz G. Radgone v Ljutomer in z njo tudi »Murska Straža.« Snuje se delniška družba, ki v Ljutomer prevzame tiskarno. Na čelu te delniške družbe pa stoji ljutomerski odvetnik, znani liberalec dr. Grosman, ki seveda ne bo nikdar pripustil, da bi se v njegovi tiskarni tiskal in izdajal list naše stranke. Zato pa vidimo zdaj »Mursko Stražo« v »novi liberalni obleki.« Mi opozarjamo še enkrat naše ljudi: Tiskarna Panonija pride v nasprotne roke in ni več naše podjetje. »Murska Straža« je postala glasilo naših nasprotnikov, zato je pristaši Slovenske ljudske stranke ne morejo več naro-, čati, ampak jo naj pošljejo nazajl m h ■ n w m —ni ifn «itMt i iiifiimr rt--------- Niše prireiitoe. Vabilo! Orlovski odsek Sv. Peter pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 3. februarja popoldne po večernicah v samostanski šoli lepo igro. Vabimo na obilno udeležbo. Vstopnina 2 dinarja. Kat. pevsko društvo »Slavček« v Ptuju ima v Narodnem domu dne 3. februarja t. 1. svojo prireditev. Spored: Igra »Tri sestre« v treh dejanjih. Pevske točke. Vabite se vsi domači in tudi iz sosednih župnij, da se v najobilnej-šem številu udeležite prireditve! Orlovski odsek v Orm«žu priredi na Svečnico, dne 2. februarja, ob treh popoldne v Kat. domu igTO »V Ljubljano jo dajmo!«, veseloigra v treh dejanjih, in burko v 1 dejanju »Čašica kave.« Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega odra. Zato pa prosimo in apeliramo na vse naše prijatelje mladine in somišljenike, da se našemu vabilu v čim večjem številu odzovejo ter s tem pomagajo k čim večjemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve. Bog živi! Polzela Kat. izobraževalno društvo na Polzeli ponovi na Svečnico dne 2. februarja igro »Lurška pastirica« ter Botra Nerga« v prostorih g. Cizeja na Polzeli. Začetek točno ob pol treh popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za novi zvon, ste vsi prav uljudno vabljeni. — Odbor. Lepa prireditev na Vurbergu. Zadnjo nedeljo smo tu imeli zelo lepo prireditev. Dekliška zveza je vprizorila v gledališki dvorani dve igri »Jezo had petelinom in kes« ter »Pri gospodi.« Gledat je prišlo veliko ljudi in še precej odličnih Rusov in Rusinj, katerim je zelo ugajala naša gledališka predstava. Zato je pa predsednica Dekliške zveze tudi lepo pozdravila »bra^e, sestre mile iz daljn« matjuške Rusije.« Tšdinskg novice. Krajevne organizacije SLS katere še niso sporočile novoizvoljenih odborov, pozivamo, da to čimprej storijo. — Tajništvo SLS v Mariboru. Poslanec Vcsenjak je bil ponovno pri poljedelskem ministru Krsta Miietiču ter ga opozoril, naj Hi pride osebno ogledat nevarnosti in škode, ki pretijo našim ljudem ob Dravi Minister ga je pooblastil, da sporoči javnosti, da bo držal svojo, že dano besedo. Poslanec je ministra tudi obvestil o ponudbah, ki jih delajo posestniki, da bi olajšaii delo državi. Ako imajo v Beogradu sploh še kaj razumevanja-za neodložljive potrebe ljudstva in obrambo njih obstanka, bodo pač morali enkrat uslišati klice prizadetih. Poslanec Vesenjak je bil v tej zadevi, kakor tudi v raznih drugih cestnih in gospodarskih zadevah pri velikem županu ur. Ploju, da tudi ta vladi poroča o nujnosti zgornjih zadev. Bomo videli, ali imajo državne oblasti za nas še kaj aruzega, kakor čeke za davke in pozive k vojakom. Mariborske novice. Po celi Sloveniji v vseh krogih znani ter priljubljeni rodoljub, pisatelj, govornik in pridigar, g. mariborski profesor dr. Anton Medved je bil te dni imenovan od sv. Očeta papeževim komornikom. Blagemu g. doktorju izreka tudi »Slov. Gospodar« najiskrenejše čestitke! — Nova zvonolivarna v Mariboru je minuli teden ulila prvič 10 zvonov. Med novo ulitimi zvonovi sta tudi dva za znano romarsko cerkev Sv. gore pri Št. Petru. — Vnedeljo se je vršila v Kamnici pri Mariboru krvava veselica, ki je zahtevala težko ranjene žrtve. V kamniški gostilni pri Šeragu so imeli domačini svojo veselico. Med veselico so se fantje sprli med seboj. Največjega razgrajača, nekega Štefana Straussa, so pognali nasilnim potom iz veseličnih prostorov. Za Straussa se je zavzel kamniški hlapec Matija Haložan. Halcžan je skočil za odhajajočim Shaussom in kmalu sta se vrnila oba s podvojenim junaštvom. Haložan je imel s seboj vojaško pištolo in začel iz nje streljati v gostilniške prostore pri Šeragu med mirne goste najprej skozi okno, nato pa iudi pri vratih. Med nič hudega slutečimi gosti je nastal nepopisen strah in vsak je skušal uteči ter se rešiti pred streli. Kljub vseobčnemu pobegu pa so zadele Haložanove krogle šest čisto nedolžnih žrtev, ki so obležale vse težko ranjene. Težko ranjene so te-le osebe: komaj 161etni fant iz Bistrice Franc Reiter, ki je dobil strel skozi prsa, v kolena je dobila kroglo Tereza Gradišnik iz Kamnice, kamniški mesar Štefan Pavešič je ranjen v nogo, viničar iz Roš-poha Franc Marinšek je ranjen v nos in za las je manjkalo, da ni dobil kroglo v glavo, najtežje in sicer v trebuh je bil ustreljen Franc Lešnik iz Studencev pri Mariboru in Ivana Flokuš iz Kamnice je bila ranjena v nogo. Uboge ter pomilovanja vredne žrtve je prepeljal še isto noč mariborski rešilni oddelek v javno bolnico. Pijana razbojnika sta bila takoj aretirana od orožnikov in predana mariborskemu okrožnemu sodišču. Žalostni slučaj v Kamnici je posledica pijanosti in povojne živalske podivjanosti. Strokovni sestanek delavstva v Rušah se visi na Svečnico, dne 2. februarja v stari cerkveni šoli ob pol 9. uri dopoldne. Pride govornik iz Maribora. Tovariši, udeležite se sestanka polnoštevilno! Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. Mladeniči,ki odhajajo sedaj k vojakom, so imeli dne 27. januarja po rani 'sv. maši poslovilni sestanek. Zatem pa se je vršila zanje sv. maša. — Bralno društvo se je začelo marljivo gibati. Se pač vidi marljivo delovanje nekoliko izpremenjenega odbora. — Naši fantje so nas že opetovano mislili razveseliti z nastopom na gledališkem odru. Z vso napetostjo smo pričakovali 27. januar, ko bi se imela vršiti med drugimi tudi igra «Zob za zob.« Žal, da je vsled nepričakovanih ovir za enkrat to izostalo. Upamo pa, da bo ta ovira odstranjena in da nas bodo naši fantje po daljšem presledku v kratkem razveselil s svojim nastopom. Razmere pri Kmet. podružnici v Svetinjah jwi Ormožu. Pred par leti smo imeli občni zbor naše kmetijske podružnice, bil je zelo zanimiv, gospod načelnik je dobil lepo zaupnico; hotel je iti v Ljubljano kot delegat, pa so mu udje podružnice to pot prihranili, saj itak doma veliko žrtvuje za podružnico. To pa ga je tako razveselilo, da od tega časa voli sam delegate. Kdo gre letos v Ljubljano, nismo mogli zvedeti. Vemo tudi, da naših odbornikov ne vabi k sejam, ali pa sej sploh ni. Gospod načelnik, razglasitre občni zbor, povejte pravočasno, kdaj hote volili odbor, kedaj delegate, nič se ne bojte, mi Vas bomo gotovo volili, saj vas poznamo; le zaupajte! Veselo pomočilo iz Polenšaka. Gospod urednik. Spet se moramo zglasiti s par vrsticami v «Slov. Gospodarju«, da širša javnost ne bo menila, da smo Polenšani zaspali ali zmrznili v tej ostri zimi in da se več ne gibljemo. Ampak mi delamo sicer liho, a vztrajno. To dokazuje jasno, močno zanimanje, pa tudi vedno več naročnikov priljubljenega nam lista «Slov. Gospodarja«. List ima letos pri nas nad 50 naročnikov. Polem še prihaja k nam 7 «Naš Domov«, 20 «Orličev«, okoli 40 «P>ogoljufca« in toliko «Glasnikov«, 2 «Straži«, 2 «Domoljuba«, 1 Slovenec« več «Katoliških misijonov«, dalje «Mladost« in še več raznih dobrih listov. Tudi «orlovski odsek« še ni zaspal, kakor si želijo raznobarvni njegovi neprijatelji, ampak dela tiho, a neustrašeno pod okra!jem Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Veseli nas le in bodri to, da so pri Orlu agilni mladi fantje. To vse je torej jasen in glasen dokaz, da Po-lenšak r.i več trdnjava lažinapredne denuncijantske stranke, ampak postaja vedno močnejša trdnjava katoliško napredne, to je takozvane «klerikalne« stranke. Tega se nasprotniki smrtno boje, zato pa se zaganjajo z vsemi lažmi v posamezne, naše pristaše. Mi pa gremo preko njib. še z večjim pogumom in smotrenim delom naprej, naprej zo svetlimi cilji m čistimi deli — v boj za našo, res kmetsko Slovensko ljudsko stranko in za našo boljšo bodočnost, ki nam je zagotavljena le v slov. naši avtonomiji. O čem govorijo pri Veliki Nedelji? Tukaj so zaprli znanega, že večkrat predkaznovanega uzmoviča Matija Pfeifer. Kakor že pri marsikaterem rokomalharju, tako je tudi za Pfeiferja bila prevelika skrb za ljubico usodna. Seznanil se je namreč lani z nekim dekletom od Sv. Lovrenca za Polenšakom, ki je hodila svečnice pet, ler sklenil znanje z njo. Tam je ustanovil tako rekoč podružnico, kamor je spravljal nakradene reči. Tam so dobili tudi platno, kalero je ukradel raz klis odra tukajšnjega bralnega društva. Pri njem so dobili ti:di de- • lavske bukvice, katere je sam podpisoval in še neko drugo knjižico, v kaleri je imel pod naslovom «darovi za mojo ljubico« zapisane same ukradene predmete..— Njegove pokvarjenosti bo najbrž kriva slaba vzgoja, ker mati, ki dovoli, da §e pri njeni hiši še celo na božični večer celo noč pleše, ni zmožna vzgojili dobrih otrok. Zelo nevarna in pretkana ptic a je znana, zloglasna Matilda Plohi, hči bivšega logarja pri grajščini nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji. Ker jo je i oče že dal tukaj enkrat preklicati, si je zdaj izbrala ; širše okrožje. Na Spodnji Polskavi je ogoljufala neke- • ga krnela za 1200 K in v Št. Ilju je pregovorila neko ; gospo, da ji je posodila, seveda za vedno pelerino in svilnati šal. Smrt vzornega moža v Velovleku pri Ptuju. Dragi či-i tatelji »Slovenskega Gospodarja«! Naznanimo vam preža-j lostno novico: Dne 21. prosinca t. 1. je umrl tukaj občespo-, štovani in skrbni gospodar, odličen mož, veleposestnik in j dika vasi Velovlek g. Jože Vrabl, v starosti 50 let. Umo-; rila ga je nesrečna pljučna bolezen, ki si jo je nakopal v ! svetovni vojni. Pokojni je čutil, da se mu bliža smrt, izro-( čil je še živečega svojega očeta starčka od 75 let svoji že» . ni v varstvo in oskrbo ter štiri maloletne hčerke, katere je nad vse ljubil. V lepi zakonski slogi in ljubezni je živel s svojo ženo 20 let. Pokojni je bil priljubljen v domači vasi in v okolici. Nobenemu siromaku ni odrekel prošnje, vsakomur je znal dobro svetovati. Pogreb dne 23. prosinca je bil veličasten. Udeležila se ga je večstotera množica od blizu in daleč, vsak mu je hotel še izkazati zadnjo čast in sožaije. Pogreb so spremljali trije čč. gg. duhovniki iz minoritskega samostana v Ptuju na mirodvor ptujske okolice, kjer so bili njegovi telesni ostanki položeni k večnemu počitku. Dragi nam nepozabljeni, počivaj v miru! Žalujoči ženi in hčerkam pa naše sožaije! Neredi pri pošti v Ormožu. Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Uredništvo »Slov. Gospodarja« je dne 18. jan. t. 1. naznanilo p. n. poštnemu ravnateljstvu ; več slučajev nereda pri pošti v Ormožu. Stranke se pri-j tožujejo pri nas, češ, list smo plačali, pa ga ne dobimo. Namesto da bi poštno ravnateljstvo navedene slučaje ne-| mudoma preiskalo in nered pri državni pošti odpravilo, j nam je danes poslalo pritožbo nazaj, da pritisnemo na njo kolek po 5 dinarjev. Tako postopanje je naravnost neču-veno in urada kulturne evropske države nevredno. Mi hočemo poštnemu ravnateljstvu pomagati, da odpravi škandalozne razmere pri pošti v Ormožu, ravnateljstvo pa zahteva za to od nas še petdinarski kolek. Ker mi tega ko-leka ne bomo plačali, zato poštno ravnateljstvo seve proti poštnemu uradu ne bo postopalo ter bo raje trpelo nerede pri pošti v Ormožu! Torej je za birokratizem poštnega ravnateljstva 5 dinarjev več vrednih, kakor red pri poštnih uradih! Ako bodo tudi drugi državni uradi tako pametno postopali, potem bodo tatovi in hajduki lahko mirno izvrševali svoj posel. Ako boš hotel pomagati žandarmeriji in sodniji izslediti tata, roparja, morilca ali kakega drugega zločinca, boš moral poprej plačati 5 dinarjev, predno boš smel povedati njegovo ime! Kdo se takemu pojmovanju ne smeje?! — Ker poštno ravnateljstvo ni hotelo postopati na našo pismeno pritožbo, pri čemur bi bila stvor lahko ostala tajna, zato danes poštnemu ravnateljstvu še enkrat tem potom javno naznanimo pritožbe naših naročnikov, ki bivajo v področju ormoške pošte. 1. Trop Terezija, Lešnica št. 21, p. Ormož, nam piše, da je dala denar za list pismonoši, pa lista ne dobi. Mi naročnine za njo do danes še nismo prejeli. Kje je torej ostal ta denar? 2. Cimerman Franc, posestnik, Lešnica, pp. Ormož, pravi, da jc dal 32 dinarjev za ,»Slov. Gospodarja« že dne 13. novembra 1. 1. pismonošu. Mi tega zneska še danes nima- i rao. Kje tiči ta denar cele tri mesce?! 3. Polanjko Franc, I posestnik, Pološki vrh št. 47, p. Ormož, nam piše, da je j lansko leto 11. januarja 1923 dal pismonoši 100 K za naš list, a je dobil list le kakih lOkrat in sicer vedno brez naslova. Mi lani tega denarja nismo prejeli in g. Polanjka nismo imeli med naročniki, zato seveda ni mogel dobiti lista z naslovom, ker na njegov naslov sploh nikdar nismo poslali nobenega lista. Kaj je s tem denarjem?! Odkod je j pismonoša dohil list brez naslova, da ga je lahko tuintam ! dal g. Polanjkotu? Mi smo lansko leto imeli celo vrsto ' pritožb, da naročniki ormoške pošte lista niso dobili. Kam i so šli ti listi? — Te pritožbe danes javno naznanimo pošt-j nemu ravnateljstvu. Ali poštnega ravnateljstva res nič ne i zanima, kam je zginila zgoraj navedena naročnina? Ako se ) poštno ravnateljstvo ne bo pobrigalo za razčiščenje gor-j njih slučajev, potem že zdaj javno pribijemo, da je sokrivo ; nereda in korupcije pri podrejenih mu poštnih uradih. Novice iz špitaliča pri Konjicah. Dne 8. januarja je do tal pogorela cerkvena hiša v Starih Slemenah 4L Neprevidnost in nevošljivost, ste jo požgali. — Katoliško izobraževalno društvo se pridno pripravlja na Rem-čeve «1'žitkarje«. Priredi jih v februarju. Zanimanje je že sedaj veliko. — Tukajšnji rojak g. inž. Jos. Zidan-šek je premeščen iz Beograda v Maribor, živijo. Umrla je piri Sv. Andražu psi Velenju v 54 letu Magdalena Leor.ardi. Pogreb blagopokojne je vodil njen sorodnik g. trboveljski kaplan Joško Šketa. Pevski zbor jej je ob odprtem grobu zapel slovo. Gibanje Orla na Polzeli. Orel na Polzeli je prav pridno in vsestransko na delu. Zadnja orlovska prire-' ditev je popolnoma zadovoljila občinstvo, a tudi Orel je imel od nje precej dobička, katerega je porabil za nabavo novega droga. Nadalje je sklenil naš orlovski odsek, da bo priredil letos celo vrsto podučnih predavanj. Predavali bodo najboljši predavatelji v februarju ter marcu in sicer po enkrat na teden pri organistu. Ta j predavanja so v prvi vrsti namenjena za člane Orla, a dobrodošli so tudi vsi priajtelji orlovstva. Velika krivica. Iz Dobrne pri Celju poročajo: V našem drž. zdravilišču je država začela šparati, kakor se to srbski reče, in sicer tako, da je vrgla na cesto dva najstarejša in najzvestejša uslužbenca, ki sta bila oba pod nekdajno nemško upravo kot zavedna Slovenca preganjana. Popolnoma brez vsake odpravnine hočejo odpraviti g. Jožefa, j Pinterja, ki je 46 let služil tam, in g. Martina Dobovičnika, I ki je že tudi čez 30 let hišnik. G. upravitelj, popravite krivico in izposlujte obema službi primerno pokojnino! Smrt vrlega sluge, Iz Ljubečne pri Celju poročajo: j Na pljučnici je umrl dne 22. januarja v 68. letu svoje starosti tukajšnji dolgoletni šolski sluga Jakob Gorjup. Ta posel ie opravljal 23 let. Pomagal je tudi zidati ljube-čansko šolo. Bil je izredno veselega značaja in zato povsod priljubljen. Čeravno ga je trlo uboštvo, ni nikdar godrnjal, ker mu je dal Bog namesto bogastva zvrhan koš dobre volje. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 25. t. m. ofc obilni udeležbi ljudij iz hiše žalosti na pokopališče v Voj-nik. Spremljalo ga je mnogo učencev in domači štirji učitelji. Številna udeležba je pokazala, kako je bil rajni priljubljen. K 601etnici našega moža v Mozirju. Dne 27. januarja t. 1. je obhajal 601etnico rojstva naš kipar in pozlatar Ivan Cesar. Ko je leta 1896 z odliko dovršil svoje kiparske in risarske študije na Dunaju, se je nastanil v svoji rojstni hiši v Mozirju in vzorno nadaljeval svojo kiparsko in po-zlatarsko obrt, kar pričajo njegova izvrstna dela po vsej Sloveniji. Ivan Cesar pa ni bil samo izvrsten podobar, ampak tudi vnet in delaven sotrudnik pri raznih naših organizacijah. Tako je bil soustanovitelj »Izobraževalnega društva«, ustanovitelj in načelnik »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Mozirju. Bil je načelnik, tajnik in blagajnik pri mnogih drugih društvih in večletni občinski odbornik. V neki zamotani zadevi, za katero se je vlekla pravda 15 let in katero so njegovi nasprotniki hinavsko zlorabljali proti njemu, je vstrajal ter premaga! tri doktorje in celo enega ministra, ki je prišel ¡Z/Beograda v Ljubljano na pomoč. — Mi želimo našemu jubilantu, da bi doživel pri svoji obrti in v krogu svoje družine še mnogo zdravih in srečnih let! Nova zastava. Dekliška zveza v Braslovčah je dobila novo zastavo, ki je bila blagoslovljena na prav slovese« način. Slovesne blagoslovitve se je udeležila Marijina družba iz Pake z zastavo. Braslovška Dekliška zveza se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so omogočili nabavo te nove zastave, ki je delo čč. šolskih sester v Mariboru. Bridka izguba. Poročilo od Št. Janža pri Velenju: Bridka izguba je v soboto, dne 19. t. m. že v tretjič razmeroma v kratkem času zadela povodom smrti našo Pre-protnikovo hišo. Ločila se je od svojih dragih po dolgem in mučnem bolehanju za sušico komaj 18 let stara Pav-lika. Pogreb se je vršil v ponedeljek ter je najlepši dokaz, da je bila rajna v krogu znanih zelo čislana. Pevci so ji zapeli v slovo nagrobnico »VigTed«, pri čemur se je marsikatero oko porosilo. Bodi blagi Pavliki zelmjica rahla, počivaj v miru, žalujoči hiši pa naše sočutje! Kaj takega je zmožen samo samostojnež. Iz Zavodnja pri Šoštanju poročajo: Hud kulukar je samostojni župan Ročnik s svojim tajnikom učiteljem Kristanom. S strogo kaznijo žugata vsakemu, ki bi govoril proti kuluku. Kot župan bi moral pomirjevalno vplivati na občane, pa izrablja splošno razburjanje ljudstva proti kuluku nasproti SLS z lažjo, da so naši poslanci krivi kuluka. Znana je hinavska, protiljudska Ročnikova po!it;ka, a da se bo po-vspel do take nesramnosti, nismo pričakovali. Novi zvonovi pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju. Vendar smo jih dočakali, ljube zvonove, vroče zaželjene znanilce miru božjega. Nepopisna je bila naša radost v nedeljo, dne 27. januarja, ko je g. stolni kanonik Alojzij Arzenšek ob -asistenci sosednih in domačih gg. duhovnikov blagoslovil dva lepa bronasta zvonova, ki sta delo tvrdke J. H. Biihi v Mariboru. Mnogotero oko je zarosilo, ko so prvič zadoneli ubrani glasovi iz lin župne cerkve. Zdaj šele vemo prav ceniti zasluge tistih, ki so nam pripomogli do tako blagoglasnega zvonenja. Pred vsem najlepša hvala častitim botrom, posebno g. Woschnaggu in soprogi, ki sta pokrila vse stroške, kolikor jih ni zmogla sicer tako nepričakovana požrtvovalnost župljanov. Iskrena hvala tudi čč. botrom gospodu in gospej Zapušek ter gospodu in gospej Novak p. d. Virnik, za vse njihove blagodušne prispevke. Posebno zahvalo pa še izrekamo g. Ivanu Novaku p. d. Virniku za ves njegov trud, ki ga je imel, da so se zvonovi sploh dobili. Hvala mu, ki ni štedil ne truda in ne časa in ne izdatkov, da se je vse delo vršilo brez ovir in v najlepšem redu. Bog povrni vsem blagim dobrotnikom! Redka in vedno trezna starost, h Rečice poročajo: Dne 21. januarja t. 1. srno pokopali krojača Ivana Jamnika, ki je bi! najstarejši krojač te župnije. Pokojni je bil že v 87. letu, pa vendar je še izvrševal svojo krojaško delo. Bil je fcidi večletni občinski svetovalec in odbornik. Živel je tako trezno, da ga nikdo ni videl pijanega in sploh ¡udi ne-v gostilni. Ljudje so iz cele župnije hodili k njemu po nasvete in je vsakemu modro svetoval. Pri tako visoki starosti je imel še dober spomin in je znal pripovedovati, kar se je zgodilo pred 70 leti. Pokojni je dokaz, da se brez alkohola doseže visoka starost. Naj v miru počiva! iz visoke Solčave. Na Svečnico priredi tukajšnje Kat. izobraževalno društvo igro »Krivoprisežnik« na popolnoma novem odru v zadružni hiši. Oder nam delajo in slikajo trije ruski oficirji. Delo je prava umetnost. Kadar kdo pride v Solčavo, naj si ne pozabi ogledati odra. Na prireditev vabimo posebno Lučane in brate iz Koroške. — Ne bcmo zaspali, ne! Kaj pa mislite?! V naši zimi in snegu je gotova smrt! Veste, g. urednik, kaj smo zadnjič fantje «ma-rinarji«, cziroma iz Marijine družbe, sklenili? Orla hočemo imeti, da nas še bo več skupaj! Dne 10. februarja bo ustanovitev. Takoj po 10. maši. Obenem se bo ponavljala igra »Krivoprisežnik.« Pridejo braije iz Črne, Sv. Frančiška, morebiti še Mozirjani. Ko bote šli bratje skozi Luče, fejst zajuckajte, mogoče se bo kateri vam pridružil in šel zraven v Solčavo. Na svidenje! Pritožbe iz leškega okraja. Zakoni in naredbe, katere je sklenila bivša rarhkalnu-demokratsko-samostojna koruz- • na vlada v letih 1921 in ¡922, se imajo, kakor se sliši, v kratkem uveljaviti. Mi vsi iz laškega okraja bomo, razven občine Sv. Rupert, postali Kranjci, a Šentruperčani ostanejo Štajerci. Sodišče in ckrajno glavarstvo bodo imeli Šentruperčani, ne smejte se modrosti vladnih modrijanov, v Šmarju pri Jelšah, a meja med ljubljansko in mariborsko oblastjo bo šla menda mimo Špilanca v Lešah. Šalo na stran! Med raznimi gospodi v Laškem in v Trbovljah se vrši sedaj huda tekma: kje bo sedež novega sreza, ali kakor smo vajeni: glavarstva? Pa ne smete misliti, čitatelji »Slov. Gospodarja«, da se za to stvar kaj posebno brigajo kmetje, delavci in drugi, ki z žulji preživljajo sebe in družino; ampak to je stvar gostilničarjev in trgovcev. Kje dobiti stanovanja za uradnike, prostore za pisarne, vse to je vprašanje, za katero se gospodje v Laškem, kakor v Trbovljah presneto malo brigajo, saj že dosedaj, ko se je razširil obrat premogovnika v Hudi jami, ni v Laškem in . okolici mogoče dobiti stanovanj, gotovo je isto tudi v Trbovljah. Zato je stališče naše stranke, kakor tudi stališče vseh kmetov in delavcev, kakor gotovo ¡udi velike večine vseh drugih — izvzemši par demokratov — da okrajno glavarstvo spada tja, kjer je bilo dosedaj, namreč v Celje. Za to stališče se zavzemajo tudi nekateri bolj preudarni , gospodje demokratske stranke. Ali morda mislite, da bo j vlada v tem času, ko ustavlja podpore potrebnim invali- j dom, ko pasje slabo plačuje orožnike in druge činovnike, ko reducira, t. j. meče na cesto na stolne svojih uslužbencev, de bo vlada tukaj stavila, poslopja za uradne potrebe, j okrajno glavartsvo in stanovanja za uradnike? Na to ni i misliti. Nedavno se je vršila neka komisija, na katero so j prišli poleg občinskih zastopnikov tudi gospodje od okr. glavarstva. Pri tej priložnosti je gospod komisar od gla- : varstva razlagal navzočemu občinskemu zastopniku, ki je j bil dolgo vrsto let župan velike občine v laškem okraju, i kako se misli na novo urediti okrajno glavarstvo. Mož pa mu odgovori: »Ako bi take neumnosti delal kak neizobra- j te n človek, bi ne bilo čudno, da pa gospoda dela take neumnosti, pa ne razumem.« K temu nimamo nič drugega pristaviti kakor to, naj delajo ti ljudje, kar jim drago, mi j pa ostanemo zvesti svoji stranki in njenemu avtonomistič- j nemu programu, ki bo, kadar se uveljavi, pometel z vsemi tistimi, ki barantajo z žulji ljudstva. 501etnica obsioja občine Marija Gradec pri Laškem, i Dne 26. grudna 1923 je imel občinski odbor občine Marija Gradec svojo sejo s sledečim dnevnim redom: Kot j prva točka je bila proslava 501etnice cbstoja občine. Sejo : je vodi! g. župan Martin Topole. Navzočih 22 občinskih • odbornikov. G. župan govori gg. odbornikom, da se je ob- . čina porodila teta 1873 v površini 4082 ha 98 a 27 kv. m j ter si je v 50 letih njenega obstoja dobila daleč na okrog ; ugled. Saj je bil v občini rojen pisatelj g. Anton Aškerc, j pisatelj prof. Ivan Topolovšek, prof, dr. Avg. Stegenšek, župnik Josip Svetič, arhivar Fr. Svetič itd. So pa tudi i kmetje v občini izobraženi, da si žnjimi v pogovoru mis- ! liš, da s: med samimi poslanci. K temu je največ pripomoglo naše časopisje. Občina je štela dne 25. grudna 1923 2714 prebivalcev ter je najstarejša oseba v občini Potušek Jera, rojena dne 13. marca 1832, stanujoča Brstovnica 18. \ Sedajni župan je v občini sedmi. Med njimi se je najbolj f odlikoval Josip Lapornik, ki je županoval od leta 1898 do ; 1909 ter je odločno zahteval, da se pristno in izključno ) slovensko uraduje v pisarni. Dokaz temu je občinski arhiv, j Ob velikem jubileju predlaga g. župan raznim dobrodel- J rum društvom primerne svote. Med njimi dobi stavbeni od- 1 bor šmarješkega mostu 10.000. Sedajnemu županu in ob- j črnskemu odboru gre največ zasluge, da se je občina iz- j nebila nalezljive bolezni, ki mnogo občin davi in se ime- ' nuje: dolgovi. Občinski odbor je v občinskem proračunu za leto 1924 znižal 50odstotno občinsko doklado na zemljiški davek. Je pa občinski odbor vse nepotrebne stvar! v občini prav pošteno obdačil. Eden izmed svetovalcev cek> predlaga, da naj se davek naloži na pipe (fajfe). Le malo je manjkalo, da ni večina tega sprejela. Ker nima nobeden gg. odbornikov ničesar pripomnili, se g. župan zahvali za polncštevilno udeiežbo z besedami: »V letu 1924 bo pa prva seja dne 3. svečana 1924 ob 9. uri«, ter zaključi sejo. Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Florjanu pod . Bočcm. V nedeljo, to je dne 10. februarja bo na Lož- j nem slovesna blagoslovitev novih zvonov. Ako bi pa \ do tistega časa nov snega zapadel ali pa bi deževalo in . bilo sploh slabo vreme, se bo ista slavnost preložila na ) poznejši, ugoden čas. Toliko v pojasnilo vsem romar- | jem in častilcem loženske Matere božje. Nekaj pojasnila in odgovora »Kmetijskemu listu.« ((Dopis iz Kosance pri Prevorju.) Vse, kar je prinesel »Kmet. list« o protestnem zborovanju pri Maziču na Ko-šanci je gola ier preračunana laž. Sumljivo je, čemu neki se Mazič tako razburja ter jadikuje po »Kmet. listu.« Naj vzame Mazič v roke ; Novo dobo« od dne 22. t. m., naj jo paznp prečita in bo videl, kako sodi tudi »napredna« gospoda o njem m njegovi gostilni.'Mazič tudi ni izstopil iz SLS, ker tamkaj nikdar ni bil, ampak ptiči s tako sumljivim perjem, s Katerim se pokriva g. Mazič, spadajo samo v oštarijo pri Guzajevi smrti in med slabostoine. Ma-zič je star rajhovski knap in socijaldemokrai in se je vgnez-dil na Košanci s culico pod pazduho. Sedaj pa, ko si je enkrat spletel gnezdo med Košančani, pa te uboge ljudi izmozgava ter guli, da je joj. Z raznimi zvijačnimi pretvezami je pregovoril soseda Karola Hladnika, da mu je za beraško ceno 40 K odstopil vinotoč. Ko je bil ropar Gu-zej v takratni gostilni h. št. 52 ustreljen, je politična oblast odredila, da se v tej hiši za vedno gostilna prekine. Čudimo se, s kako pravico, izvršuje v tej hiši Mazič svojo gostilniško obrt. Kakor hitro( je odprl g. Mazič gostilno, proslavili so jo Košenčani z imenom »Gostilna pri Guze-jevi smrti.« In občespoštovani občinski odbor Dobje, ali bo še nadalje pustil uskoka Maziča v občinskem odboru," kjer sedijo sami resni, v berbi za življenje preiskušeni možje, in ali se ne bodo bali, da bi jih okužil g Mazič s svojo navzočnostjo. Možje, storite svojo strankarsko dolžnost, vrzite kukavico Maziča iz odbora, ker se je s svojim nevrednim obnašanjem izobčil sam. Resnici ha ljubo pri-bijemo, da so možje, ki so podpisali v >Kmet. listu« svoje ime, sami poštenjaki, udani SLS, in da so podpisali ali iz nerazsodnosti in opijanjeni, ali pa sploh podpisali niso in so podpisi ponarejeni. Dobro bi bilo, da bi to reč vzel v roke drž. pravdnik, kar bi imelo za g. Maziča daiekosežhe posledice. Košenčani pa niso izstopili iz SLS in ne odpovedali naših časopisov, kr.kor -trobi »Kmet. list«, pač pa nekaj novih naročnikov iz Košence smo dobili. Če je pa »izstopi! : -ugledni; g. Mazič, nam je s tem sioril le uslugo, ker ljudje njegove baže ne spadajo v pošteno stranko. Konečno si še dovoljujemo staviti na naslov okrajnega glavarstva v Brežicah sledeča vprašanja: L Ali ve okrajno glavarstvo, da gostilničar g. Karal Hladnik v Košenci že od leta 1915 ne izvršuje gostilniške obrti? 2. Ali okrajno glavarstvo ve, da je imenovani Karol Hladnik »oddal« gostilno Jakobu Maziču v »najem«? 3. Ali okrajno glavarstvo ve, da se sedaj izvršuje gostilniška obrt v Košenci v hiši št. 52, kjer je bil pred 43 leti ustreljen ropar Fr. Guzej, kjer je imel glavni tabor? 4. Ali je okrajnemu glavarstvu znano, da je gostilniški prostor pod vsako kritiko, zaradi zdravstvenih nedostatkov in vsled raznih drugih pomanjkljivosti nesposoben za gostilniško obrt, ker popolnoma v nobenem oziru ne odgovarja strogim tozadevnim predpisom? 5. Ali je. okrajnemu glavarstvu znano, koliko pretepov se je že tukaj uprizorilo, oziroma povzročilo? 6. Ali ve okrajno ghvarstvo, da g. Mazič zalo noče prositi za prepis gostilniške koncesije na njegovo ime, ker se boji tozadevne predpisane takse in ker smatra za čisto izključeno, da bi mu pregledovalna komisija vsled že omenjenih nedostatkov dovolila gostilniško obrt? 7. In če okrajno glavarstvo vse to ve, ali je pripravljeno ukreniti potrebne korake, da se zajezi nadaljnjo kršenje tozadevnih zakonov? Kako je kaj na Bučah? Smo že poročali, kako je zadela pred tedni kap našega blagega župnika g. Krajnca. Zadeti se še do danes ni zavedel. Kot pomočnik gospoda Krajnca je prišel na Buče šmarski g. kaplan in pilštajnski rojak g. Miloš Turk. Z novim gospodom bomo Bučani vsi zadovoljni in ga kot našega dušnega pastirja kar najtopleje pozdravljamo in mu kličemo: Dobro došel! Tajništvo SLS v Mariboru naznanja, da nima več v zalogi tiskovin za napoved dohodnine. Davkoplačeval ci lahko zahtevajo tudi uradne tiskovine za napoved dohodnine pri davčnih oblastih in davčnih uradih. Veseli gostje na godu g. Antona Debelaka, župana občine Tokačevo, so darovali za uboge šolaTie pri Sv. Križu tik Slatine 43.50 D. Prisrčna zahvala! Hranilnica in posojilnica pri Sv. Marjeti niže Ptuja je določila obrestno mero za leto 1924 hranilnim vlogam 6 odstotkov, vezane vloge tudi višje, posojilom pa 7 in pol odstotkov. Kmetje, nalagajte svoje prihranke v domače denarne zavode. 154 V Celju, Razlagova ulica (poslopje hotela Union), ' se je olvorila nova trgovina z žilom, moko in vsemi deželnimi pridelki. Dobi se vedno s sveža prvovrstna ba naška moka v nezamenjanih številkah. Ker je podjetje strogo solidno in pošteno, se ga vsem toplo priporoča-. Sv. Miklavž nad Laškim. Ker se v župniji razširjajo ; neke, sicer za mene in moje dobro ime že nekoliko slabe ženske čenče, opozarjam raznašalce teh čenč, da je sicer predpustni čas res veseli čas, vendar pa ima tudi svoje meje in kdor bi jih prekoračil, bi lahko padel v zapore sodišča Laško. — Sv. Miklavž nad Laškim, dne 27. januarja 1924. — Martin Podreberšak, tajnik. Spominjajte se Dijaške večerje! Ko nastopi milejšo vreme, bo tudi vinski trg zopet oživel. Lanska vina, ki kažejo povprečno 10-—12% maligana, so prav dobre kakovosti, posebno ako so pozno brana. Taka sortirana vina se plačujejo po 8—10 dinarjev, slabejša 9—10% po 6—8 dinarjev povprečno in kislejšo blago pa po 5—6 dinarjev. Mesca decembra so kupci tudi marljivo segali po vinu iz leta 1922 ter ga plačevali po 4—5 din. Trgovina hoče še nadaljno znižanje prodajnih cen, vinogradniki pa so že popustili do skrajne meje, saj stanejo pridelovalni stroški za liter lanskega vina povprečno 8—10 dinarjev. Vinogradništvo gre rakovo pot, ako ne bo kmalu izvoza. Razun tega pa še domača vlada nalaga vedno nova bremena za točenje alkoholnih pijač in ne pomisli, da živi od vinogradništva tudi država. Na Hrvatskem , v' Slavoniji in Banatu se dobijo vina po 1.50—3 dinarje. V mnogih krajih so imeli lani boljšo vinsko letino, kakor predlani. Povsod vlada vinska kriza in beda vinogradnikov. Zato so vinogradniki hvaležni narodnemu poslancu g. dr. Hohnjecu, da je vlado zopet prijel radi izvoza naših vin posebno v Nemško Avstrijo, kjer je bil prej naš trg, ter temeljito pojasnil obupni položaj vinogradnikov. Ako smemo verjeti poročilom inozemskih listov, čaka jugoslovanska komisija, ki je bila odposlana v Nemško Avstrijo, da sklene trgovsko pogodbo, že nad mesec dni na inštrukcijo (navodila) iz Beograda. Pri takih poročilih se spomni človek nehote dobrega dovtipa nekega rodoljuba: Zakaj cvete v Jugoslaviji verižništvo? Odgovor: Ker ga vlada še ni vzela v roke. V Nemški Avstriji je začelo primanjkovati vina, posebno takega za rezanje. Nemška vinska trgovina je gla-sornppročil njenih strokovnih listov delj časa omahovala me kujejo dosti ekstrakta. Ker je specifinčo dosti težja kakor ' so druga čistila, se pri nas to čistilo molo vporablja, vzame se ga le terlaj, kadar so imenovana čistila v vinu ob- j tičala. Sluzasta vina se večkrat čistijo s špansko prstjo. ; To čistilo se dobiva iz Španije in je preostanek pre- j perelega živčnega kamenja (Feldspat). (Daije prihodnjič.) \ lm „Zla**r««-mi1t tfa Urnim peri!« I Orkestri*« iz prve češke tovarne, predvojao delo, je na prodaj, črez 2 m visok, zelo malo rablje«, popolnoma ziržan, z 2 valjarjema a 8 ko- drugega blaga, katerega ku-madov; svira 16 komadov. —" Pozor! Pocor? Zariti ta aavastel Došla je velika izbira vsako-vrstnega manufakturnega in Kje, pove uprava. 140 H1LA eZllliUL ' Koleselj prvovrsten se proda j ali MMeaja ru les. M. Obran, ' žaga, Maribor, Tattenbachova ulica. 62 5—1 Sprejne se priden viaičar v Slateneku 17, Sv. Jakob v Si, gor. pri g. Juliju Ruprich. Kampletni Mlin z enim kamni im na vodo se proda pri Alojziju ligo, Fala. 157 Parno ali motorno žago v dobrem stanju kupi Franc Horvat. mlinar v Gor. Slavečih. pošta Gor. Lendava, Prek-inurje. 128 Velika iibira sakaii za ženine in neveste, tiskoviae, platna vseh vrst itd. se dobi po zai-žaaih ceaah pri J. Trpin, Ma-rikor, Glavni trg 17. 94 1«—1 S 15. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejin dne 25. t. m, so pripeljali 60 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3—4 mesce slari komad 650—800 D, 5—7 mescev stari 1250—1375, 8—10 mescev slari 1500—1625, eno leto stari 1750—1900D, 1 kg žive teže 22—25 D. Žitni trg. Cene žitu vseh vrst so nekoliko poskočile. Vzrok temu je velik naval kupcev, prodajalcev pa je bilo Sprejiacm ačeaea v trgovino malo. Pšenico so kupovil mlini, koruzo pa izvozničarji. ^.^^laim blagom, .ki mora Mnogo kupcev je bilo poleg tega še za pivovarski ječmen, „j,,1 VmeLki^staršV."Starost oves in fižol. Na inozemakih tržiščih je cena vrsta ter je 15 ]ei. Stanovanje in krano nekoliko poskočila. Na Dunaju se je jugoslovanska pšeni- ima prosto, za oblek« in dru- se išie aa daieli pekarija v ¡pu ca prodajala po 442-448 dinarjev za 100 kg, koruza po m"raj° fskrbeti starši- najm sli sakap. Paautte j « 365—377 dinarjev, činkvantin po 392 — 404 dinarjev, mo- S^nots^m^u^om ^ ' ''' ka milnrica po 718—730 dinarjev. Pri nas so bile cene se naj pošljejo na Ivan Traun *aiov' sledeče: Moke se je prodavalo največ bele ter je v ceni Ptujska gora. 148 2—1 K>ii te k nekoliko poskočila. Nularica v Bački se je prodavala po ----.--; »ki daliai, po moii.su vr mi- „ . ., . . Kin wn jin„i.v „ 7m_t-k, „„ ™ «SSO Hm«riov Vin farja iščem za vinograd ž ni postaje in mesta. Cenj. "«icje, avvme. vidria» rmm Polje.». I—, „ ,»»X „i upravništvo lista. ^^^^ ^ 325 dtorjev. «enie.: v B*k> po 340-34* v ¡»„„„.j, R. Ko^pee, Preval)., lgj-1 ^ ^„^ Maribor, Gos^ 325—350 dinarjev. Koruze se je največ prodalo, cena je i;giieijska rodfaiaa sprejme pim vrtom in malo njivo se bila precej trdna. Bačka koruza je bila po 200—270, srem- zdravo, močno, snažno in radi starosti ugodno proda. Satrekove in karove hl*4e Kasti, staro čeleao. naje. iie-tiae ia vse poljske pridelke kupujem po aajvišjih ceaah. arcea» ali 1. april»» ; Priporočam se tuii pri naku- maaufakture, špecerije, že-esaiae in prvovrstaega part- Pekarija« na upravni- š'al»d cemeata, ter druge reči: 17 katere po najnižjih cenah pre _ dajam. Kari Sima, Poljčaae. ni- 70 3-1 260—265 dinarjev. dinjstva. Oskrba dobra, plača'na "po dogovoru. Več pove: me vsaka množina hlodov za Hmelj. XL. poročilo Hmeljarskega društva o hmeljski po dogovoru. Naslov pove ivan Vrhovnik, Paka, p. Ve- žaganje. 75 3—1 kupčiji vobče. žatec, CSR., 23. I. 1924. Takoj po izdaji na- uPrava hsta'--------lo8 lenje" . -------------^L3"1 Poslano. Podpisana preklicem šega zadnjega poročila so se začele cene za hmelj viharno Dva lončarska pomagača pri Vinogradniki, krPmarji in jn obžaljujem besedo, katero j •__i? ___J.. __ J__m j. __----„,1 i ...........;____t„i,„; ____tr.-rnvpi nn/nrl Cenliene dvigati in sicer tako, da se je dne 21. t. m. plačevalo od kolesu se sprejmeta takoj pro trgovci pozor Cepljene trte sem v nagfici izustila proti 4400-4550 ČK za 50 kg, dne 22._pa že po 4950 čK. tiJobre^^^n^Jiniju fu^TJZ J^Z' t Kupujejo večinoma nemški trgovci. Danes se plačuje pri' ma po 5000, srednje dobro blago po 4950 in slabše do 4900 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene skrajno Sprejme se majer, oženjen, čvrste. — Savez hmelj, društev. ' kate,ri i"13 vcselie ^ živine, prednost imajo z vec delovni-Vi^ednost denarja. Ameriški dolar stane 8o.c>0 do mi mo<":mi in se razumejo tudi - - - - do- 86.50 D, 100 francoskih frankov stane 402 D, za 100 av- na goričko delo. Plača po do strijskih kron je plačati 0.12 D, za 100 čehoslovaških govoru. Ponudbe pod «Zanes-kron je plačati 250-254 D, in za 100 laških lir 378 do ^ na «Pravmštvo. 137 Kajba, lončar Gornja Poljska- ročljivih vrst po zelo nizki ce Tudi poravnam vse stroške, " va. 135 ni. Nekaj vagonov vina. izbor zahvaljujem se njima, da sta na kapljica, letnik 192,1 med odstopila od tožbe in njima tem en vagon sortiranega vi- obljubim, nikdar več jih žaliti na rizling, šipon. Med, čist, •■ - •• - večina ajdov, se po ceni dobi pri Janezu Šegula, veleposestniku v Hlaponcih, pošta Juršinci pri Ptuju. 144 3—1 in jemali časti. Zavezujem se. vse to storit. Marija Ferk. pite najceneje pri tvrdki M-Sumer, Konjice, Slovenija, — Nadalje kupim jajca, gobe in laneno seme po najvišja dnevni ceni. 1313 50—1 le č«k«i spoaladi! Naroči takoj: imk, «bllfe. vrttrici, |UMa l-td. Velevrtnarsko podjetje ,frfliiftiijiiiiri|i!i Maribor. 89 i—10 i štajerski zimski ma-niča pri Mariboru. 145 2-1 fanegar cesarjevič Rudolf, j londonski pepinek in Huber- JETIKfl Zdravnik v1 pljučne bolezni dr. Pečnik, ci linira vs&kd petek v Celju Vprašati ▼ la-ir.arni Marija Pomagaj, tita}-te njegove tri knjige • j etiki, je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni ve.' dobiti poštene pripovedne knjij, , starih ni več. novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji se krasen reman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne U povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je nt prečita. Cela povest obseg dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi de) stane s poštnino vred ® D, drgi del lt D. Dobi se v Cirilovi tiskarni. Maribor. Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhaja! Proda se hiša pri Sv. Hikiav- jej ^oštnik, '^soka^n «red- skozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevid- f",^ iSk^BreKanf ™m oddaja: Pivo slovensko nem človeku - Zgodba je v zelo lepi slovenščini in pre- h ' ' 134 drevesničarsko in trsničarsko j ▼edena iz angleščine in je po svoji vsebini zelo zani- —----:———; podjetje Ivan Dolinšek, St.; mmmmmmmmMMmmm* naj gre y TISKARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU! Prepričajte se samf,. ka.ko ttsodnl so za nositi. Vzemite pa pred vsem v ob:-ir, da je Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter pomen;* nosHev MNi za Vas v e 9 i k prihranek. Zahtevajte m ««i Vašega čevljarja strokovne criu aiisv ranil poiolatov z vporabo priloženega Berson-ceaienta. Vabilo na redni občni zbor Gosmfaski zUrii« zi frikvsfit, ttarsk« po!je ii SitveiiJn «trkt, r. z. z o. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. februarja 1924, ob 8. uri zjutraj, v dvorani posojilnice v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje lentega računa za leto 1923. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu določb § 31 zadružnih pravil pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepe, veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. V Gornji Radgoni, dne 23. januarja 1924. 133 Načelstvo. Zadružna elektrarna v Ž cah h,. r. z. z o. z., vabi na občni zbor ki se vrši dne 10. februarja 1924 ob 10. uri dopoldne v šoli v Žiiah. Dnevni r e c! : 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev nadzorstva in njegovo poročilo. 3. Volitev novega odbora in novega nadzorstva. 4. Sklepanje o odprodaji delne električne napeljave, ev. o likvidaciji zadruge. 5. Slučajnosti. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na itevilo navzočih člancv. 132 Odbor. Točno dobavni: Kiiitsfsiliil motorii za 12, 16, 20, 25, 35, 45, 60, 70 HP. 8«nzinmoto ii za 1-2,'4, 7, 8, TO, 12, 20, 25, 40 HP. Motorii za svrcvo olie za 5, TO, T2, 20 HF. Parni stroji in motorii za 2, 3, 4, 6, 7, 15, 100-120 IIP. Motorji v vseh velikostih za vse kurivne snovi, tudi na kolesih, se dobavijo v kratkem času. Ing. Emil Plewa, strojna tovarne TiTEN, XVII., Vattgasse 78-80. vsako množino in vse letnike kupi ter prosi pouzorjene ponudbe Padolf f»«*«c, miri« (Stnenij») Prtstiiillna iavna dražba. Na predlog Aleksandra Baržili, posestnika na Ptujski gori se bode v soboto dne 2. jebruarja 1923 ob 11. uri predpoldne : a licu mesta v 1'odložu št. G to je v trgu Ptujska gora potom prostovoljne dražbe prodalo zemljišče vlož. št. !Li7 d. o. Podlež, sestoječe iz parcele št. 58 stavbišee v izmeri 1 a .1f> kv. m, in parcele št. 447 vinograd v izmeri 19 a 15 kv. m s pritiklinami za izklibno ceno 15.000 D in zemljišče vlož. št. 95 d. o. Janžki vrh, se-sioječe iz parcele 109 slavbišče za prešo, pare. št. 488 gozd, 489 pašnik, 491 pašnik in gozd v skupni izmeri 1 ha 07 (i 40 k v. jn, za izklicno ceno 4000 D in potem različno pohišto in premičnine. Poslopje je zidano, ^ opeko krito, s strelovodom, 2 lepima sobama, obokano kletjo, štedilnikom, novimi okvirji v oknah, sploh je bilo prošlega Jeia vse popravljeno. Zemljišče pri hiši obstoji tudi iz vinograda, sadonosnika, nasajenega tudi z novimi drevesi in vrta za zelenjavo. Drugo zemljišče uod Janževski vrh je arondirano in pripravno za obnovitev vinograda. Hiša in zemljišče pri njej ima krasno solnčno lego in je jako pripravno za trgovca, upokojenca itd. Kupcu bode takoj stanovanje na razpolago. Dražb ni pogoji so na vpogled v pisarni kr. notarja Franceta Strafella v Ptuju nun! uradnimi urami. 9o Kr. okrajno sodišče v Ptuju. ^WU-SC V"; ■a KI« Vi kupuidi Ore, verižice, prstane, rinčice, zapestake, tlahriao in srebrateo nakit ht sll&ie ooirefciitae ? «"iviri s»» Že 20 let 2Mia ci ■«^»»¿iiaUiflfe. ooii|ji!y:; (vrtin t» H. SUTTNE8 je uredila pemlo vaajc zelo bobre » svoje odj«male( tak«, da mmre vtai vrniti predmet, kat« regn ne žei< obdria«* a za orni denar »t m« polije vsak drag zažetjen predmet Nimate tedaj nttai; ridke In morete prit do dobra, zanesljiv, ars, £aiera Vaw prihrani popravke In tezo; ravnotako Vata polli ii.iš ilrsf predmet tz zlata, srebra ail kovine v oajlcpil ta ssaj aoljil izvedbi. Tu najdete vse; kar Ištete za sebe ali za dar£; iaatevajtž krasno itnstrovani cenik, za katerega Vam je trefc po»(tt! samo 2 dinarja. OdjttiUjaLaa tvrdka s* ure :' H. SUTTN1R» Ljubljana Ml Eaa staklaaica Elzifliiii aaiaaasti l staklaaica friacaskaaa žganji! fiiblna ta mradlf Sestava Fellerjevega Etsafhsida Iz isajflsačaeiiih tmen zdravi ni)« zelišč, cvetja, koreni« in listja z »ajfiaeiiai drstilatom žganja j« že č«z 25 let vzrok lahvataestl nekroi ljaii v vseh delih sveta, ker jI« tuž«ite mlekarne d, * Lj ubij »ni centrala slovenskih mlekarskih zadrug, nudi prvovrsten ementalski polnomastni in v vsaki množini. Iščemo tudi stalne dobavitelje za mleko. Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsak? vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo Oklačilnice za Sltieilio r. z. z o. z., v v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Liakeaai t hiši „Vafaaaa pasajiloke" na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.c Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« «a Dunajski cesti št. 29. 125 20—1 Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje! Cum čcSkf pisteljii ptrje! t Kilogram sivega na pol (cufanega) perja 60 din., polbelo 75, belo 85, boljše 95, fino 115, na pol puh 145, fino 178, najfinejše 220 dhv Beli puh 370, snežnobeli parni puh 445 din. fe Franko in carine prosto proti povzetju. Neuga-jajoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo pmnenj in naknadnih naročil. Razpošilialnica posteljnega peija SACHSEL & CO., Wien, XIV., Geibelgasse 9-TO. 76 6-1 Klobuke perilo čevlje dežne plašče, dežnike, nogavice, krp.vale itd. kupite najceneje pri Jikeka Lih. iiribar, Glini trg it 2. Pozor satliiicicifm Vosek za cepljenje izdeluje v vsaki množini Josip R*!ch» tvVunica kemičnih izdlrlkov, MARIBOR. — Trslenjakova ulic:» 21. — MARIBOR. omamna m f - m m?5 m- ¿a ? r- - Sl„!< "• Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bridka izgube našega daleč okoli priljubljenega očeta si Širni»!, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. ^Tsujsolldjaejž© cene Iel točna postrežba- posestnika in skozi 24 let cerkvenega ključarja pri Sv. Petru niže Maribora, ki je dne 18. januarja t. 1. po kratki borezni, spreviden s sv. zakramenti v 73. letu svoje starosti z največjo potrpežljivostjo mirno v Gospodu zaspal, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Izrekamo prisrčno zahvalo vsem od blizu in daleč, ki s ose tako mnogoštevilno pogreba udeležili. Zahvaljujemo se posebej visokočastiti duhovščini: prečast. dekanu in stolnemu župniku iz Maribora za njegov ganljivi govor, visokočast. g. dr. Kovačiču, gg. Šparlu in Krajncu, zlasti pa domači čč. duhovščini. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, domačim pevcem in vsem drugim. Prizoročamo našega ljubega očeta v molitev! Žalujoči ostali: rodbina Šlik. i «m» Ljudska posojilnica v Celju - registrovana zadruga z neomejeno zavezo = (Hotel »Pri belem volu«) obrestuje hranilne vloge počenši s 1 januarjem 1924 od 7°(o do 10°|o oziroma po dogovoru. fSentni In invalidni davek plaiule posojilnica is svojega. STROJI Na celem svetu znani kot najboljši.--— Podružnice In zastopstvi* v vseis mesti k. Centri !a za državo SHS Zagreb, MaruLičeva uL 6 U. k, Fiiiialka; MARIBOR, Šolska ulica štev. 2. ■mm J; IZ iV.. .... .\IX . • t.. - -¿«i;'-.-.".V ■R1 ? .¿'¿-Sil S W •'¿.••fcl.-.i J, vit» riSMi se vedno ie najboljše in najceneje zi domačo potrebo vsakovrstno raannfakiurno, kakor tudi tekstilno blago pri stan in zelo znaa; tvrdkl ftAKOL WOBSCKE ! l&faritoor* Ccosposka ulica št* !Ot ! I !Perje z» postelje! ! I eeeeeeee©oooeooe©oeoe@eeeeeeo, ® $ 11 s:sseiessssss^#e# TISKARNA SV. CIRILA V K ARI BORU PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE: mmmmmmmmmmm, a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D. b) Za odrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D. Premišljevanja za celo leto I. in II. del, 32 D." Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D. Priprava na smrt, 29 D. %i i o m B $ S o,m CvS g!e <9 m Denar naložite najboljše najvarnejše pn SpodnjeStajerski ljudski posojilnic, r.z.zn z. t? ftariboru, Stolna ulica št. 6, ki obrestuje hranilne vloge po 8% 10% oziroma po dogovoru. teae4seeeeeeaeeeeeee«e