s*
C
Katolik cerkven Hit.
Danic* Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti *» celo leto 4 gld. 20 kr., ta polleta 2 gld. 20kr., z« četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik , izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V7 Ljubljani 16. malega travna 1869.
List 10.
P era in njeni nasprotniki.
III.
Malomarnost.
Je pa še, kakor sem že rekel, djansko brezboštvo. Kdor ima namreč vsako vero za enako dobro, nima do nobene potrebnega spoštovanja in zarad tega tudi po nobeni ne živi. Ni mogoče takemu vsih ovir premagati, ktere nas zaderžujejo pri spolnovanji vere; še takrat je težko jih premagati, ko smo neogibne potrebe prepričani in vemo, da drugač zveličanja ne dosežemo. Tako grozno velike so zapreke, ktere človeške strasti, opravila našega življenja in njegove slabosti v spolnovanji vere stavijo. Pomislite toraj, ali je mogoče, da duh brez prepričanja, serce brez ljubezni kdaj tako težavno delo zverši? Kaj tacega verjeti, se pravi samega sebe nalašč motiti.
Takemu človeku se tudi djansko dokaže, ako je treba, da ga zmote obvarujemo. Taki dokaz je neoverž-Ijiv in spričuje, da malomaren v veri v resnici nobene vere nima. Ni protestant, kajti tudi za mervico vere moraš nekoliko zaupanja imeti, da najdeš resnico v njej. Sej resnično je, da izmed protestantov ravno tisti, ki še nekoliko na svojo vero derže, zametujejo načelo, kakor bi bila vsaka vera dobra. Pa tudi katoličan ni, kajti načelo malomarnosti ga zaznamnjuje, kdo da je, kakor smo že enkrat omenili. Ne ostane toraj nič druzega, kakor da je tak človek brez vsake vere.
In kaj je zadnji nasledek iz tega? Malomarnež je tista stvar na zemlji, ki živi, kakor bi nobenega Boga ne bilo. Duhoven ]e svoje dni slišal, da je neki človek, ki ga je srečal, s tem se hvalil, da je brezbožnež. Duhoven pred njim obstoji, ga ogleda enkrat in zopet od nog do glave; brezbožnež ga praša, kaj posebnega na njem najde, da ga s tako pazljivostjo ogleduje? Duhovnik mu odgovori: Nisem še nikdar tiste zveri vidil, ki se ji pravi brezbožnež, in hočem se enkrat za vselej je nagledati. Ako je tedaj tisti, ki ne veruje, tako redka zver, kakošna mora še le tista biti, ki ve, da je Bog, pa ga ne spozna, ga ne moli in ne časti?
Tak je stan človeka maloraarneža. Zamore se reči, da je bitje, ki nima nobene zveze z nebesi; je bitje, za ktero je Bog, kakor bi ne bil; je bitje, ki neprenehoma milosti in dobrote vživa, nima pa nikakoršnega čutja za zahvalo. Ima v sebi duha, ne povzdigne ga pa nikdar k temu, ki mu ga je dal; ima v sebi serce, ki pa ne enkrat za tistega ne udari, ki ga je vstvaril; on živi, noče pa poznati roke, ki ga vsega zlega varuje; razžaluje Gospoda z mnogoterimi pregrehami, nima pa ne enega zdihljeja prave žalosti in kesa.
Primerilo se je v neki izbranej družbi, da se je nekdo mlajših gospodov bahal, da je on sam v tisti
hiši, ki na Boga ne veruje. Gospa mu na to ostudnost odgovori: Pod streho te palače so še drugi, ki imajo ravno tisto vero. In kteri so tisti? vpraša gospod. Moji psički in moji konji, samo ta razloček je, da, akoravno živali Boga ne spoznajo, imajo vendar toliko umnosti, da se s tem na bahajo, mu je odgovorila gospa. Odgovor je sicer dober, pa za malomarneža v veri ne bi zadostoval; kajti, da tisti Boga ne častijo, ki ga ne poznajo, se lahko razume, kje pa se tak najde, ki naravnost spričuje, da gane časti, pa ga vendar spoznava ? Za kaj tacega ni druzega kraja, kot pekel, in ne druzega bitja, kot satan.	(Dalje uasl.)
t*riho<1w\ji občni cerkveni zbor•
(Gosp. F. Dupanloup-a, škofa orleanskega.)
V. Pomoč, ki jo obeta občni cerkveni zbor.
Zato tedaj se je genila cerkev, ki je duša druž-binska ali prijatlica, in ki nikdar ni zanemarjala soci-jalnih napak. Nedvomljivo ste cerkev in družba različni reči; ali druga zraven druge na tem svetu in ima-joči v svojem naročji ravno taiste ljudi morate biti druga za drugo (solidarne) v nevarnosti in žalosti. In cerkev se hoče v zboru zbrati, ker spoznd, da veliko premore za ozdravljenje obojnih bolezen.
Tu vendar so moramo varovati, da ne povekšujemo ali ne pomanjšujemo resnice. Je li v zmožnosti cerkve, da odpravi vse pomanjkljivosti in napake človečanske? Ne. Ali v tem velikem delu, v tem krutem boji dobrega zoper hudo ima ona svojo nalogo, svojo vzvišeno nalogo, in hoče jo spolniti. Človek je prost, in prostovoljno dela dobro, ali pomaga mu pri tem milost (gnada) Božja, ki mu pa prostosti ne krati; zakaj, kakor je rekel papež Celestin: Auxilio Dei liberum ar-bitrium non aufertur, sed liberatur. Cerkev, branilka nebeških zakladov, je pomagavka človeku, in daje mu celo v časnih rečeh čeznaturno pomoč. In če se današnji čas zbere, je to zato, še enkrat rečem, da boljše doverši svoje delo, in da dela z večim vspehom in z večjo močjo za občni blagor človeštva.
Kdo bo dvomil, pravijo sv. Oče, da nauk sv. katoliške cerkve ima to moč, ne le da bi skerbel samo za večni blagor človeški, temuč tudi za časno srečo družbinsko, za pravi vspeh, red in mir? „Nemo enim inficiari unquam poterit, catholicae Ecclesiae ejusque doctrinae vim non solum aeternam liominum salutem speetare, verum etiam prodesse temporali populorum bono, eorumquc verae prosperitati, ordini ac tranquillitati."
In kdo bi mogel tajiti to družilno in omikalno moč sv. cerkve? „Vera! vera!" je undan rekel mož mo-
godnega kraljestva,♦) „to je življenje človeštva, v vsakem kraji, v vsakem času, razun nektere dni strašnih prekucij in sramotnega propada." Vera, da se krotijo človeške želje ali da se spolnijo; vera, vera, da se zderžimo ali potolažimo v svojih bolečinah, naj si že pridejo od zunarjih sadčv ali od znotraj iz serca! Maj se nikar ne usti politika, naj pravičniša, naj krepkejša politika, da je v stanu brta vere doversiti tako djanje. Kolikor živej&e in sirje bo socijalno gibanje, toliko menj bo zadostila politika, da se vlada razdraženo človeštvo. Tu je treba višje moči, kakor so zemeljske moči, šiiji pogled, kakor nam ga pripusti to življenje. Treba je Boga in večnosti." **) Tudi sv. Oče, omenivši dobrodelni vpliv vere na časno raz-redbo, na novo razglasijo, kar so že večkrat terdili, kako da se vjema vera in um, kako si med seboj pomagata in da po Božji previdnosti imata drug drugemu pomoči: „&akor cerkev vzderžuje družbo, tako vzderiuje nebeška resnica človeško učenost; ona uterdi tla pod njenimi nogami in jo braneč, da bi ne zašla, pospešuje njen napredek: Et humanarumquoque scien-tiarum progressui ac soliditati."
Dobro umejte te besede, vi, ki se zastonj upirate, povzdigniti učenost v nasprotji z vero! Glavar sv. cerkve se ne boje učenosti, ljubijo jo, jo čislajo in opomnijo, da keršanske resnice ji služijo v napredek in krepost. Naj slovesniši učenjaki, ki so se prikazovali na svetu, Leibnitz, Newton, Kepler, Kopernik, Paskal, De-scartes, kterim na strani se naši učeni, ako jih ni preveč oslepila prevzetnost, celo majhini čutijo, so ravno takisto mislili.
To je, pristavijo papež, kar povestnica vsih časov z neoveržljivo jasnoto dokazuje: Veluti sacrae ac pro-fanae historiae annales splendidissimis factis clare aper-teque ostendunt. In to je pomen tako znane besede Bakonove: „Majčikino učenosti oddaljfiuje od vere; veliko učenosti k nji priblil-ije." Učenost, zares, v svoji nar veči visokosti, objame vesolj-nost z resnicami, in razjasni splošnji red.
Kako pa bo cerkev predrugačila družbe V Zgodovina odgovaija, in le prenagla sodba si more v mislih st variti strahove, ki imajo stiskati postavno svobodo človeškega duha. Cerkveni zbor rimski bo že devetnajsti splošnji, in stirdeset do petdeset ljudstev, ki bodo tu zastopana, so bile ravno tako spreobernjene, t. j. od divjosti pripeljane do omike, z veljavo besede, z močjo svetih zakramentov, s podučevanjem pastirjev, z zgledom svetnikov: take so pota Božje, in tako djanje cerkveno, ktere včasi podpirajo, de večkrat spodbijajo človeške sile.
Dušna učiteljica cerkev se poslužuje metode, ktere se poslužuje vsaka dobra odgoja, oblasti (avtorite) in poterpežljivosti. Ko drugi dvomijo, ona zagotavlja; drugi preklicujejo svoje besede, ona ostaja pri njih i drugi temnijo, ona razsvetljuje; drugi delijo, ona edini, ona zmiraj in zmiraj ponavlja taiste naloge (lekcije) in kakosne naloge! Pravo natoro Božjo, pravo natoro človeško, nravno prostost in odgovornost, neumerjočnost duše, posvečeno zakonsko zvezo, postavo pravice, postavo ljubezni, nedotakljivost pravice in posestva, dolž-
*) M. Guisot. ••) Take besede imajo pač kaj več v sebi kakor pa korenjeva in kislorepna politika „Tagblattova" z neslanimi čenčami o „bevormnndangah" in „geisttodtungah", kadar in kjer je katoličana dolžnost Cerkvi pokoriš ino skazovati. Brez
reda in pokoriine ni nikjer nič prida, ne pri veri, ne pri vojaštvu, ne pri druzih službah. Kdor pravi, »katoličan sem," pa vedno nergi zoper naredbe svoje vere in cerkve, taki je prav zanikaren in zaničljiv človnk in ni vreden, da hlače nosi; bolj bi se takemu „figovcu" podala beduinska halja pri njegovi pohlepnosti po beduinski prostosti?
nost delavnosti, potrebo miru. To zmiraj, to povsod, to vsem, kraljem in pastirjem, Grekom in Rimljanom, Angležem in Francozom, Evropi in Avstraliji, za Ka-rola Velikega in pred Washington-om.
Neprejenljiva stanovitnost njenega ter j enj a tako gotovo dela red — lahko rečem — med družbami in duhovi, kakor dela vzhod taistega solnca red med letnimi časi in pospešuje zemeljsko delovanje. O modrijani, ki zaničujete cerkev, le odkritoserčno! kaj bi bilo brez nje z zaumenom Boga med narodi? O protestantje, o greki, le priterdite, da brez nje bi bili vi že izbrisali podobo Jezusa Kristusa izpred svojih oči! O moralisti in politikarji, kaj bi bili vi brez nje počeli z družino in svetostjo zakona?
In kar je cerkev Jezusa Kristusa delala, bo spet delala, kar je govorila, bo spet spričala, nadaljevala bo svoje življenje, svojo pot, svoj posel v enakem duhu modrosti in ljubezni; ne bode nenala deliti človeškemu umu velikanskih resnic, kterim je varhinja; in tako, edino le tako, in tako krepko pospešuje človeške družbe.
Reklo jse je: vera ljudstev je njih nravnost (moralnost). Ce je pa moralnost pravi vir dobre politike in dobrih postav, je ves napredek poedinega naroda v tem, da se bolj in bolj razširjajo v zasebno in očitno življenje pervotne načela (principi) pravice. Vsak narod tedaj, ki bo hodil v smislu keršanskem, hodil bo k napredku, in vsaki vek, ki bo hotel razvozlati vprašanja, ki so človeštvu povod evangeliju nasproti, zavozil bo, in šel proti propadu. Vprašajte tu še enkrat preteklost, in odgovorila vam bo. Kdo je iztiral s sveta pagansko razuzdanost, kdo je omikal divjake spreober-nivši jih? Poglejte vzhod, ko je tam še keršanstvo cvetelo: m poglejte ga pod jarmom islamovim! Vpliv keršanstva ao omike je tako svitlo djanje, kakor solnce. Pa principi evangeljski, še nikakor niso vsega dali, kar imajo v sebi, in čas jih ne bode nikdar vsih izpraznil, ker so neskončne globočine.
Zatoraj je poklic in dolžnost sedanjih družeb, da bolj in bolj vdihnejo ta plodoviti princip v postave in nravno življenje, in posneti z njega političnih, ekonomičnih in socijalnih nasledkov, ki bodo delali čast temu veku, ako ne zapustijo keršanskih potov. Pa sej je ravno naloga cerkve in cerkvenih zborov, da se ohranijo ti evangeljski principi čisti in prosti vsake razlage, ki bi jih pačila. Ravno zato hoče cerkev poskusiti vso svojo moč in napeti vse svoje sile, kakor pravijo sv. Oče, ut omnes nostras magis magisque exaremus v i r e s; ravno zato se bodo potrudili katoliški škofje iz vsih krajev sveta, da se posvetujejo s svojim glavarjem: Sua nobiscum communicare et con-ferre consilia.
Zastonj govorite in pravite v svojih krivih mislih, da cerkev je stara, in da časi so novi. Sej postave sveta so tudi stare, in vse nove iznajdbe, zarad kterih ste po pravici ponosni, so le mogoče, ako se naslanjajo na te postave.
Oj! vi ne veste, s kakošnih, ob enem upogljivih in neodjenljivih pervin je Božji vstanovnik vstanovil svojo cerkev in kakošno vstavo ob enem stalno in na-predovalno ji je dal. Taka je globočina in rodovitnost njenih resnic in tako obširen značaj njene vstave, da je nikdar ne bo prehitel napredek nobene človeške družbe in da lahko živi in shaja pod vsakošnimi političnimi vladami. Čeravno nobene stvari ne spremeni v svojem nauku, vendar jemlje iz svojega zaklada, kakor pravi naš Gospod od veka do veka, kakor je potreba časov, starih in novih reči, de thesauro s u o profert nova et vetera: in vidili boste, da je vedno pripravljena ravnati se po velikih socijalnih spremembah in spremljati človeštvo v vsih spremembah njegovega ob-
Stanka. Sv. evangelij je luč sveta in bo tudi zmiraj, in zato, bodite preverjeni, bo prihodnji cerkveni zbor jutranja zarija in ne večerni zahod solnca. —
Obiskovanje cerkve o blag o da rje no
V vasi južne Nemčije živela je vdova s peterimi otroci. Bila je prav revna in živela s svojimi le ob pridnem delu svojih rok. V začetku se ji je polje Se precej dobro obnašalo, tako da se je s svojimi otroci preži viti mogla; tudi druzega potrebnega pri hiši ji ni popolnoma manjkalo. Nekega leta pa je polje prav slabo obrodilo in cepnila ji je edina krava, ki jo je imela. — Zdaj je bila z otroci vred v veliki revščini, živeža jim je zmiraj bolj primanjkovalo, lakota jim čedalje bolj protila. Uboga vdova bila je zavoljo tega prav otožna in pravi v svoji nesterpljivosti: „Prositi v Boga ime ne maram in ne morem; delo in pridnost mi ne pomaga nič, bolje bi bilo, da bi koj umerla." Ko sede svoj stan premišljuje, sliši od daleč zvonjenje, in zdi se ji, da ji
flas zvonov moč daje; ker mislila je, tako bo tudi meni malo zvonilo, ko me bodo v grob nesli. Kmalo po tem stopi hčerka v sobico in reče: „Mati, v vasi zvoni, ali ne bote šli v cerkev? Hišo bom že jaz varovala." Tako je govorilo dobro dete, ker je vedilo, da mati vsako nedeljo in praznik v cerkev gredč in veselejši prihajajo kot odhajajo, kakor tudi apostelj lepo pravi: „Ako si žalosten, moli; ako si vesel, prepevaj." — Mati si misli pri otrokovih besedah: zakaj bi ne šla tudi danes v dnevih hude stiske v cerkev, Bej sem hodila tudi o dnevih blagra. Gre torej v cerkev, akoravno s težkim sercem, in se usede za steber, ker sramovala se je svoje otožnosti. Med tem pride gospod duhovni pastir na lečo; govoril ie od ljubezni Božje in vsaka beseda je segla vdovi globoko v serce, ki ga je nesreča omečila in je bilo podobno polju, ktero plug razterga in preoberne, preden se vseje. Po maši gre ponižno domti in reče: „Storila sem svoje, torej bo tudi Oče vdov in sirot gotovo svoje storil." Posebno pa si je zapomnila pregovor: „Z molčanjem in upanjem bote močni." Rekla je: Bog je moje solze vidil, gotovo jih bo utolažil, če se mu bo prav zdelo. — Vidil je pa tudi prav premožen mož tiste soseske Žalostno in poterto vdovo. Mislil si je, neko skrivno žalost in terpljenje mora reva imeti, torej se le 8 solznimi očmi spominja ljubezni Božje in ne more veselega serca v hišo Gospodovo iti, kakor jaz. Hitro pozvč, kdo da je in kako se ji godi. — Ko zvečer vdova z otroci pri berleči lučici sedi in se med seboj tolažijo in sklepajo, da hočejo prav pridno delati, reče mati: „Zredimo si kozlička, morebiti si sčasoma kupimo kravo." Komaj te besede izgovori, sliši pri vratih mukanie, podobno mukanju kravjemu. Bila je zopet otožna, ker spomnila se je krave, ki ii je poginila. — Ustrašili so se vsi, ko nekdo prav lahno na vrata poterka; vdova vendar hitro vrata odpre in v hišo stopi neki mož in pravi: „Glejte, dober prijatel vam pošlje kravo in žakljev z žitom napolnjenih in vas serčno pozdravlja." Vsi so ostermeli, in preden je vdova mogla poprašati, kdo je tisti in ga zahvaliti, je mož s tovaršem zginil; krava pa je bila privezana k drevesu; bila je černa z belimi lisami in veliko lepša od perve. Z veseljem jo peljejo otroci v hlev in znosijo vreče v kočo. Mati se je veselja jokala. Drugo jutro pride da-rovavec, neki pristavec, k vdovi in jo ogovori: „Vi ste včeraj v cerkvi Bogu svoje solze darovali, zato vas je uslišal in potolažil. Jaz sem bil Bogu že dolgo dar za obilen blagoslov dolžan. Bodite tako dobri in naj bo vaše brez zahvale, ker to je dolg, kterega prav rad poplačam. Hvala Bogu, da mi je v cerkvi serce k temu
nagnil, da sem vam pomagal. — Naj bi pač, ktere je Bog s premoženjem obdaril, kakor ta pristavec, svojo dolžnost spoznali, ubogim pomagali in svojo dolžnost spolnovali. Ti pa, dragi kristjan! ako si v sili, posnemaj zgled te vdove, hodi pridno in zaupljivo v cerkev, poslušaj tolažljivo besedo Božjo, terpi in ne godernjaj, zaupaj v Boga in gotovo ti bo pomagal.
MMevidlvo r Jezusu.
(Poleg francoskega.)
Virgo cogitat, quae Domini sunt, nt sit sancta corpore et špiritu. 1. Cor. 7, 34.
Zakon je velik zakrament in stan, v kterega on pelje, je svet stan. Božji Duh sam nas je podučil, naj nam bo podoba velike skrivnosti naše vere, neizrekljivega zedinjenja Besede Božje z našo naturo. Res, keršanski zakon je podoba včlovečenja božjega: kakor se zaročenca v Jezusu tako tesno zvežeta, da sta le eno serce, „duo in corpore uno," tako se je Beseda Božja s človeško naturo tako tesno sklenila, da je bila odslej in bo na veke le ena oseba; kakor se morata keršan-ska zaročenca darovati drug drugemu, tako se je Jezus dal in daroval čisto svoji Cerkvi in Cerkev se daje in daruje svojemu nebeškemu Ženinu; kakor je namemba zakona keršanskega množiti rod človeški, tako je namen Cerkve združene z Jezusom vekšati družino Božjo, pre-roditi duše v večno življenje.
Je pa mar s tem rečeno, da je zakonski stan, tako svet, med vsemi stanovi naj svetejši? Kdor bi to terdil, stavil bi se v nasprotje s katoliško Cerkvijo, ki je v tri-denškem zboru poterdila, da je deviški stan še svetejši, še popolniši.
Ali pa more biti še kaj svetejšega, kakor ta podoba zeainjenja Besede Božje z našo naturo, še kaj popolnišega kakor živa podoba one ljubezni, ki je Boga določila, da je revno, nepopolno človeško natoro v svojo osebo si pridružil in se čisto daroval stvari? Je brez dvombe, je reč svetejši še, kakor ta podoba, to jevres-ničenje te zveze. Ravno devištvo pa ima namen vresni-čiti pri nekterih izvoljenih dušah ono tesno, popolno, neprideržno zvezo, s ktero se je Jezus s Cerkevjo sklenil; devištvo ima namen pri tacih izvoljenih dušah popolnoma zadostiti željam in hrepenenju božjega ženina.
To je čast, to dostojnost in slavnost deviškega stanu, zatoraj je ta stan posebno priljubljen Sercu Jezusovemu. V njem sklenejo duše z Jezusom neprimerljivo bolj tesno, bolj sadupolno zvezo kakor v drugih stanovih.
Preden razpletemo to misel, ne moremo si kaj, da ne bi storili dveh znamenitih opazk. Ko govorimo o svetosti devištva, ne mislimo posvetiti in v nebo povzdigniti vseh, ki v njem živč, in jim prednost dajati pred onimi, ki gredo po navadni poti proti svojemu namenu; kajti, kar človeka posveti, to je ravno ljubezen, in duša, ki nar bolj ljubi Boga in bližnjega, je nar svetejši, naj živi v kterem koli stanu. Vender pa pravimo, da so nekteri stanovi bolj sveti kakor drugi, oni namreč, ki dajo več pripomočkov ljubiti Boga, ki pa tudi od onih, ki v nje stopijo zahtevajo veči ljubezen in tako spričujejo poklic do veči popolnosti. V tem smislu tedaj pravimo, da je devištvo bolj sveto kakor zakon.
Ali kteremu devištvu prilastujemo s Cerkevjo to prednost?
Samo prostovoljnemu devištvu, onemu devištvu, ki prihaja od nebeškega poklica, kterega duša pozni, objame in bolj visoko ceni, kakor vse posvetne zveze; onemu devištvu, ki se z nar veči skerbljivostjo varuje nar manjših madežev, bodi Bi na duši ali na telesu; onemu v kterem se Jezus daruje duši kakor nar boljši
Ženin, in zadobiva v povračilo čisto daritev te duše; onemu z eno besedo, ki je prava daritev, čisto kadilo na altarji Jezusovega Serca : ne pa takemu devištvu, ki se ogiblje zakona le za to, ker se boji darežljivosti in zatajevanj, ktere zahteva, tacih zatajevanj, od kakoršnih beremo pri svetnikih, ki so v zakonu živeli. Primerja se izvoljeno devištvo življenju angeljskemu, menijo še celo, da je viši cene v enem smislu, kajti devica ohrani angeljsko čistost sredi skušnjav, za ktere angelji ne vedo. Sv. Ambrož imenuje to devištvo vojno nebeško, sveti Ciprijan cvetko na deblu Cerkve, slavo in kinč duhovne milosti, podobo Božjo, zadostivši priličnosti Božji, naj krasniši del čede Gospodove.
Te hvale so prav primerne, kakor bomo v sledečem opazovali.
L
Včlovečenje Besede Božje, glavno delo in edini namen vseh Božjih sklepov, je posebno delo ljubezni, in konec dela tega je neizrekljiva, tesna, popolna in nerazrušljiva zveza Sinu naj Višega z našo revno na-toro. Zveza ta, sklenjena v naročji Marije D., kjer je Beseda Božja sprejela človeško natoro, razsiplje obilen sad med vse duše, ktere same store, kar jim je storiti; vsaka si lahko prilasti slavno ime neveste Božje; in družba teh duš, sklenjenih z Jezusom, je Cerkev, nevesta v posebnem pomenu. Zedinjenje Sinu Božjega s Cerkev j o, ali kakor govori sv. Janez, ženito vanje Jagnjeta, to je posebno Božje delo, slednji namen vseh del, vseh želj Jezusovih.
Preroki so naznanjali to sklenitev in so naprej praznovali njeno slavo; zgodovina starega zakona nam predstavlja njeno podobo, evangelij nam oznanuje njeno vresničenje, in sv. Janez v skrivnem razodenji nam slika njeno doveršenje. Nekteri psalmi, posebno pa visoka pesem, so ženitniške pesmi, iz kterih puhti ljubezen Ženina do svoje neveste in neveste do njenega Božjega Ženina. Ta ljubezen Sinu Božjega do Cerkve je brezkončna, Cerkev je njegova edina, prelepa golobica; On hoče, da bi bila čisto njegova, kakor je On ves njen; ne more terpeti na njej ne madeža, ne gerbe, ne neličnosti. Sam las, ki ne bi bil vravnan na njeni glavi, primoral bi ga odverniti obličje od nje.
Kaj pomenijo te podobe, kje se vresničujejo?
Cerkev, kakor jo mi vidimo in kakor je bila od začetka, t. j. družba vernikov sklenjena z vezjo enega kersta, ene vere, pod oblastjo namestnika Jezusovega, taka Cerkev nam ne kaže, saj pri veliko udih ne tiste popolnosti, tiste gorečnosti, kakor nam jo popisujejo svete bukve. Kavno nasproti nahajamo v tej Cerkvi veliko nepopolnosti in veliko ostudnosti. Res pa je, da je Cerkev v svojih skladnih delih zmeraj sveta v uku, nravi, zakramentih in običajih.
Ali pa mar mislimo, da to že zadostuje ljubezni Jezusovi, da to more nasititi želje njegove? Gotovo, ne samo pripomočke v zveličanje duš ljubi On, On ljubi duše same, za ktere so ti pripomočki postavljeni. Duše so živa Cerkev, tedaj Cerkev Boga živega, to je, ona Cerkev, za ktero je Jezus umeri, za ktero še zmeraj živi v nebesih in umira vsaki dan skrivnostno na altarji. To je tedaj Cerkev, od ktere hoče, da ga ljubi, in v kteri hoče še danes vresničevati svatovanje, ki ji bo dalo živeti v njem in njemu živeti dopustilo v njej.
Toda, ker vse duše ne zadostujejo temu hrepenenju, ker je veliko število tacih, ki ga pač hočejo ljubiti, pa nočejo njega samega ljubiti, ki raji dele serce in ga njemu samo del darujejo, ker je toraj dokaj tacih duš, izvolil si je ravno device, da se zmeraj darujejo v njegovem svetiši Božje darila, da se popolna zveza, ktero
je s Cerkevjo sklenil, osebno kaže na zemlji v nekterih dušah. Brez dvombe so v vseh stanovih duše popolno njemu udane, ali to še ni zadosti, potreba je stanu, v kterem se to vdanje očitno spoznava, v kterem se človek Bogu čisto, brez prideržka daruje. Zatoraj se nebeški Ženin oglaša izvoljenim v vseh stanovih, v naj viših in v naj nižih, takim ki se zbirajo krog prestola kraljevega, pa tudi takim, ki prebivajo pod raztergano streho; navdihne jim hrepenenje enako svojemu, hrepenenje čisto se njemu vdati, kakor on čisto njih želi biti; napolni jih s popolnim zaničevanjem vsega, kar jim zemlja darovati more, tako da malo cenijo bogate zveze, veselje in velikosti; poživlja jih s svojimi čutili; zver-šuje v njih svoje dela; z eno besedo, podeli jim Božje življenje v umerljivem mesu.
To je poklic, to namen devištva. V njem se kaže osebnost cerkvena, družba devic je nevesta včlove-čenega Bogd. Device na zemlji nadaljujejo slavno versto, ktere pervi ud je Marija, deviška mati Marija, perva in tako popolna osebnost svete Cerkve. Device naprav-ljajo tukaj na zemlji božjemu Ženinu tisto neizrekljivo veselje, ktero on vživa sklenjen z dušami, device služijo čisto Rešeniku sredi sveta, kteri svet iše vse, razun Boga, hrepeni po vsem, razun po Bogu; device kažejo s svojim življenjem, da je On sam vse, da pred njim vsaka reč v nič zgine. Jezus ima dosti služabnikov, dosti jih je v hiši njegovi, ki spolnujejo postavo njegovo zarad plačila, ktero jim je obljubil. Device imajo drugačno Čutilo, one delajo vse z Jezusom in za Jezusa in kakor imajo ž njim le eno serce, tako imajo tudi ravno tisto želenje kakor On, ravno tisto veselje, kakor On, ravno tisto žalost, kakor On; — to so prave neveste.
Skrivnost darovanja Jezusovega v tempeljnu kaže nam podobo češenja Božjega pobožnih duš v sveti Cerkvi, ktere podoba je bil tempelj v Jeruzalemu. Vse duše eno samo daritev darujejo, kajti en sam dar je Bogu dopadljiv, dar Jezusa Kristusa. Vse pobožne duše toraj Jezusa darujejo in se zedinijo z daritevjo Jezusovo, ne darujejo pa vse enako, ravno tako niso vse enako deležne sadu te daritve. Simeon pride z vero in upanjem, Ana daruje svoje vdovstvo, koliko bolj popolna, koliko bolj sadupolna je pa daritev Jožefova in Marijna, daritev deviških staršev Rešenikovih! Kakor ta dva, tako darujejo v svetem tempeljnu device žgavno daritev, ki ne sme prenehati do konca sveta. Če druge darila dopadajo Bogu, je darovanje devic posebno lepo dišeče, darovanje devic privabi na zemljo nar bogatejše blagra, nar obilniši blagoslov.
Kakor je devištvo živa podoba tesne zveze Jezusa Kristusa s Cerkevjo, tako se v njem tudi odlikuje ne-vsahljiva rodivna moč sv. Cerkve. V devištvu se spol-nuje stara prerokba: Ona, ki je prostovoljno nerodivna, postala bo mati veliko otrok, v njeni hiši bo veselo gibanje, akoravno je bilo misliti, da bo ostala pusta. „ Qui habitare facit sterilem in domo matiem filiorum laetan-tem". Ps. 112, 9.
Človek, ki nalaš ne zatiska oči pred lučjo, lahko po vseh krajih vidi hiše, ktere je devištvo vstanovilo in brez ovinkov mora spoznavati blagi njihov vspeh. Kako se tu krog junaških devic razcvitajo veselo toliki otroci, krog devic, ki so gotovo (saj v dušni prid) boljši kakor matere, kakor njih natorne matere!
Gotovo, device v Jezusu so matere v dvojnem oziru, matere oziroma na duše, matere v korist za telesa, in tako spolnujejo z vdanim devištvom nezmeren prepad, vsak dan ostudnejši, ki ga koplje v družinstvu zani-kernost pravih mater. Kdo more prešteti število duš, ktere bi bile pokopane v grobu pregreh, ali bi se bile že tudi celo ločile od teles, ko ne bi jim bilo dobro-
delno devištvo ohranilo življenja dušnega in telesnega, za ktero mnogo pravih mater še ne skerbi.
Keršanska mati ima veliko veči nalogo, kakor pomoči otroku samo k onemu revnemu življenju, ktero terpi le do groba, ona mora združena z materjo cer-kevjo preskerbeti otroku neskončno boljše življenje, razodevati mu mora, podučevaje ga, vzvišen namen njegov, zatirati v sercu njegovem plevel pregreh in strasti in gojiti čednosti, da si ohrani in prisvoji prednost otroka Božjega. Keršanska mati je pervi služabnik Božji in sv. Cerkve za božjo odrejo duše otroka, pervi pomočnik Besede za razsvitljevanje njegovega uma, pervo sredstvo a v. Duha za olikan je njegovega serca. Ce je vsak otrok keršanski sadika Božja, namenjena tukaj na zemlji vzrasti v popolnost božjega življenja, gotovo je pervi in posebni pospešitelj pri tem Božjem delu ravno mati.
Ali, da se Bogu smili, kako malo mater spoznava vzvišenost svojega poklica, koliko jih je marveč, ki brezskerbno pozabijo preimenitne dolžnosti, ktere bi imele spolnovati zastran duš svojih otrok. Koliko jih je, ki djansko ne vedo, da imajo njihovi otroci neumer-joče duše, da toraj potrebujejo neumerljive hrane; da se duše lahko loti bolezen, ki je neprimerljivo nevarnejša kakor bolezen telesna; da mora mati varovati otroka take bolezni z nar bolj čuječo skerbjo in z nar gorečnejšo vdanostjo! Koliko je mater, ki ljubijo otroke le z živalsko ljubeznijo, ki le skerbe, kako bi telesno življenje s cvetlicami opletle zadostovaje vsakemu poželenju, pa jih reve s tem le spravljajo v žulečo sužnost strasti, v oblast pregrešnih nagnjenj, in jim tako pripravljajo za celo življenje sramoten, neotresljiv jarem.
Kdo bo prišel v okom posledicam takega brez-skerbnega zanemarjenja materne dolžnosti? Kdo bo prihranil onim dušam božje življenje, kterim nar bolj starši pospešujejo večni pogin? Kdo jih bo učil spoznavati Boga in samih sebe, se prav ceniti in strahovati strasti ? Kdo jim bo pokazal namen, kamor jim je hiteti, in pot ktera tje pelje ? Kdo bo zbujal, vedril in vterjeval blage zmožnosti, kdo jim bo dal okušati pravo srečo v tem življenji, kdo jim zagotovil blaženost po njem? Z eno besedo, kje bodo našle te duše matere?
V Cerkvi, to je gotovo, kajti cerkev je prava mati duš, pri Mariji, v kteri se posebno odlikuje materstvo sv. Cerkve; toda Cerkev, toda Marija potrebujete pomočnic in namestnic v zverševanje materne skerblji-vosti; te nevidni materi morate zverševati svoje materstvo po vidnih materah. Kje so take matere?
Povedali smo že; na zemlji je versta ljudi, kterim je Jezus prepustil svojo oblast, ktere je poživil s svojo ljubeznijo do duš, kterih devištvo varuje mlačnosti, kterih serca vžiga z ljubeznijo. Ta del so duhovni in sicer duhovni deviški, po teh zveršuje cerkev gorečo svojo materno skerb. Toda ta skerb potrebuje še druzega sredstva, da jej ji ne odide del duš, da pride na pomoč vsem potrebam. Adam je moral imeti družico, da bi ložje obdeloval rajski vert, koliko bolj kot Adam potrebuje duhoven enake družice, ki doveršuje duhovstvo, ki gori enake ljubezni kakor on, duhoven ki ne hodi pa rajskem vertu, marveč po dolini solz, v kteri se razprostira vert cerkveni, napolnjen s ternjem in osatom, Čigar pa mora čistiti duhoven.
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, 11. mal. travna. — „To je dan, ki ga je Gospod naredil" — je smel zaklicati vsak kat. kristjan preteklo nedeljo, kadar se je s sv. Očetom Pijem v Rimu veselil in rado val ves kat. svet. Praznovali smo tudi po vsem Krajnskem sploh god Njihove
zlate mase. O tem praznovanju po deželi se sliši marsikaj veselega in znamenitega. Po več krajih so streljali , v Kamniku so bili pa celo mesto razsvetlili, kakor se sliši. Največ pa so gotovo storile slovesne Božje službe v cerkvi in navdušene pridige. V Ljubljani je imela kat. družba že 10. t. m. v spomin posvečenja mašniškega v nunski cerkvi slovesno sv. mašo, ktero so opravljali preč. kanonik gosp. Fr. Kramar med strežbo več duh ovnov, čč. gg. uršulinarice pa so prav lepo pele; kaj častitljivo in slovesno je donela ob koncu Pijeva himna. Zbralo se je bilo lepo število udov in druzih vernikov. Spodbudno je bilo drugi dan po vseh cerkvah viditi toliko ljudstva pristopiti k sv. obhajilu ter se vdeleževati tako podeljene posebne dobrote za ta dan. Po vseh cerkvah so dopoldne in popoldne pobožno in častitljivo obhajali prelepi god, posebno tudi gimna zijski učenci, kterim gre čast, da so veselo razodeli misli in občutke svoje dežele do sv. Očeta ter so podpisali po vsih razredih občno adreso na posebnih polah, ki so se poslale s škofijskimi vred v Rim. Slava našim dijakom!
V stolni cerkvi so premilostni knezoŠkof sami slovesno spremljani stopili na prižnico ter v sprelepciu, znamenitem govoru popisali obilno zbrani verni množici pomembo današnje slovesnosti. Po besedah: „Pojdite po vsem svetu, učite vse narode ; glejte, jaz ostanem pri vas do konca sveta," — so v začetku povedali, da je na Kranjskem, v škofiji ljubljanski nekoliko čez 527.000 katoličanov, izmed letih okoli 000 duhovnov, med temi le 16, kteri so že petdeset let v tem stanu, in med temi 16 le 4 (dans že le 3), ki so še v službi pastirski, vendar že tudi ti — sahnejo. Ako to pomislimo, spoznamo, kako redka in srečna je slovesnost, ktero obhajajo dans sv. Oče, kteri še pri terdnem zdravji krepko vodijo čoln sv. cerkve. — Kadar zakonska doživita 50 let in obhajata spomin svoje poroke v sredi svojih otrok in vnukov itd., se veselijo le-ti in drugi, bližnji, znanci in prijatelji. Tudi mi smo udje ene sv. družine, kteri je oče Pij IX. Kako bi se ne veselili! Postavil je Kristus sv. cerkev, in da se ohrani v njej edinost, dal ji vidnega poglavarja sv. Petra. Tega so spoznali vsi, celo sv. Pavel. Bi! je sv. Peter v Rimu. Tega ne taji tudi dru-govercev nobeden, razun kak berlavec. Rimski škof je toraj naslednik niegov. Tudi sv. Pavel je v Rimu smert storil; vendar nobena cerkev se ne opira nanj kakor na svojega vesoljnega poglavarja, ampak le na sv. Petra. Rim — večni Rim — je padel s svojimi mogočnimi cesarji in velikanskimi poslopji; naslednik sv. Petra pa je prišel na prestol, Rim povzdignil, tolikrat otel, ohra nil tolikanj umetnostnih spominkov pred divjimi narodi, branil pravo svobodo ter jo brani še sedaj. Vedno so bili zvesti načelom, ktere vladajo na rimskem prestolu. Nekako bali so se za cerkveno vlado o volitvi sedanjega papeža. Zdel se jim je preveč vdan novim mislim (ide-
i"am), ktere so prešinjale mlado Italijo. Zavergli so neki lili kardinali glasove, češ, sej se ne bomo zedinili; ali v nagli in soglasni volitvi Pija IX je pokazala se previdnost Božja. Kterikoli ga vidijo, terdijo, kako ljudomil je sedanji papež, pa tudi kako pogumen in stanoviten. Malo-kteri ah nobeden njegovih sprednikov ne more tolikanj dobrotnega in slavnega skazati v poveličanje sv. cerkve. Kako sveto živi! Bili so papeži, kterih življenje ni bilo brez madeža; ostro so pa na papeže gledali; ni jih prav veliko v zapisniku svetniškem. Sedanjemu vsi nasprotniki nič ne morejo očitati, dasi tudi tega Kristus ni obljubil svoji cerkvi. V pervem poglavarju sv. Petru je celo pokazal, da bodo tudi namestniki njegovi slabostni; ali v veri nikdar ne. Kadar boš poterjen, poterdi svoje brate, je djal Jezus Petru, in to spolnujejo vsikdar nasledniki njegovi, zlasti Pij IX. Kakor nekdaj o sv.
Pavlu, je djal Gospod tudi o njem: on mi je izvoljena posoda, pokasati mu čem, koliko bode imel terpeti zavoljo mojega imena. In res, kako podoben je sedanji glavar sv. cerkve Kristusu, svojemu Gospodu. Hvala in graja, povzdigovanje in poniževanje, prestavljanje in zabavljanje se strinja o njegovi osebi po sedanjem svetu. Celo mea katoličani jih je, kteri polni sedanje lažnjive Bvobodarije se vjemajo z očitnimi nasprotniki sv. kat. cerkve. To pa se godi posebno, ker ne živijo po naukih njenih. Kdor jih v djanju spolnuje, spozna, kako so resnični, da so pravi, božji. To bodi tedaj naša skerb, in v tem prizadevanji po resnično pobožnem keršanskem življenju se oberniioo dans k božjemu Pastirju vseh pastirjev, da blagoslovi, poterdi in še dolgo nam ohrani Pija IX! -
Na to so imeli sami veliko sv. mašo, z zahvalo (Te Deum) ob koncu, pri kteri se je izverstno godlo in pevalo, *) med drugim tudi po starem koralu z gregori-janske dobe. — Zjutraj pa so stolni fajm. g. Zupan govorili vneto o sv. Očetu, in popoldne v zvezi s ker-šanskim naukom tudi g. kanonik Urh.
V	Ternovem so namesto kerš. nauka molili popoldan rožni venec za sv. Očeta, in potem so bile pete litanije. Povsod so bile cerkve olepšane kakor o najve-čih praznikih.
Zvečer pa ie bila katoliška družba, bi djal, vse mesto razveselila s svojo veselico, ki jo je bila napravila svojim udom, ktere pa se je vdeležilo tudi veliko druzega občinstva. Skorej čisto polna je bila čitalniška dvorana, v kteri se je veselica obhajala. Pričel je g. dr. Sterbenec z vterjenim govorom o papežu sploh in posebej o njegovem terpljenji. Znamenita je bila opomba: Kogar Bog ljubi, ga tepe; Pija IX hudo tepe, tedaj ga močno ljubi. Gr. Wurmbrand je v krajšem nemškem ogovoru povdarjal imenitnost mašniškega stanu. Potem pa je ženski pevski zbor pod vodstvom g. vodja Fersterja silno razveselil občinstvo s papeževo himno: „Kjer je Petra cerkev prava..." Imenitni obseg pesmi in izverstno petje je pričujoče tako navdušilo, da niso mirovali in se je morala ponoviti. Nasledoval je smešen in, podučljiv dvogovor, ki sta ga gospoda pravda" in ,,Sega" kaj mično in podučno govorila ter je obudoval vesoljnega smeha in veselega šuma dokaj. Gospod „Sega," ki je v začetku hudo prisekoval katoliške reči in zlasti ,,katoliško družbo," hvalil pa na cente laži-liberalstvo, je na zadnje moral — hočeš — nočeš — spoznati, da mu jo je gosp. „Pravda" dobro
zasolil, da bode imel po noči kaj premišljevati in--
vse mogoče, da ga obide še celo misel: za ,,sprejem-nico" v katoliško društvo prositi. — Za tem je bilo zopet s pohvalo sprejeto petje. Sklep in veliko radostnega smeha je storilo srečkanje, prikteremje bilo okoli GO — vmes tudi prav lepih in znatnih dobičkov, ktere so nekaj posamezni udje darovali, nekaj pa jih je družba nakupila. Bile so knjige, majhne štatve, table, podobe, zlasti mnogi obrazi rija IX itd. Tri ure so tako naglo minule, da se je komaj vcdilo, kdaj ; vse je šlo zadovoljno narazen. Družba katoliška se je v malo dneh tako naglo narastla, da ima zdaj že blizo 1000 udov. Bog živi Pija IX!
V	spomin. — 8. mal. travna je umeri blagi mladeneč in sedmošolec Ferdinand Gestrin v 20. letu svojega življenja. Veliko je terpel v svoji bolezni, pa terpel je lepo in prenašal voljno vse težave — ves vdan
Muzikalni del slovesne sv. maše v Šenklavžu 11. aprila je bil ta-le: 1. Praznična predigra, medigra in zaigra (Pestpraludium, Interludiem in Postludien), zložil H. Oberhoffer op. 30. — 2. Instrumentalna maša v D, po starodavnih Št. Galenskih koralnih melodijah, zložil Karel Greith. — 3. Adcro te devote, zložil Ant. Fi.rster. — 5. Te Deum, zložil Ruder.
v voljo Gospodovo. Velikrat v bolezni je bil obhajan ter čisto pripravljen za boljši življenje. Prosil je precej v začetku bolezni svojo mater, če umerje, naj naznanijo po „Danici", da zvedč njegovi sorodovinci, znanci prijatli in součenci, tudi uni iz reda, ter zanj molijo. (Bil si je namreč izvolil samostansko življenje, ki ga je pa zavoljo bolezni moral popustiti.) Toda materi ni bila prihranjena ta žalost, zgubil je poprej sin svojo mater in ne mati sinu: ali prav za prav nobeden druzega ne, ker oba sta zdaj v večnosti skupaj, kakor upamo. Serčna hvala gospodom učiteljem, učencem, svoicem in vsim, ki so ga spremili k pogrebu in mu posleanjo čast skazali, — posebno pa tudi verlim dijakom pevcem, ki so njegov sprevod zlepšali. Bog mu daj večni mir. Rodb.
Konštituc. društvo in šolsko nadzorstvo. Basen pripoveduje, v kakošni nevarni situaciji je bil tisti človek, kteremu so pečene tiče v usta letele. Revež se je z rokami in nogami branil, dokler mu nekdo ne reče, glej ga no: Usta zamaši, pa se boš rešil.
V taki blaženi ali nevarni situaciji so tudi dan danes učitelji. V „konštituc. društvu" so bili v petek , 9. t. m., razgovori o šolskem nadzorstvu. Iz teh razgovorov smo zvedili, kar v svoji priprosti pameti dosihmal še nismo mogli spoznati, kako važni so namreč sklepi učiteljev c. k. vladi; kajti g. Dežman je rekel, da je dunajski učiteljski zbor sprožil ločenje cerkve od šole. Dasiravno so sloveči govorniki na Dunaji in drugo leto v Bernu toliko smešnega gradiva nakopičili in take vprašanja stavili, da je naj slavnejših govornikov rekel: Ako še sedaj ne veste, kaj in čemu je ljudska šola, je to pač res prav čudno vprašanje, ko že toliko let pod-učujete; vendar to vse nič ne de, kdor veliko ljubi, t. j., kdor se navdušuje za liberalizem, njemu se veliko odpušča. „Učit. Tovarš" je pa pri liberalizmu v veliko zamero prišel. Cujte njegove pregrehe!! Prinesel je 15. februarja t. 1. pastirski list nekega sosednjega škofa, sicer pa neprestano terdi, da le cerkev hrani pripomočke in sredstva, ki človeka izrejajo za katoličana, in ne navdušuje se za nove šolske postave, ki jih še v življenji ni, in njih sadu ne more naprej hvaliti. To in še nektere druge reči je pregrešil „Učit. Tovarš" in grehi zoper novi „liberalizem" ne najdejo „pardona" ne v „konšt. društvu," ne v „TagbIattu" in ne v „Lai-baherici," in to je taka pregreha, da g. Dežman nekako denuncira list c. k. vladi, češ, da ni lojalen.
Prosim, gospodine, povejte nam vendar, koliko je bilo ultramontanih učiteljev že zapertih? A naj slavnejši govornik učiteljskega zbora učitelj Mojzes Leides-dorf je bil zavoljo zaničevanja ver in zavoljo kaljenega javnega miru na 6. mescev v ječo obsojen, kar se pa ultra-montanim učiteljem zaupljivo ne bo tako hitro še prigodilo.
Ker „Tagblatt" v tem, kar je undan učiteljski zbor govoril, vodo na svoj malin obrača, moramo tudi mi povedati, da resolucija nekega ljubljanskega učitelja je padla, kakor se sliši, le zato, ker se učitelji zanašajo, da tudi vlada drugačne kakor keršansko-katoliške izreje ne zahteva in je zahtevala ne bode, ne pa da bi hotli s sovražljivim „Tagblattom" cerkvi nasprotovati. Iz tega razloga se pa tudi d£ sklepati, da so učitelji čisto prepričani o potrebi kerščansko-katoliške izreje, in da v tej reči ni nikakoršnih različnih misli medniimi, dokler pa katoliški učitelj ostane katoličan, ga nobena reč ne more odvezati pokorščine do cerkvenih višjih, ker ta pokorščina je ravno vkoreninjena v Zveličarje-vih besedah: „Kdor vas posluša, mene posluša" itd.
Ker je ,/Tovarš" s številkami dokazal, koliko se je po naši deželi storilo za šole o konkordatni dobi, je s tem počenjanje „konŠtitucarjev" v nemajhno zadrego spravil. Kaj je tedaj početi? Le samo še ena tolažba je, pa prav revna: cerkvi zaslugo pri tem tajiti
in „liberaIuhovsko Heiterkeit" razlijati čez učitelje, kteri so verni sinovi svoje matere.
Prečastiti g. o. Saleiij Volčič, bivši provin-cijal, definitor itd. so iz Rima od velikega predsednika p. n. o. Rafaela a Ponticulo prejeli častno nalogo, da bodo namesto njib opravili obiskovanja samostanov seraf. reda v okrajini sv. Leopolda, namreč 22 kloštrov in 2 ekspozituri, ki so po Štajarskem, Gornje-avstrijanskem, Solnograškem in Tirolskem; potem pa bodo vodili tudi obnovljenje volitev v tej okrajini. V kratkem se podajo na pot in terpeti utegne vse opravilo čez 3 mesce.
Iz Šentruperta na Dolenskem. Velikonočni ponedeljek ob desetih so imeli naš ljubljeni kaplan čast. gosp* BI. Lenček pri nas poslednje opravilo ter so se z nami po prav priserčnih naukih poslovili. Na vse strani smo bili z njimi prav zadovoljni. Bog jim obilno plačuj njih trud! —
Od sv. Petra bliso Maribora, 11. aprila 1869.— Prav veselo in zanimivo smo tukaj obhajali zlato mašo 8v. Očeta! Tiho in jasno vreme je dopustilo, da je bil t u r n farne cerkve že na predvečer na čveterih stra-nčh lepo razsvetljen. V obeh cerkvah so zvonovi pe-vali še v poznem mraku, kakor tudi zgodaj v jutro, in možnarjev pokanje je veličastno odmevalo daleč v okrog. Cerkev je bila z banderi in venci primerno okinčena.
V	oknih pri velikem altar ji so bile podobe s s. Cirila in Metoda, dober Pastir, serce Marijno in podoba sv. Očeta v resnični velikosti — vse v „transparent" — razsvetno malane. Podoba sv. Očeta, v domači obleki z roko blagoslovljevaje bila je nalašč zato na Dunaju naročena. Slovesnost še posebno povzdigovalo je verlo petje čč. gg. bogoslovcev iz Maribora pri veliki maši, ktero so imeli mil. g. stolni prošt dr. L.
V	o g r i n, kterim tukaj zasluženo hvalo iz serca kličemo. Med sv. mašo bila je pridiga, kakor je navada o novih mašah. Iz župnijske hiše sli smo v procesii v cerkev, spremljani od dekličev v deviški obleki, šolarjev in dragih ljudi. Po dokončani Božji službi so imeli otroci veselo pojednico v šoli, in tudi domačim siromakom se je postreglo. Ne misli, dragi bralec, da kaj takega naznanjati, se reče sebe in svoje naredbe hvaliti; — to nikakor ni naša misel. Telesnemu človeku globljeje v serca segajo take slovesnosti, ako imajo vtis tudi na telesne občutke. To smo doma namerjali. In ako se kdo s tem v dobrem poterdi, smo tudi naznanovaje dosegli svoj namen.*) —
li Maribora z/. (Cerkvena slovesnost. Častni spominek.) Slovesnostma dan zlate maše sv. Očeta se je tukaj tako-le obhajala: V stolni cerkvi so mil. knjezoškof sami pridigovali in potem veliko mašo peli. — V slovenski fari pri oo. frančiškanih se je med slovesno Božjo službo pela g. Mikložičeva maša. Poročevalec teh verstic sicer ni v godbini umetnosti izurjen; ker je pa sam nazoč bil in navadno godenje in pope-vanje pri slovesnih Božjih službah poznd, sme tudi o omenjeni skladbi g. Mikložiča besedico spregovoriti. Cerkvenega petja namen poglavitni je: pobožna, v pesmih se razoaevajoča molitev. Brez ovinkov se pa skladbi g. Mikložiča priterditi mora, da njegova maša v vseh delih človeka milo in rahlo k pobožnosti po-vzdiga, in to je poglavitno. Druga posebnost te skladbe je pa, da v njej skoz in skoz slovanski glasovi donč, da človek, naj si tudi v Mariboru životariti mora, nehote slovenskega pokolenja, slovenske kervi se zavč.
V	tej skladbi ne čuješ onega šumečega in mermrajočega: hij£, hajd, hujd, ki človeka v cerkvi naravnoč moti in ga le preveč spominja okroglih, ki se v glediščih krožijo: Mikložičeva skladba je podobna mirno tekočemu
*) Lepo pesem prihodnjič.	Vr.
potoku, ob kterem človeku tako milo de, da se jame sam z nedolžno naravo pogovarjati in hvaliti Njega, ki
Je neskončen in mogočen v gromu, ki zemljo stresa, :akor v travici, ki jo juterna rosa napaja, in ga ljubi. Le v veličastnem „slava Bogu" se pesem živahneje vzdi-guje, kakor reč sama zahteva, in jo je skladatelj dobro pogodil. Vidilo se je prostim ljudem v cerkvi, da so v duh u z zborom popevali in popevaje molili. — Hvala toraj nadepolnemu g. skladatelju, hvala tudi gg. pevcem, učiteljem, dijakom in pripravnikom, ki so pripo-magali lepo skladbo tudi lepo in ganljivo izpeljati!
Prijatelje lepega in dostojnega cerkvenega petja pa s tem pozorne delamo na verlo skladbo g. Mikložiča, da kadar bo v tisku izišla, jo z naročili podpirajo, kakor je vredna. — Priporočamo le, naj se ob koncu, ko se mnogokrat ponavlja: „daj nam mir," v tekstu mesto tega premeni in kaj bolj primernega nadomesti.
Naj slednjič „Danica" postavi častni spominek dne 10. mal. travna umerlemu g. Srebre-tu. Bil je pokojni zdravnik v Mariboru in — zvest katoličan, kakor jih je ubogo malo njegovih verstnikov v tej meri. Prav pogosto je bil tudi ob delavnikih £e o petih, ali pol šestih pri sv. maši, preden je šel bolnikov obiskovat. — Poseben prijatelj je bil ubozih, pri kterih ni nikoli popraševal za plačilo, in jih je vendar oskerboval kakor premožne. Bil je tudi pošten Slovenec, kakor vsa njegova rodbina; hči je udana g. odvetniku Semcu, skoz in skoz majka Slovenka; brat njen, pravoslovja doktor, tudi veren sin Slovenije. Blagemu očetu naj Bog da večni mir in pokoj!
Divin na Primorskem, 11. aprila. — Dan zlate maše sv. Očeta smo pri nas kaj slovesno obhajali. Zjutraj o poli osmih so preč. gosp. dekan in čast kanonik N. S. Štefan Doljak slovesno mašo brali — v pričo naše
frajsakinje Terezije, knezinje Hohenlohe,njene ružinice in velikega števila iarmanov.
Popoldne ob 4 pa je knezinja v svoji lepi grajšini, ki visi na visoki skali terdo pri morji, zbrala veliko gostov. Bili so med njimi (vsih skupaj 34 gostov) naš prevzv. knez in nadškof Andrej, — prevzv. teržaski škof Jernej, goriški prošt bar. C o d e 11 i, več korar-jev, bar. Pascutini id.
Med kosilom so napivali zdravice — in sicer sta-reji knezič sv. Očetu Piju IX, mlajši Njih veličanstvu cesarju; predstojnik gradiškanskega okraja Da Mosta njih prevzvišenosti knezu nadškofu; prevzv. nadškof knesin j i; bar. Pascutini prevzv. teržaškemu škofu, in k zadnjemu mlajši knezič grofinji Molino (Don Carlos-ovi). Med tem pa so graj-šinski topovi (ki so od časov Francoza pri grajšini) ger-meče daleč okrog po Primorskem tje do Tersta ozna-novali vošila, ki so jih pričujoči gosti na znanje dajali. Ni mogoče ponavljati sprelepih nagovorov, ki jih je bilo slišati; samo to naj omenim, da prevzv. nadškof so v svoji napitnici prelepo omenili zaslug sv. Očeta za katoliški svet, blagoslov Božji, ki sv. Očeta vselej in povsod spremlja, in visoko stopnjo, na kteri njih Svetost stoji med dosedanjimi papeži.
Na večer je bila grajšina kaj krasno razsvitljena, da jo je bilo viditi po vsem Premorskem od Ogleja do Tersta. — Bog živi in ohrani našega sv. Očeta še mnogo in mnogo let!	J. O*
Razgled po svetu.
Is Kaire v Egiptu smo brali prelepo vošilo sv. Očetu k zlati maši. Zamurski gojenci g. D. Kamboni-evega vstava pravijo med drugimi: „Sv. Oče! Ako go-rek detinski zdihljej premore potolažiti en zdihljej tolikih Vaših britkosti, se mi podvizamo z veseljem ga Vam podariti. In svesti si bodite, da vsi, kar nas je od ob-
nilskih bregov, od obnožij piramidskih, z ožganih širokih pustinskih planjav, — se kakor slušljivi otroci obračamo k Vam, nezmotljivemu učeniku, popolnoma zgledu, Ijubeznjivemu očetu, neprecenjenemu papežu Kristusovega ljudstva, ki Vas krivično preganjajo, hudobno ob-rekujpjo, bogoskrunsko žalijo... Podpisi so zraven Evropejcev od mladine iz Nigricije , Darfura, iz rodov Nuba, Maiak Džange, Gog id. Ce se je kak časnikar egiptovskega konštituc-društva," kaj znosil čez to mladino, ki sv. Očeta tolikanj ljubi in spoštuje, tega „Unita" ni povedala.
Kako Tagblatt" Piju IX srečo vosi k 50let-
niei. Glasi se njegovo vošilo blizo tako le: Sv. Oče! Kim in keršanski svet se jutri veseli in z mnogoterimi slovesnostmi svoje sinovske serca razodeva o taki redki petdesetletnici; jest pa, ki sem sicer tudi otrok katoliških staršev, bodem tebi levite bral in te za vošilo opsoval pred svetom. Da bom svoj namen bolje dover-šil, te „ločim v dve bistveno različni osebi, v častitljivo glavo keršanstva in v svetnega glavarja." V pervem oziru ti sicer ne bom rudeče pregrinjal cerkvenih stolov in ne pisal z rudečimi čerkami kakor drugi, vender pa mi je petdesetletnica tihi domači praznik in se ga vdeležujem; v drugem oziru sem jaz vse bolj moder, kakor vesoljni katoliški svet in sc mi zdi, da bi sc s pametjo skregal, ako bi vošila razodeval.
Zdaj pa naj iz sinovskega spoštovanja do tebe pri-čnem svoje vošila: pa sej iz mojega navadnega pisanja lahko sam povzameš, kako lepi in blagi občutki
t »oživljajo moje scrce do tebe; Škoda ko bi govoril, iad bi pa vendar tudi svoje bravce s tako lepimi mislimi navdihnil kakor jih sam imam, torej naj pogrejem nektere že stokrat overžene laži zoper tebe, n. p., kako si ti, sv. Oče, 1. 1848 blagoslovil djanje in derhalstvo zoper Avstrijo; — kako zatiraš kali duhovnega življenja v ubogi Avstrii s tistim konkordatom, ki si ga dal ko diplomat ne pa ko cerkveni najviši poglavar; — pa čenčo o „Pur si muove," ki gotovo tudi že mar-siktera babela ve, da je bila pozno po Galileju še le izmišljena. In še veliko tacega, ki vem, ali bi saj lahko vedil, da so neumne laži, pa jih vendar tebi, sv. Oče, natveznm, ker se zanašam, da mi moji „inteligentni" čitatelji vse radi verjamejo in če bolj tebe psujem, bolj me hvalijo.
Pa še nadalje, sv. Oče, da veš, kako se jaz veselim o tvoji petdesetletnici z vsim katoliškim svetom, jaz vošim tebi in tvojim vojakom dolgo življenje, pa le ob vodi in zraku: sej ti je dobro znano, kako nevošljivo godernjam, ako ti kako verno serce nektere beliče pošlje! — Vošim, da bi bil ti „doberpastir," pa „brez dobrih ovčic" ; zakaj ko bi ti dobrih ovčic privošil, ne hujskal bi jih zmiraj zoper tebe, in še zlasti v današnjem voŠilu, ki mi izvira iz globoČine mojega „bla-zega serca." — Vošim ti pa veliko merzlih in nehva-lečnih sere, ker v dušo zoperno mi je bilo, ako je kdo mladino budil, da naj ti n. p. za zla.o mašo z blagim vošilom skaže verno vdanost in hvaležnost, kajti po ,,novi pedagogiki," ako bi se meni vsrečilo vpliv duhovstva po večem pognati skoz šolske vrata, bodo take čednosti same v sercih rastle kakor marjetice spomladi, ne da bi jih kdo še le budil! Kako ti novih ovčic privošim v zavetje zveličanja, lahko vidiš: undan se je bil v Kra-kovem dal rabin kerstiti, in precej sem kričal, daje za to denar dobil. Veš tudi, kako sem bil vesel, ko so kteri tvojih otr6k v drugoversko šolo šli. — O blagi Pij ! vem, kaj ti želiš šolstvu: cerkvenega, verskega vpliva, dobre hrane mladim sercem. Ali, ,,non possumus! non possumus!" jaz vošim — že veš kaj... — Ljudski misijoni,
ki zgubljene ovčice v tvoj in Kristusov hlev zavračajo, so meni nezmerno zoperni, akoravno jih ti tolikanj priporočaš. — Svoboda vere in vesti — to je vse kaj druzega kakor pa tvoj zapisnik (Silabus), v kterem si zmote poznamnjal, ki so meni več kot resnica. „Fortschritt" v tolerancii, to je saj toliko vredno, kakor nove dogme iz cerkvenih zborov. To, to, Pij! premisli; j e s t vem, kaj je resnica, ti si „mračnjak!" „Vošim ti torej za jutri pravo razsvitljenje!" Ko bi se ti mojega katoliČan-stva navzel, potlej bi svet osrečil in midva bi bila prijatla, da je kaj! —
Rasne novice. V Albani amerikanski sta bila 7. u. m. v katol. cerkev sprejeta profesor V. Bohm in njegova žena. — V dan Pijeve petdesetletnice so si dunajski judovski listi skerbno prizadevali po svoji ,,libe-raluhovski" zmožnosti spomin papežev otemniti, umazati, oskruniti, kar bi se dalo. Ti ljudje ne vedo nobene lepe šege in nič spodobnega ozira do katoličanov ali kakor oni pravijo, „ultramontanov." — Rusi so v Azii prišli že do Oksusa in Angležem Je že britko pred njimi.
—	Predniki izraelskih srenj v Rimu so papežu izročili veliko robe za vojaške obleke. — Na Dunaju je bilo v dan Pijeve zlate maše silo ljudstva pri sv. Obhajilu; v vseučilišni cerkvi, kjer je maševal papežev poročnik ob 8 zjutraj, se je o tisti priliki obhajalo poldrugo uro neprenehoma. Tudi po druzih cerkvah so ljudje iz vsih stanov k Božji mizi pristopali. Cerkev sv. Štefana je bila ozališana kakor o naj večih praznikih. — Katoliška družba rokodelskih družetov je bila napravila zvečer besedo, in pričujoči so bili s tolikimi druzimi kardinal Ravšer, poročnik Falčinelli, posvečeni škof Kučker. Po mnozih, ali naj rečemo, po vsih druzih mestih so bile prelepe opravila v dan 11. aprila. —
Duhovshe spremembe.
V ljubljanski škofii. Čast. g. Mat. Tavčarju, fajm. na Polšnjeku, je podeljena fara Komenda. Prestavljeni so čč. gg.: Jož. Voglar iz Mirne v št. Rupert; Jan. Kilar z Roba v Mirno; Jan. Žan s Polšnjeka v Srednjo vas na Boh.; Jan. Jerala na Polšnjek. — Razpisane so duhovnije: Ovsiše 6., Polšnjek, Dolenja vas in Višnja gora 13. t. m. — Umerli so čč. gg.: Jan. Ciglar, fajm. v Dolenji vasi, 10. t. m., Jan. Ciglar, fajm. v Višnji gori, 11. t. m.; Stef. Perjatel, lokalist v Topolu ali pri sv. Katarini, 15. t. m. (za pljučnico).
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. „Ut gratiam contritionis verae de peccatis suis consequatur," V. G. T. J. U. Coop. 2 gld.
—	4 gl. 73 kr. iz Cerkljan. — Iz Vinice za poveličanje slovesne petdesetletnice sv. Očeta: M. Kadunec kapi. 1 tolar za 2 gl. sreb.; M. Simonovič 3 stare dvajset, s prošnjo za vredno prejemanje sv. Obhajila, za srečno zadnjo uro in za spreobernjenje neke osebe. Jožefa Mravinec in Barbara Malič po 50 kr. srebra, skupaj 1 gl. 1 gr., s prošnjo za gorečo ljubezen do Jezusa, za vredno prejemanje sv. Rešnjega telesa in za srečno zadnjo uro. Flajnik 2 stari desetici s prošnjo blagsl. za srečno zadnjo uro. Kavšek 25 kr. sr. ravno tako. A. Blinec 3 stare dvajs. s prošnjo za duše v vicah in njenim otrokom sv. Duha v razsvitljenje. A. Gospodaric in A. Kolbezen po 1 staro dvajs., skupaj 40 kr. sreb. st. den. s prošnjo za duše v vicah in njenim otrokom sv. Duha v razsvitljenje. Prečina 6 gl. (Dalje prihod.)
Pogovori z gg. tiopisovavei.
N. v Lj.: V tako osebne reči se ne moremo vtikati; naj bolje bo, da poiljete pojasnilo kamor gre. — G.—t— : Hvala; bomo skusili, kolikor moč. —
Odgovorni vrednik: Laka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.