c-st,	* «fe-г^.^
Ш,
£ ■
,P*«^fea fbte i C*Š# feS» Ш. iW~-k peš lete •^K Ü’-1-» fegfe?! tefe E Kb—, ls9%(t
•'Cteäte fes® K 45®*—, fescnl «g ostMte *« **• т&жф- |K»‘ degcmsre ; pri večkratnem I*t*«drsmJ*s populi Upmvn&fve sprejema neročnioo. 'tewsrafe Ir« reklamacije.' — — Telefon li 22Ö.

Neodvisen poliil&n list га slovensko ljudstvo
j,Sžraža* izhaja т ponđeljek, sreda te lirednišivo in upr»vn(štvo j« v Maribora, cesta št 5. — Z uredništvo® se гкога vsak dan samo od tl. do 12. ure
Rokopisi s* ne vračajo. — N es aort* reki so poštnine proste. — — — Telefon It

g«gsstttaas&sa
los, fiterarlUcat.
-*OfcS, • Д.-«»-мж-Аааеу.
BSeiPi-feOsv» e*£3» ««litciasfcr» J6S1.1
feetzillK JsklJUL.
Zaključki izvršilnega odbora SLS.
V Ljubljani se je 19. t. m. vršila seja izvršilnega odbora naše stranke ob polnoštevilni udeležbi naših zastopnikov iz cele Slovenije in predstavnikov Hrvatske Pučke Stranke. Poročilo načelnika Dr. Korošca o političnem položaj« in stališču stranke napram političnim dogodkom dogledne bodočnosti se je soglasno z velikim odobravanjem vzelo na znanje, načelniku pa izreklo popolno zaupanje. — Z velikim ogorčenjem se je obsodilo postopanje pokrajinske uprave za Slovenijo, ki je uvedla in podpira sistem brutalnega preganjanja uradništva, zlasti pa učiteljstva, ki izpoveduje krščanska načela, ter se je sklenilo, da se vsi slučaji uradne persekucije točno registrirajo in za bodoče beležijo v svrho, da se ob svojem času, ko se sedanji sistem strmoglavi, vsi krivci od naj višjih do najnižjih eksemplarično kaznujejo. Obenem se sklene, da se organizira med ljudstvom odločilni boj zoper te razmere, ki naše šolstvo čedaljebolj ko-rumpirajo. Izvršilni odbor je vzel z velikim odobravanjem na znanje akcijo načelnika stranke za osnovanje krščanske internacijonale, najprej med slovanskimi narodi, in je priporočal, da se..s tem zveže tudi delo za zedinjenje cerkve, posebno za sodelovanje vernega, katoliškega in pravoslavnega elementa v državi na enotnem krščanskem kulturnosocialnem programu. Konstati-ralo se je tudi, da sedanji režim izvaja v Sloveniji agrarno reformo, to je, razdeljuje zemljo po strankarski pripadnosti in so se navedli mnogi uprav kričeči slučaji (Mekinje, Kamniške planine, Polhov Gradec, Žužemberk etc.) Storili so se tozadevni sklepi. Seja je pokazala notranjo moč in izborno razpoloženje stranke.
Čudna zahteva.
Listi poročajo, da je. na ministrski seji dne 19.. t. m. govor.il minister sPiibičevič o uradnikih-konmnistih ki sedaj ne izvršujejo svoje službe, ker so odpuščeni. Sklenili so gg. ministri, da mcrafo komunisti, bivši uradniki, spremeniti svofo zadržanje napram državi in podati tudi neko izjavo zoper komuniste/
Kg: se pravi „zadržanje napram tfržavi“, res ne vemo. Ce kdo nekaj izreče, z ljudmi, ki so označeni kol ire-vratniki, občuje, če kaj misli ali kaj prepovedanega prebira, če je sploh sumljiv raznim organom, gre hitro v zapor, kjer. njegovo „zadržanje“ no mo re škodovati državi in če se ga izpu-ü-b, je pri strogem nadziranju dr'dva pred njim tudi popolnoma „zaščitena,.“
Kako naj sedaj svofo zadržan>e ; г premem, je res nejasno, nam seveda,
gospodje okrog policajmink-ti i pe mon-la mislijo, da s pristopom v demo jkrahko stranko, ker zahtevajo tudi še neke -Zidve zoper prejšnje naziranjo, kar je dober znak njihove mentaliteto, ki bazira politično orijentacijo na nazivih izjavah, ki naj bi se pisale enkrat s silo, drugič pa iz prolitarskega pohlepa.
Po im nas tujci prs-
„Mi tujci sodimo samp po faktih' in po logičnem tolmačenju dejstev, Mi vidimo n. pr., da do 50 narodnih zastopnikov iz Hrvatske z veliko večino mti-odo- za seboj bojkotira parlament, ker ne more drugače in da se od strani ec-ntrale ničesar ne ukrene v dosego kompromisa, ki ne bi bil težak. ,Vuši i govci, bankirji, politiki in neki merodajni krogi v Beogradu so se рочД/ah na zunaj tako nesolidni ter nekulantni, da nas res ne mika, iskati z njimi tesnih in večjih zvez.
Anglež je svojemu sopotniku pokazal še neki ugledni in na svetovnem tržišču zelo razširjeni ekonomski list ter ga opozoril na vesti iz raznih držav:
Evo, dopis iz Bolgarije, ta država pošilja po svetu razne misije, ki poročajo o ekonomskem napredku, S tem si pridobi zaupanje in Angleži ji bodo zgradili luko v Varni,
.Tu zopet dopis iz Češke, ki poroča o ndustriji, ponuja steklo in druge stvari ter prosi za izmenjavo. Industrija in trgovina je na dobrem glasu ter si tako pridobiva najboljše zveze.
I>a koncu še le dopis iz države S-KS, samo nekaj vrstic je in še te ne poročajo drugega, kakor proslavo iz -jetrnih zakonov "in reorganizirane policije. To se javlja in hvali, tujcem pa vso to ni atrakcija za njihov kapital, ker vedo, da se na bajonetih ne sedi, no ud' bno in ne sigurno.
Anglež je potoval — v Budimpešto, s.avlja torej več nade na Horthy-jev roNm, kot pa na gospodarstvo be-cgrc jskih porodičarjev, Mož ima najbrž že slaba izkustva z našimi špe-k n lami in z našimi konzuli, katere se prej najde v prostorih jajčnega eksperta, kot pa v konzularnih pisarnah.
Daleč na okrog se proslavljamo.
Podcijska kampanja se naravnost baha s „komunistično“ nevarnostjo v naši državi, skrbi pa tudi za to, da se metode raznih „istražitelev in is-letln.-k.oy“ na daleč po svetu razglasijo.
To se ji je izborno posrečilo, kar kaže članek „Siidslavische Kommuni-stermecherei“ in to v listu „Frankfurter Zeitung“, ki je zasnoval „Siidsl -deutsene Vereinigung“ in ki prav objektivno in toplo piše o naši državi — v kolikor je to sploh mogoče in za kar bi morali tudi mi skrbeti
Bistva, obelodanjena v že prej omen, enem članku, pa ne bodo pove čala našega ugleda, ki nam je krva-
T.	o potreben.
Evo, jih v. kratkem po „Obzorju"
U.	1*53*	• - }■ jfj
Seaem visokošolcev v Tübingen je
bilo od banaških Srbov-visokošoicev povaImeno za, praznike v Novisad. V Gradcu so dobili jugoslovanski potni vizum in črez Ogrsko so dospeli do naše meje. Obmejna kontrola je našla vse v redu in dijaki so čakali y re-
stavraciji na vlak. Naenkrat se pojavita dva detektiva, odženeta dijake na občino, od tam pa v zapore. Drugi dan stroga preiskava, premeče se prtljaga,'obleka se razpara in vsi navedi in dokumenti se proglasijo kot lažnji-vi, policijska nezmotljivost je označila dijake kratkomalo za „komuniste“ in kol taki so 15 dni prebiii v strašnih zaporih, polnih stenic in druge nesnage. i Ti tem so imeli priliko, spoznati vse metode naših policajev, ker v zaporu ni manjkalo, ljudi, ki so bili na strušan način pretepeni.
Ko so jih končno z eskorto po -gnali čez ogrsko mejo, so jim odvzeli nekaj obleke z motivacijo, da je „era-ritmo“ bntgo.-	-
Članek zaključuje prav mirno, da je pač šiioda te velike „nervoznosti“, v. kateri jugoslovanski javni organi pozabljajo na zakone mednarodnega prava in da se mnogobrojni Srbi v nemških krajih in na nemških univerzah nikdar ne bodo imeli priliki pri -toževati nad enakim, ali vsaj podobnim postopanjem.
Vsak po Snoji glavi ali vsak policaj po svoji
„uredbi“.
sojaio,
Dopisnik „Slobodne Tribune“ je potoval z uglednim Angležem iz višjih trgovskih slojev. Pogovor se suče o gospodarskem vprašanju in o trgovskih zvezah, Anglež pravi, da je angleški. trgovina vedno pripravljena, držah solidne vezi s trgovskimi krogi .drugih držav, ki so po svoji ekonomski hi politični situaciji zato dostopne.
Na vprašanje, zakaj so tako re -zerviranj napram naši državi, odgovarja iako-Ie:
V zadnji številki smo doživeli lepe primere „tiskovne svobode,“
Ustavo imamo in po njej bi mo -rali uživati vsi enake svobode: v Mariboru, Beogradu, kakor tudi v PiS-kapeji • Radi „enake svobode“ se je u-stavotvorcem tako mudilo in svobode od nikoder ni. Zakaj? — Naj govori Prrtič, da ne bomo zojnet cenzurirani: „Letos sprejeta ustava ne mor.e osi-g orati dobre državne uprave.in ne u-stvarja podlage za dobre in pravilne odnošaje med tremi plemeni našega na roda. Ustavotvorci shmi so ustavo poteptali že čez mesec dni. Sprejeli so resolucijo, katero so imenovali „zakon“, ki daje vladi ali bolje rečeno rmisli u notranjih zadev moč in tako oblast, kakoršne nima noben minister v nobeni ustavni državi Evrope.“ (Glej „Proglas“ v „Balkanu“ ali pa v „Slovencu“ od 17. t. m.)
To oblast polio,ajministra izvajajo njegovi organi vsak na svoj način — v okviru svojega pojmovanja in tako je cenzura, oziroma „svoboda“ tiska drugačna tu kot v Beogradu, Zagrebu in obratno.
Posamezni, drastični slučaji ne -dravih razmer bolj vpijejo, kakor t s splošna, psihologično zasnovana raz -motrivenja, Mi smo se drugih držali, da bi uspešnejše klicali po odpomoči in kuhuri — zato pa smo doživeli — „globočino“ "cenzuro, ki je tako „slofco-dna“, da. nima primere v drugih mestih naše države. Ce gg. oenzorji že nimajo zakonito urejenega enotnega po stopanja, naj se vsaj informirajo o pi-
savi beograjskih listov, ki kopičijo — najhujša očitanja in vso koruptno navlako na rovaš posameznih vladinov-cev
Ravnajte se po tem, ali pa kratkomalo razglasne, aa je vsak cenzor — „oog svih bogova“ in neoporečena ne-zmotllivost v svojem rajonu!
, Dokler se eno ali drugo stališče ne zavzame, ne bomo pisali o nezdravih razmerah, omejili se bomonakon kretne slučaje v točnih izvlečkih iz cenzuriranih listov, kakor n. pr..
„Pravda“, glasilo v vladi sodelujočih muslimanov, št, 384:
Četniki zloglasnega Koste Peean-ca (od vlade pozvan, da „zaščiti“ državo v Sandžaku, Op. ur.), oropali so v Rašidagini občini nekemu Kahrovi-ču šest volov, njega pa mrcvarili, iztaknili mu oči ter ga naposled ubili, To je bilo 22, avgusta t. L, 27. so pa isti banditi zahtevali od predsednika občine Mure Mešiča nekaj konj za ja-hanje.Konji so jim bili stavljeni na raz Dolago, komaj ipa je odšel pisar iz pisarne, so banditi predsednika Mešiča ubili.
Pisar, Miloš Albijanič, gilanskega sreza, je pozval nekega Mustaiiča in Alimoviča na zaslišanje. Med tem u-radovanjem je g. pisar brez vsakega razloga pretepel Mustafičat na naj -okrulnejši način.*
Tako „Pravda“ — eitateljem prepuščamo misli in sodbo, g. cenzorju pa — uradovanje, Če ima svoje posebne ..uredbo“, za stvari, ki so že drugod rasirale „slobodno štampo.“
Uako se kolonizira.
bJabostojni poslanec Iviermolja ja vabil Slovence k preselitvi v .južne Srbijo in po raznih poluradnih m izvirnih poročilih, bi človek mislii, da so se razni dobro volkci že popolnoma udomačili v teh kolonijah. Sedaj pa čuj no, kaj pravi organ Dobrovoi.ske-gi saveza za Bosno in Hercegovino „Nova Otadžbina“:
„Do danes še ni prav nobeden do' brovohec koloniziran v pravem smislu besedo, da so se nekateri razkropili in nastanili po vaseh, še ni nobena kolo-Ictvizncija, To vse je nekaka začasna naselitev, brez reda, urez oostanka, brez prave streho — prava iingiška vas.
Ljudje so brez motike, brei živine in s, loh brez najpotrebnejšega za malega zeml.odelavca.
.V letu 1919 se je zemlja res delila, brez sistema, brez vseh pomislekov ^ aehla se je, ker se je reklo deliti. Občine so si najprikladnejše kose samo porazdelile, vsak si je vzel, kar mu ju biio bal pri roki, drugo je pa ostalu.
Leta ntž-U se je deido naprej, to krat pa v duhu strankarskih potreb, bde so volitve in zeml.a je bila agitacijsko rredstvo kot nalašč.
Na spomlad leta 1921 je dobilo par sto dobrovoljcev zemljo, drugim pa se je obljubilo na jesen in naročilo, naj pišejo „molbe/
,To e vsa kolonizacija, nekaj zemlje je razdeljene in n,eni novi lastniki so brez. sredstev, da bi jo obdelovali. \sak si lahko na turški način s kamenjem ogradi malo gredo, nasadi malo tobaka in sočivja, kolikor nat; more opraviti z najprimitivne.šim orodjem, ki si ga sam napravi, m potem lahko svoje „zemljišče“ s puško ali z gorjačo straži, da mu drugi plodove ne pokradejo ali pa popasejo.
Sredstev za raci4onelno obdelova-ige u kraji še dolgo ne-bodo videli . VI a din ovci so za sedaj ponosni, da so se sploh začeli baviti z „agrarno reformo.“ Kako se ta izvaja, ali v korist ali v škodo, to je postranska reč.
Trgovina z valutami
л a nosna korupcija je -avladal*. povsod glede trgovine z valutami. O.-j ra vitbuo imenujemo to poslov vre naši*.. bank trgovino,, ker se kar na debelo edira občinstvo, ki je vso! ne-brižnosti vladnih krogov na milost in nemil.-: izročeno bankokraciji, velo-kapitalu in brezvestnim špekulantom v neposredni bližini vladnih krogov . A ko pada valuta v državah, ki so izgub le vojno, ni čuda. Ako je pa taka razlika med ['valutami.držav, Ki so vojni debile, kakor n. pr. med Jugoslavijo in Cehoslovaško 'ali Italijo, je to nenaraven pojav in je popolnoma o -pravičen sum, da je tpri nas in sicer v vodilnih krogih veliko gnilobe. Naša voluta se da le ozdraviti pod sle -dečnai pogoji: i. V vseh panogah javnega gospodarstva neizprosen D oj ko rnpciji, zaradi tega smejo priti le oni cb f.nvniki na krmilo, ki. so bili dose -daj necmadeževani in ne zapleteni v. koruptne špekulacije.
2.	Kupčija z devizami in valutami naj se podržavi, Le državna banka , to je podružnioa Narodne banke, naj ima pravico kupčevati z devizami in vahilami. Kurz se uradno razglasi * lv.„h plačila za našo državo naj se zar-htevajo v dinarski valuti.
3.	Občinstvo mora sodelovati z države in so omejiti na nakup le neob -hodidh potrebščin iz inozemstva.
4.	Država naj pri državnem proračunu v prvi vrsti vpošteva dohodke in se naj izdatki le po sigurnih dohodkih ravnajo.
5.	.Tiskanje novih nepokritih nov-tfanir naj se takoj ustavi.
Dhia špekulacija z valutami tira vsled ledno naraščajoče draginje ob-* Činstvo, ki je navezano na stalne do-

uatei e, Ju preu nv,-.-.. raz^oi.igali s sto kronami, danes bu icelikokratni milijonarji, Odkod, če ne od Droavestuega oderuštva? Odkod se rezervni zakladi bank pomnožujeAo od feta do leta za milijone in iniiMono, ne glede na ogromne, plače osobja, ne gleda na mastne javne in tajne dividende upravnik svetnikov in ravnateljev?. lega mora biti enkrat konec m «jo je k,d socializacija uprave opravičena, je ta socializacija opravičena gci divjem plesu različnih špekulativ-:ih bank okoli zlatega teleta, Tu ne omagajo nobene enkete, nobene resolucije, tu je edino na mestu operacija •/ ostrim nožem kirurga, ki odstrani nezdrave izrastke na zdravem telesu denarne gospodarske organizacije. — Dokler bodo ya. državniki sami zapleteni v take špekulacije in sami plesali z brezvestnimi špekulanti divji ples o-koli zlatega teleta, je vsak poskus, te razmere ozdraviti, le pesek v oči Ubogega občinstva. Ura kaže na dvanajst —• merodajni krogi, ne igrajte se z o-gnjoiu, ker ako po4de tako dalj e, utegne nastati požar, ki bo hu4ši, kot je U'lä svetovna vojna. Kaša država ima vse pugo.e, da je njena valuta zdrava; oduravite korupcijo, kaznujte brez usmiljenja krivce m ozdravili boste v. lajicrajšem časa narouno gos^ouar-*tvu m valuto! Resni mene-tekei vas icličo* merodajni državni krmarji, v zadnjem trenutku na delo.
Mtićiii pregled.
KRALJEVINA SHS,
Ministrski svet se je bi • vil dne 19. t, m. z valutnim vprašanjem. Poročal je iinančni minister dr. Aosta Kuinanutli, ki se pa iz previdnosti ni dotaknil tega vprašanja, ker se baje še ni dogovoril tozadevno z nekaterimi zastopniki trgovskega stanu. Minister Prioičevič je ogreval gonjo zoper komuiiiste-unaduike, ki zdaj ne vrše službe, Po sklepu ministrskega sveta bodo ti uradniki morali po-uati izjave, v katerih se jasno odrekajo komunizmu, Ker pa še to po Pribi-cevičevem mnenju ne zadostuje, bodo fe uradnike prisilili, Jda izpremenijo svoje zadržanje naprain državi (.oziroma demokratski stranki, op. ur.). Nadalje so pretresali novi volilni zakon, Osobito so se bavih z D.’Hentovim volilnim redom. Zdi se, da dela volilni v.akon našim vladinovcem težke skrbi, zato ga skušajo čim najbolje prilagoditi svojim strankarskim težnjam.
AVSTRIJA,
Avstrijskim držasvjnim krmarjem dela takozvana „državna hramba“, ki je sestavljena iz najtemnejših elementov, velike preglavic ce. 2e davno bi prenehali v Zapadni Ogrski poboji madžarskih tolp, ko bi v avstrijski „vojski'* ne vladali anarhija hi brezprimerna subordinacija . .Vojaki odpovedujejo pokorščino na ceh črti in rach tega je zivstnja nezmož -na, da bi iz 'njej pripadajočega ozemlja v Zapadni Ogrski pregnala madžarske tolpe*
IRSKA.
Na poslednjo poslanico irskega predsednika De .Valere je odgovoril Lloyd Ueorges v tem smisin. da je ločitev Irske od Velike Brunei-je nemogoča in da angleška vlada ne more sprejeti irskih predlogov, S tem >e je augieško-irski kondikt vsekakor, zelo poostril.
GRŠKA.
Iz uradnega grškega komunikeja jo razvidno, da so Grki v. zadnji ofenzivi res dobih prav pošte -no po grbi. .Izgubili so več tisoč mož, iTucški generalni štab v. Angori ob -javlja svojo poročilo, ki pravi, da je 11 dni trajajoča bitka ob Sakariji kon -čala z zmago turških čet.
Kaj delajo ministri —
Vladoželjnost policajdemokracije je tako velika, da so pripravljeni vladnim bratcem radikalom na ljubo odstopiti ministrstvo notranjih del s Pribičevićem vred. Za Pribičeviča bi pa dobih port*
»TutT'
1/. t. 111. Uw.«- ^
danih društvu francoskih veitn,***,._
stov in izkoriščevalcev »Omnium— Serbe«. O namenu in zahtevah tega društva smo že pisali. Isti list govori tudi o Pribičeviču ter pravi, da je ta našemu narodu v treh letih napravil ogromno škodo: na eni strani je ustvaril policijsko državo na drugi pa srbsko hrvatski spor. On je kriv, da je postal Beograd za Hrvate — Pesta, a Srbi da so o Hrvatih tako slabo informirani. Nadalje konštatira, da je Pribičevič dobil Orden Časfne legije radi dobre pomoči in koncesij napram špekulantom okrog »Ommum-Scrbe«. Ta očitanja so izzvala v beograjskih krogih veliko senzacijo.
Vladne recepte sestavlja Krsto Cie-varič, direktor »Beogr. Dnevnika«. Njegov glavni adut je tale: »Moj idel je kabinet — odločno nacijonaien, demokratski in socijshstičen, torej s Kovačem in Lapčevičem, dokler se pa ne ustvari, se moramo (!) zadovoliti z vlado demokratov in radikalov. Za vodstvo te vlade pa ni boljegä kot je g. Pašič. On ima veliko autoriteto in veliko gibčnost (!), ki je potrebna v vladi, sestavljeni iz več strank. G. Pašič pa mora imeti pomočniša ali sotrudnika z veliko energijo in delavnostjo in za ta posel je g. Pribičevič najsposobnejši..« To je torej vladni recept. Vlada bi seveda ostala, kot je doslej, reakcija, partizanstvo tudi, samo število kimavcev in podkapljencev bi se pomnožilo. Med samostojneže in Turke naj bi stopili socijalisti. Cicvarič je že odbral Kovača in Lapčeviča, našlo bi se pa mesto tudi za tretjega. Socijalisti vseh vrst: cen-trumaši, desni in levi soc. demokratje so menda že koj čuli o tem projektu, oglasili se še pa niso — ne za in ne proti.
Ali je to mogoče? Muslimanskemu listu »Pravda« poročajo iz Slavonskega Broda sledeče: Železniška manipulanta Brkljačič in Irr.rovič sta se pri ministru Pribičeviču osebno pritožila radi zapostavljanja. Pribičevič jima je rekel, da so vsi Hrvati protidržavni in nezanesljivi elementi in se jih radi tega ne sme postavljati na važna mesta. — Tako delajo tisti, ki so sestavili famozni zakon »o zaštiti države«.
Naš parlament bodo sklicali v dobi med 26. in 30. septembrom. Parlamentu mislijo predložiti v odobrenje in uzakonitev več novih zakonov. Kaki so ti novi zakoni, ki še niso uzakonjeni o.d parlamenta, že čuti celotna opozicija in njeno časopisje. Pri nas začnejo najprej zakon izvajati, potem ga še le uzakonijo potom parlamenta.
V prihodnjem budgetnem letu, bo budget brez deficita, prorokuje demokrat finančni minister Kumanudi.
Kje ie korupcija
Nadpastirska Statistika. Belgraj-ska „Politika“ (.garantiramo, da ni to klerikalen list! Op. ur.) piše med drugim sledeče: „V Hrvatski in Slavoniji imajo katoličani, katerih je okoli 2 milijona duš, tri škofe in sicer v Zagrebu, Djakovu in Senju, rpravoslavni verniki v Hrvatski, Slavoniji in Voj -vodim, ki pa štejejo komaj 1 milijon duš, imajo v biskupov. Kadar bo, iz -popolnjena zagrebška stolica, jih bodo imeli 8, V Dalmaciji prideta na približno 100,000 pravoslavnih vernikov 2 škofa, .To se pravi z drugimi besedami, da imajo katoličani 1 škofa na «00 tisoč duš, pravoslavni na Hrvatskem pa 1 na 170.000 duš, v Dalmaciji celo 1 na 50.000 duš. In vse to obremenjuje državni proračun, Kaj pa bi b--lq tedaj, ako bi tudi katoličani zahtevali enakopravnost v izenačenju škofijskih stolic? Minister za vere in finančni minister ’gotovo nista na to mislila, ko sta pravoslavnim arhijerejem delila mitre in škofijske pafice, katerih pa ni izzvala narodna potreba, — marveč samo ambicije episkopskih kan didatov,“ — Tako piše belgrajska „Politika“, ki obsoja številna'imenovanja pravoslavnih škofov, To naj si dobro zapomnijo tintomazi okoli liberalnega časopisja, ki sicer prav radi udrihajo po katoliškem episkopatu, pač pa ne vidijo korupcije y vodstvu pravoslavni' oerkve.
lCUv*j v
Banatske meje. Osješka „Hrvats-ka Obiana“ je prejela iz Kumbaje ob madžarski meji značilen dopis, ki ga Cbjavljamo v celoti: „Kumbaja, 12, 9« 1921, Odkar so naše Oblasti evakuirale severne kraje v Banatu, smo zapa- j čili tukaj ob meji v neko brezglavo sta nje, ki ni nič drugega, nego neka vrsta budalosti, Tako n. pr. gre meja Čez naše selo Kumbaja, Ena ulica in pokopališče pripadata Jugoslaviji, o-staii del vasi pa Madžarom, Ako umre kdo na madžarskem delu ozemlja, morajo vsi, ki ga hočejo spremljati na zadnji poti, imeti pravilno vidirane — tiropustnice, Ce pa hočejo „Jugoslovar ni“ v farno cerkev na madžarskem o-zemlju-, morajo zopet imeti propustni-ce, ker drugače za te ljudi »Boga nema.“ So slabše poteka ta „granicalu-dosti (blaznosti) preko mesteca Kač -mar, ki je sicer pripadlo Jugoslaviji, posestva prebivalcev pa — Madžarski. Kdor hoče opraviti svoja poljska dela onstran granice, mora imeti posebno propusfnieo, za katero se pla -čujejo „silne takse“, ako pa pripelje te svoje pridelke do granice, mora za to plačati visoko uvozno carino. Ponekod je meja tako brezmiselno določena, da morajo nekateri ljudje* ki hočejo la hiše iti v svoj lastni vrt, imeti posebno propustnico,“ Tako so naši viadinov-ci zaščitili interese tamošnjega prebivalstva napram grabežljivim Madža -
rom.	Komentar k temu dopisu je res nepotreben!
Kako funkeijoniraj’o naše carinarnice. »Jutarnji list« od 18. t. m. je obelodanil kratek člančič, v katerem razkriva škandalozno poslovanje naših carinskih uradov. Na tisoče in tisoče poštnih zavojev leži na glavnih carinarnicah cele mesece in nihče jih ne izroči trgovcem. Iz carinskih uradov ne pride niti en zavoj, v katerem ne bi zmanjkalo blaga. Čokolada, škatlje s sardinami i. t. d. vse to zmanjka in odgovarjati noče za te stvari prav nikdo. Trgovci so obupani, manko se vračunava v ceno in tako se blago podra-žuje. Carinska direkcija pa ne pokazuje dobre volje, da bi z energično akcijo zboljšala te nevzdržne razmere. Kontrola carinarnic je nezadostna ali pa se sploh ne vrši. Radi nevršenja carinskih dokumentov izgublja naša država mesečno okoli 1 milijon 300.000 dinarjev. V Bitolju so vladale na tamkajšnji carinarnici strašne razmere. Špediterja sta delala, kar se jima je poljubilo, cariniki pa so pohajkovali po kavarnah. Šele na zahtevo mestne občine bitoljske je Carinska direkcija odredila komisijo, ki jo ugotovila, da je država oškodovana za celih 10 milijonov dinarjev. — Koliko škode je država utrpela v Mariboru, kjer je vse do današnjega dne vladala pravcata anarhija, nam »Jutarnji list« še ni povedal.
Zopetna reforma carinjenja? Mariborski trgovski gremij nas obvešča, da se bo od 17. t. m. naprej na glavni carinarnici carinilo strankam blago tudi direktno, brez kakih carinskih posrednikov. Komur leži na tem, da se okoristi z navedenim načinom carinjenja, mora to željo zabeležiti na deklaraciji, obenem pa pristati na plačanje manipulacijskih stroškov. Odslej so manipul. stroške dobivali špediterji; kdo jih bo pa prejemal odslej, nam še ni znano. Menda ne carinski uradniki? Pri nas je vse mogoče . . .
Odkod denar . . . Načelnik mini-starstva policije Nikola Petrovič — demokrat seveda, je začel kar na lepem izdajati nov list »Nova Štampa«, radikalna »Samouprava« pa vprašuje, odkod ima denar. Naivneži, kot da ne bi bilo v državi SHS dovolj denarja za vse mogoče propagande! Odkod pa ima ta denar, ki v Dubrovniku s svojim listom propagira jugoslovansko - rusko monarhijo?
Od vojaške straže ustreifen-
V noči od 16. na 17, t. m. se je pripetil v Ljubljani žalosten sluča' o katerem smo že zadnjič skušali poročati, pa nam ni uspelo, zato naj zdu' Medi poročilo po „Novem času“ štev.
uv naprej, ne nazaj, dasira-. no je cesta javna ter javnemu prometu cuprta. Nekoliko čez li, uro pride po. jsti cesti, hoteč domov* löletni Karet U delli.. Bil je v Vodmatu, Stna-ža ga
r.s.avi m mladenič pripoveduje, da Loče domov in kaže na komaj 19 tvor i -kov oddaljeno vrtno ogra.o svojeg « doma. A tro4e vojakov ga suva s ernten ija, ga tolče in drega s puškinimi kopiti m spravi mladega fanta, ki ni poznal vojaških strogiii predpisov, & ra-vnotežja v strah in trepet, da se .»o to godilo telo noč* Omenjena delavoa sta ves ta prizor gledala in sta pripravljena piičati o tem pri sodniji. Ko je pnpoii.d krog ’/212. ure z j utrne postajo pi on dolenjski vlak, se jo lani iz -t:gai, preskočil tir ter tekel po last-* nem travniku v vzhodni smeri. Vojaki so streljali za njim in pet korakov pred mejo lastnega vrta so ga zadeli na smrt
Ni naša stvar, da bi preiskovali!., v koliko je kriva vojaška straža, y koliko neizkušeni mladenič, ki na klice „stoj!“ ni obstal. Vprašamo pa . Kdo se bo ustavil, da ga bijejo e puškinimi kopiti?“
To ni prvi slučaj rabe orožja od strani straž in varnostnih organov -bilo jih je že več, pisati o tem se ne sme, o preiskavah se pa malo izve.
Za ta slučaj zahteva citirani „Novi čas“ nepristransko komisijo, kar znači, da imamo tudi pristranske. Zahteva se tudi, da so javne ceste res javno In proste in ne tako zastražene kot v najtežjem vojnem stanju — da se vojaki pri straženju sena in drv obnašajo, kakor da čuvajo dinamit ali največje zaklade.
Domače vesti.
Naše čitatelje prosimo potrpljenja. Policaj demokratska »svoboda« je dosegla svoj višek. Policija in državno pravdništvo sta dobila nalog nad »Stražo« in »Gospodarjem« izvajati najbolj strogo cenzuro po § 138 nove kupljene ustave. Radi »svobode« tiska se bo Straža večkrat zakasnila in zagledala luč javnosti morda celi dan kasneje nego bi sicer morala. Cenzurne šikane so menda še zadnje maščevalno sredstvo policajdemokracije.
Načelstvo Slov. ljudske stranke je imelo v pondeljek, 19. septembra t. 1. v Ljubljani sejo, pri kateri sta poročala o političnem položaju načelnik SLS dr. Korošec iir načelnik Hrvatske pučke stranke Barič. Seje so se udeležili do-malega vsi člani načelstva SLS in naši poslanci. Iz Štajerske se je udeležilo seje 12 članov načelstva. Tudi Mežiška dolina je poslala svojega zastopnika, ki se je pritoževal, kako tamošnjo liberalno učiteljstvo izvršuje persekucije nad našimi brati v Mežiški dolini. Tajniki SLS v Ljubljani, v Mariboru in v j Celju so poročali o delovanju naših 1 strankinih pisarn. Načelniku dr. Korošcu se je izrekla zaupnica. Sestavil se je komunike, katerega objavljamo na drugem mestu.
Županska zveza za Slovenijo. Dne
19.	t. m. se je v Ljubljani vršda pod predsedstvom poslanca Stanonika seja Osrednjega odbora Županske zveze za Slovenijo. Določil se je zvezin tajnik, kateri bo vsak teden 3 krat opravlja! zvezine tekoče posle. Za podpredsednika je bil izvoljen župan Martin Ste-blo.vnik. Po zimi bo priredila zveza 3 tečaje za župane, svetovalce in odbornike ter tajnike in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru. Dokler ne izide strokovni list, bo Domoljub prinašal poročila Županske zveze. Storili so se še drugi važni sklepi.
Delavske bolniške blagajne napredujejo z ozirom na število uradništva. Delavske bolniške blagajne so pri nas v Sloveniji vse pod roko in v žepu Kristanovih učencev-socijalpatrijotov. Te blagajne so sedaj ^ v toliko napredovale, da kjer je pod rajno Avstrijo uradoval po eden do dva uradnika, jih je sedaj 10 15. Delavske bolniške blagajne so postale zavetišče za vse delamržne tipografe (!) socijalpatrijotskega kova.
Tone Kristan se že zopet »udej-I stvuje«. Voditelji naših socijalpatrijotov I so stari grešniki, ki se znajo povsod,
mokratski poslanec Anton Kristan na državnem veleposestvu Belje. To posestvo je po, obsegu eno izmed največ-j;h veleposestev v vsej državi, saj meri približno 50.000 hektarjev. Kristan ni n kdar študiral ekonomije in kljub temu so ga sedanji vladinovci postavili za upravitelja. Kot »pomočnik« mu je pri-doljen dramski pisatelj (i) Milan Predič, ki se istotako nič ne razume na kmetijstvo. »Balkan« sedaj razkriva, da je Kristan prodal neki zagrebški tovarni 50 vagonov sladkorja. Ta kupčija pa je bila tako nerodna, da je država izgubila s to prodajo — 250.000 dinarjey. Na posestvu nastavljajo sumljive osebnosti kot uradnike. Sam Kristan je rekel:	»Na imanju Belje Beograd nema
ništa da zapoveda. Ovde sam ja direktor!« Tako gospodari bivši voditelj socijal-patrijotov na onem državnem gospodarstvu, ki vsled njegove nesposobnosti m isamovolje obremenjuje ramena davkoplačevalcev, med katerimi se nahajajo tudi njegovi zaslepljeni volilci od 28. novembra 1. L
Kake vspehe so dosegli samostojni v parlamentu, je znal povedati pb-islanee Urek na Bledu. Med drugo uspešne siamo je izrekel tudi sledečo laž: „Vse naše delo v parlamentu je bilo edinole posvečeno skrbi za ljudsko dobro in zato smo dosegli vspehe, kakor še nihče pred nami.“ Med sla-bostojne vspehe prišteva g. Brek golov® milijone, ki jih je izplačala Vlajih samostojnim za prodajo slovenske mostojnosti, svoJd novo hišo, nakup Mermoljevega veleposestva v St. liju Ad- To so res velikanski milijonski v-spehi, čisto samostojni, kakor jih ni še nikdo dosegel, kot ravno klub samostojnih seljakov. Samostojne kmetske koristi pod vlado samostojnih pa m: Početvorjeni davki, neznosni povišek taks, katastrofalni padec naše valute in ministrske pojedine za samo stojne izletnike po Srbiji na račun — vseh davkoplačevalcev,.
Samostojni poslanec Urek je na shodu v Št Petru pod Sv. gorami dejanski napadel socijalista Umeka in ga na to še predal v pretep svojima gardistoma Francetu in Karlu Sokol. France Sokol je tako samostojno obdelal Ume-kov vrat, da se bo zagovarjal radi tega samostojnega pečetja pred sodnijo. Pri slabostojnih se širi surovo nasilje od zgoraj navzdol.
Državotvorna vzgoja našega obmejnega ljudstva na severni meji. Iz Kaple nam pišejo: Prvotno je bila za nas Kapljance odrejeno, da pride komisija za popis živine in vozil na Kaplo, ds ne bodo morali obmejni posestniki vlačiti živine in vozov bogzna kako daleč kam v dolino. Sedaj pa si je komodna komisija naenkrat premislila in odredila, da se popis ne bo vršil na Kapli, ampak na Breznu ob Dravi, kamor bodo morali vsi Kapljanci tirati svojo živino in porivati svoja vozila. Kakor s Kaplo je napravila popisovalna
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros*
(19, nadaljevanje.) Ovni je eno roko dekletu krog pa-*•.!,* 'diugo pa je odrival nasilne pre-firxmlC. Spadon, ojunačil po tovarišiji, je divje udaril po Britancu in mu skušal šiloma iztrgati dekleta.
In tedaj je sključil Eska svojo silno i oslavo kakor panter, ki se pri -pravlja, da plane na svoj plen, mišice na desni roki in v plečih so se mu napele — in šinila je njegova pest in kakor strela udarila eunuha v lice , da je opotekajoč se odletel in nekaj serakov v stran trdo butnil z okrva-vfeiim licem ob tla.
„Euge!“ je vzkliknila Valerija in v njenem glasu je odmevalo od radosti in občudovanja, „Pri Herkuiu! — .To je bil udarec ! — Ah, ti-le barbari imajo še vsai žilave pesti! — Ej! Ta nasilni svečenik je telebnil ob tla — kakor zaklan vol v mesnici!“
Padlemu eunuhu se ni nič kaj mu? 'dilo nazaj na noge. Ogabno se Je valjal po tleh in v glasnem in milem vz-„ dihovanju dajal duška svojim nesreč-him čuvstvom.
ugasit pac nikakor ni v državo-tvor-nem duhal
Vse občine, katere so prizadete vsled suše, naj to nemudoma javijo o-blasti za cenitev škode v svrho odpisa davkov.
Voiilcem v cenilno komisijo' za sodne okraje Ptuj, Ormož in Rogatec! Ker naš kandidat za rogaški okraj g. Alojz Anderlič ni vpisan v volilni imenik, so se zaupniki zedinili na g. Jan. Führer, posestnika v Pristavi. Zaupniki v vseh treh okrajih korigirajte v tem smislu naše kandidatne liste. — Slov. ljudska stranka.
Nagrada ali kaj? Za 6 arov zemljišča — 700 K davka! Izvedeli smo gorostasno novico, da je davkarija v Šoštanju predpisala g. župniku v Št. liju blizu Velenja za parcelo, ki meri okrog 6 arov — 700 K zemljiškega davka. Ker je to tudi v Jugoslaviji skoraj neverjetno, prosimo tem potom g. župnika Schreinerja, naj nam blagovoli zadevo pojasniti. Iz slovenjgraškega okraja imamo sicer največ pritožb glede davkov, a za »fliko« zemlje, ki je komaj ena desetinka ene johe 700 K davka, presega že *vse meje.
Južna železnica je odpovedala stanovanje onim ubogim družinam, ki stanujejo v železniških vozovih. Zahteva, da se vagoni izpraznijo. Če pa je to nemogoče, pa zahteva južna železnica za vagon 92 K na dan. (!?') Lep glas za uboge družine tik pred zimo! Minister Kukovec, lepo uravnavaš stanovanjsko bedo za časa tvojega ministrovanja!
Sestanek voditeljev in duhovnikov
III.	reda sv. Fiančiška. Po sklepu duhovnikov tretjerednikov ob priliki duhovnih vaj drte 22. augusta se bo vršil prvi sestanek voditeljev in duhovnikov
III.	reda v sredo, dne 28. t. m. ob 10. uri v mariborskem frančiškanskem samostanu. Za referate se je že poskrbelo, prosi se pa za kake predloge v prospeh III. reda. Prosim tudi poprej blagohotnega obvestila, je li bi morda želeli biti pri obedu v samostanu. — P. Filip Benicij, ravnatelj in vizitator III. reda.
Srebrna maša. Dne 13. sept. so obhajali v Št, liju pri Velenju 25 letnico mašniškega posvečenja gg. duhovniki, ki so bili posvečeni 1. 1896. Po ganljivi pridigi g. župnika Gomilšeka od Sv. Benedikta v Slov. goricah je bila slovesna sv. maša v zahvalo in na to mrtva ška sv. maša za rajne gg. tovariše. Ljudstvo se je v velikem številu udeležilo lepe slovesnosti.
Dekliški sestanek. V Celju se je vršil dne 18. t. m. dobro obiskan dekliški sestanek. Otvorila ga je predsednica s primernim nagovorom. Podpredsednica je govorila: »Ali se sme druž-benka udeleževati poštenih zabav ali ne?« Sledili sta deklamaciji: »Pozdrav dekletom« in »Življenja pot«. Poslednji je govoril g. voditelj o verskem boju. Nato se je razvila živahna debata. Dekleta si žele še več takih sestankov.
; J.MÖ&L	je pro-'
dal tukajšnjemu peku J. Voršiču zlato damsko uro z verižico za borih 1400 K, ker je nujno rabil denar. Pek Voršič je prodajalca poznal in dobilo vedel, da imenovani ne zmore take drage zlate '"ure. Kupil-je uro zato, ker je računal na masten dobiček. Ko je dal Voršič uro pri nekem urarju v Mariboru preceniti, je isti dognal, da je ura vredna
20.000	K, kupiti pa je ni maral, ker se je prepričal, da je bila ukradena. Zabelje-žil si je ime Voršiča in stvar sporočil policiji, ki je Voršiču uro odvzela ter Voršiča in Laha naznanila sodišču. Voršič je v očeh demokratov kot njih pristaš zanesljiv zato, ker je demokrat.
Zdravniški nadaljevalno-izobraže-valni tečaji na Dunaja. Na tamošnji medicinski fakulteti še vrše od 26. sept. do 8. oktobra tečaji iz notranje medicine in njej sorodnih panog. Udeleženci imajo vplačati vpisnino 500 K. Prijave in želje glede stanovanja je nasloviti na uredništvo lista »Wiener medizinische Wochenschrift«, Wien, Porzellangasse 22.
»Balkan« grozi g. policajministru. Detektivi in žandarji vznemirjajo perzonal lista »Balkan« in zato se je uredništvo 17. t. m. zagrozilo Pribičeviču z — represalijami. »Balkan« napada Pri-bičeviča, da pri vseh izjemnih in rednih zakonih ne najde drugega sredstva, kot to, da ščuje svoje organe proti osobju lista. Čudno, čudno! Mogoče pride do vojske med osobjem radikalnega glasila in Pribičevičevo policijo.
Zemljoradniki so se vrgli z vso silo na politično delo po Srbiji. Njihovi agitatorični uspehi so napram radikalom in demokratom tako veliki, da imajo radikali ter demokrati dan za dnem seje, kjer se kujejo načrti zgradbe jeza napram zemljoradniškem navalu. Via-dinovci so nasilnim potom razpršili začasno komuniste, a odprli s tem nasiljem vsemu socijalno pošteno čutečemu srbskemu življu na stežaj vrata v zera-Ijoradniškb stranko.
Tudi Nemčija je kriva naše slabe valute. Zagrebški kolovodja socijalpa-trijotov Bukšeg je razpravljal in pojasnjeval delavstvu vzroke naše slabe valute in med drugim posebno povdaril dejstvo, da nas je tudi Nemčija uščipnila v finančnem oziru, ker je pokupila v naši državi velike množine zdrave valute, da zadovolji antanto. Skoro vse evropske države znajo izrabljati zdravo valuto svojih sosedov, samo naši vladinovci ne, ker je naša država po »Narodovi« primeri lep — krasen avto, samo šofer je Hotentot.
»Propis je propis«. Ljubljanski »Avtonomist« piše, da je belgrajski hotel »Moskva« odkupila neka velika banka za 14 milijonov dinarjev. Kupne in prenosne pristojbine so znašale pri tej pogodbi nad 600.000 dinarjev. Takso so plačali na ta način, da so na do-tični dokument nalepili 6000 stodinar-skih »taksenih maraka«. Lepljenje teh kolekov je trajalo tri dni in so jih nalepili ha 65 pol papirja. To so čudni
jbino bi vplačali v goto« e lepljenje izostalo Pa , ko pa živimo v „kralje* maraka«, kjer se mora vsakdo ravnati po »naredjenjih« bel-grajskih veleumov!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 208—215 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 15 Va» za 109 nemških mark 206—212 in za 100 laških Hr 900—912 jugoslovanskih kron.
Planinski koledar za leto 1922
(VIL letnik) je že v tisku ter naj vsi interesenti, ki nameravajo v (istem in* serirati, pošljejo rokopise v najkrajšem času na Založništvo Planinskega ko* lectarja (Brunon Rotter), Maribor, Krekova ulica 5, ker se konča s tiskom najkasneje koncem oktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120 K, za četrt strani 60 K.
Slovensko-nemški in Nemško* slovenski slovar je ravnokas izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru Obsega 228 strani v mali, lični žepna obliki in stane močno kartoniran brez poštnine 28 K. Sestavil ga-je mestno« šolski nadzornik Fink, Po takem slo» varju je bilo veliko popraševanje, za* to bo s Finkovim slovarjem mnogim u* streže no Izredno dob no bode služil Nemcem, posebno še nemškim učen« cem po ljudskih in meščanskih šolah', ki se morajo zdaj priučiti slovenščine*
iz Maribora,
Kako se v Mariboru postopa z
domačimi slovenskimi obrtniki in tr -govci? Po preobratu se je v Mariboru naselilo od vseh vetrov vse polno novih obrtnikov, trgovcev, advokatov, agentov, posredovalcev, postopačev in enake baže ljudi. Stanovanjska komisija pod predsedstvom slavnoznanffl Voglarjev in Vidmajerjev je nakazovar la posebno ljudem, ki so se vpisali v demokratsko stranko, lokale, kakorg -nekoli so želeli.. Mi pozdravljamo sicer dejstvo, da se v Mariboru naseli kolikor mogoče veliko slovenskega ži-» vlja. Obsojamo pa, da se ravno naše domačine, ki so že pred vojsko bili zavedni Slovenci, odriva samo z oblju -bami. Poznamo v Mariboru poštenega Slovenca, rodom iz Kamnice pri Mariboru, kateri je imel pred vojsko dobro upeljano trgovino. Leta 1914 je bil vpoklican. Zena sama je nekaj časa še sicer izvrševala trgovino, a ker je jii mož na fronti, je morala trgovino zapreti, blago pa po nizki ceni predati, Ko se je mož vrnil, je lokal imel ze drugi Mož prosi že od preobrata sem neprestano za lokal, a ker je domačin, ga ne dobi. Vsi verižniki, a* genti in židje dobijo nakazane lokalo, le domačini пв, čefucli je Sloven oo, — Povdarjamo, da sta Voglar in Vidma» op eiovano naročila temu obrtniku, nad si sam poišče trgovsko-obrtm lokal Možu se je res posrečilo najti več primernih lokalov. Kakor hitro je ja^n to stanovanjski komisiji, sta Voglar ipr, Vidmar nakazala dotične spraznjene lokale drugim, Tako se dela pri nas-Korupcija na levi, korupcija na J osni,
Ko so videli tako krepek vzgled Britančeve moči, se ni nihče več drznil, priti blizu dekletu in njenemu br&-nilcu ter maščevati razžaljeno boginjo.	< ■■
Eska pa je odhitel s svojo varovanko iz gneče. Vsa onemogla je slonela na njem in skoraj' na rokah jo je moral nositi, tako je bila slaba. In pogled mu je uhajal nazaj na pijano tol- j po, kakor bi mu bilo žal, da je moral j ako tako nagloma pustiti započeto delo in kakor bi se najrajši iznova Spopadel z nasilneži
.Valerija je zrla za njim. Zadnje , kar jo videla, je bilo, kako se je Eska nežno in pomirjevalno sklonil nad splašenim dekletom.
Vsa njena ženska narava se je v tistem u-enufku spr.Ia v Valeriji, stu -diia se j<‘ je ogabna množica, v katero je zašla.
Kako je zavidala nepoznano dekle, ki ja tamle hitelo skozi temne ulice ob roki svojega krepkega, možatega' branilca! Kako si je želela, da bi bila na njenem mestu, da bi bila slabotna delavka, revna sužnja, da bi i-mela nekoga, ki bi se ga oklenila, zaupno gledala vanj, ga ljubila —«
Vse njeno življenje je bilo življenje razvajenega otroka,, od njenega rojstva pa do danes. Bogastvo jo je ob -dajalo, udobnost, razkošje, njena le -pota bi bila ponos kraljevski nevesti, njeno Življenje je bila ena, nepretrgana nit zabave in veselja in uživanja. Ampak srečna ni bila, niti zadovoljna ne. Saj je njeno srce dan na dan — hrepenelo po novem dražilu, koprnelo po novih mamilih. In to hrepenenje , ne pa notranja pokvarjenost, je bilo tudi vzrok, da je zašla, kakor mnoge njene tovarišice, v odurno družbo. — Izidinm, Junoninih in drugih častil -cev bogov in boginj.
Valerija je hrepenela po ljubezni,
Ne da bi ne imela dovolj občudovalcev in snubcev. Toda vsak novi o-braz je imel zanjo le toliko časa vred nost, dokler ji je bil nov in zanimiv, Prvi teden ji je vzbujal radovednost, nato pa jo je že dolgočasil. In če se snubec ni sam poslovil, mu je ona 'dala slovo, s prostodušno odkritosrčnostjo, ki to ni bilo mogoče napačno u -meti. '	,
Edini človek, ki ga je spoštovala, j;0 bil morebiti njen sorodnik Licinij, Četudi je dobro vedela, da nima nobe-
nega vpliva na njegovo mišljenje in da Lieini1 ne odobrava njenega življe* nja in da zre nanjo s pomilovanjem, ki je skorajda mejilo na preziranje,.
Tudi Julij Placid ni imel globoke« ga vpliva na njeno srce. Visoko ie ce« nila njegovo bistroumnost, se zabavanja v njegovi družbi, odobravala nje« gove nazore, njegovo nebrzdano strast nost, njegovo breznačelno drznost. — Toda Če ji je bil izpred oči, ji je bil iz misli in njegova hladna krvoločnost ji je vzbujala strah.
Gladiatorja Hipijo, svojega učitelja v rokoborbi, je občudovala. Njegovi pravilni, možati, bojeviti obraz ni bij brez lepote in kljub vsemu svojemu po nosu in svoji hladni zunanjosti je bi« la Valerija ženska in njeno srce je bi« lo zelo dovzetno za možatost in resno« bo — pa Hipija je bil ljubljenec škorci vseh rimskih, matron in morebiti ni bi* lo nič posebnega, da so je dopadel tu« di nje., tisti, ki je bil priljubljen pri vseh.
In danes ji jo šepetala slutnja, dal je praznota v njenem srcu izpolnjena* da je našla svoj vzor.
Dalje prihodnji^

demokrati ne morejo živeti brez korup «ijot I.ra plačila pa gotovo prid.* tu-It za te brezvestne ljudi.
Stanovanjski urad v Mariboru. Vesti, da je imenovan za predsednika drž. stanovanjskega urada v Mariboru gosp. vlad. komisar Poljanec, ne odgovarjajo istini. Za predsednika bo imenovana, kakor doznavamo, popolnoma nova in nepristranska oseba. V sosvet tega urada pridejo zastopniki vseh strank in vseh stanov. Upamo, da bo odslej odpravljena korupcija, ki je vladala v stanovanjski komisiji. Ra?nim Doram, Papežem, Voglarjem, Vidmarjem in Lukačičem bodo pristrižene peruti. Mariborčani bodo to spremembo gotovo pozdravili.
Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj občni zbor prihodnjo sredo, dne j 28. t. m. ob 8 uri zvečer v Narodnem domu. Odbor prijazno vabi vse ude k obilni udeležbi.,	Er
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Spodnjepolskavski dijaki so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru K 1C00-— kot čisti dobiček iz prirejene igre. Iskrena hvala 1 ; .
Orlovski vestnik.
Mariborski krožek »Orlic« priredi v nedeljo 25. t. m. ob pol 5. (pol 17.) uri v dvorani Jugosl. strokovne zveze Splavarska ulica4, gledališko predstavo »Ljudmila« v petih dejanjih. Vstopnina prosta. Prijatelji katol. mladine iskreno vabljeni.
Otvoritev Orlovskega doma se vrši v nedeljo 25. t. m. v Oplotnici. Po maši bo slovesen blagoslov in otvoritev doma. Kot govorniki bodo nastopili: g. arbidijakon Hrastelj, c’r. Hohnjec in g. Pirc. Po blagoslovu doma in po končanih govorih bo javna telovadba.
Razgled po svetu.
Gospodarski položaj Avstrije postaja vsak dan obupnejši. Mesečno se natisne v tej državi čez 1 milijardo K bankovcev, tako, da kroži sedaj tam v prometu blizu 60 milijard bankov -nov. Dne 10. t. m. so izročili vsi d *2. naslovljenci Avstrije zahtevo za ponižanje 'draginjskih doklad, kar bi znašalo letno 10 milijard novih izdatkov. Za te nove izdatke nima država no Lenega kritja, vsled česar bo prisilje-
na, 8a vnovič zviša železniške in poštne tarife, kar pa bi vrglo drža A ta same 4—5 milijard. Ker pa državni u-siož.jtnci z vso odločnostjo zab:e,a,r> pov'šanje draginjskih doklad, se nahaja la užava v naravnost jhnprem pOiOža.u, zlasti ako se vpošteva, da ni pomoči od nobene strani in ker jo že zastavna vse svoje državne mono^o a.
Češka »deim kracija«. Odkar je zasedel Masaryk piedsedniško mesto Ceho-slovaške republike, ni na Hradčanih opaziti bistvenih sprememb. Njegova hčerka se vozi po cestah starodavne Prage v šesterovprežni kočiji, vse tako, kakor so se nekdaj vozile habsburške nadvojvi dinje. Sedaj so si izmislili »leibgardo«, ki bo sestavljena iz izbranih vojakov.' Ta dvorska garda bo razen častnikov štela 150 podčastnikov. Plača teh vojakov bo znašala 12C0 K mesečno in pripadajoče draginjske doklade. Tako delajo v »demokratični« republiki, kjer naj bi vladala: enakost, bratstvo in svoboda .... Če bo veter te »demokracije« zapihal tudi k nam, se bomo tudi pred vladno palačo in na Bleiweisovi cesti v Ljubljani veselili leibgardistov s helebardami, kajti v uniforme, katerih še poprej nikdo poznal ni, so se naši kraljevi namestniki že
oblekli......... Pa pravijo, da živimo
v dobi moderne demokracije, ki ne pozna izrodkov srednjeveškega fevda-! lizma.........
Vzorčni velesejni v Pragi. Na 6. velikem vzorčnem velesejmu v Pragi je izložilo svoje produkte 2*250 čeških, 120 evropskih in 46 tvrdk iz ostalih kontinentov. Dosedaj je prijavljenih o-krog 200.000 obiskovalcev iz Vzhoda in Balkana.
Požar v Kruppovih tovarnah. Dno
13.	t. m. je v znanih Kruppovih to -varaah na Nemškem, kjer sedaj izdelujejo raznovrstne stroje, izbruhnil požar, ki je povzročil večmilijonsko, škodo. Vzrok neznan.
Barka se potopila. Pri kraju Su-danelu v Kataloniji je nameravala neka barka prepeljati čez reko Segre večje število izletnikov. Barka je trčila na skalo In se razbila. Dosedaj so izvlekli iz vode 31 mrličev, število pogrešanih pa znaša okrog 100.
Samomori in brezposelnost v Ameriki. Tudi Združene države Severne Amerike preživljajo hude čase. Število brezposelnih oseb je v tej državi na-
raslo na 7 milijonov oseb. V zvezi z brezposelnostjo so tudi številni samomori, kajti v prvi polovici tega leta je izvršilo samomor 7(jCO oseb, dočim je bilo v istem času lanskega leta izvršenih samo 1711 samomorov. Neka posebnost teh samomorov je, da je med temi nič manj kakor 500 otrok, ki so izvršili samomor.
Kako se. držo alkoholne prepovedi Amerikanci. inTimes“ konštatira, da se je izpilo v Ameriki zadnjih 6 mescev trikrat več Šampanjca kot sicer . Suha Amerika ni nikdar toliko popi -vala kot ravno sedaj v dobi najstrožje alkoholne prepovedi. Najbolj se smejijo Amerikancem Prancozi, ker uipa -jo, da bodo s cvetočo šampanjsko kupčijo prav. kmalu zjednačili Irank z dolarjem.
Kongres književnikov. Kodanjski listi so sprožili misel o svetovnem kon gresu književnikov, ki naj bi se vršil v Stockholmu, v Nobelovem roastnem mestu. Najodličnejše književnike Evrope bodo poprej pozvali, da-li se .mislijo udeležiti nameravanega kongresa.
Ogromna radio-postaja v Nižjem Novem gradu* Angleški list „Daily Mail“ javlja, da namerava sovjetska vlada zgraditi v Nižjem Novem gradu ogromno radio-postajo, ki bi nadkrilje-vala vse dosedanje, V Rusiji imajo sedaj okoli 500 takih postaj, torej Šest -krat več nego v Angliji.
Kupčije z dišavami. Ze v 14. stoletju so špekulanti zahtevali za razne dišave neverjetno visoke cene. Tako
n.	pr. je bil poper tako silno drag, da so si ga mogli kupiti samo premožnejši sloji. Poper so tehtali na ta način: Na tehtnico si vrgel zlaf in dobil za njega ravno toliko popra, kolikor je tehtal zlat. A tudi dandanes plačuje -mo za dišave neverjetno visoke cene, tako n. pr. stane na Dunaju 1 kg ma-jerana 520 K, paprike 560—600 K, popra 550—570 K, cimeta 520—580 kron, žafrana pa stane 1 dkg 460 do 470 K. Ker so cene za dišave tako silno visoke, se pogosto dogaja, da brezvestni ljudje kaj radi ponarejajo te dišave in jih nameščajo z malovrednimi drugimi izdelki.
Prihodnji mesečni živinski sejem v Slov. Gradcu se vrši v pondeljek dne
3.	oktobra t. 1. in ne 5. oktobra, kot je bila do sedaj navada.
Dopisi.
j. Haloze. Dne 4. septembra^ vr&eo» se shod Mar. družb gornjih Haloa Џ bil kaj lepa manifestacija katoliške mi sli. Leskovec že dolgo ni videl kaj takega Veličastna je bila procesija iz I Sv. Barbare okoli 300; vseh pa okrog j 000 oseb. Haloška dekleta so nastopile. Javno in odločno so izpovedoval« katoliški Verujem; zatrjevale neoma-jeno zvestobo do kat. Cerkve in lep» domovine. Sklenile so m n ego lepih načrtov za bodoče leto v soe.j&lnem delovanju: predvsem pobijanje slabega (.liberalnega in samostojnega), ter širjenje našega političnega in nabožnega časopisja. Govornice:	iz Leskovca*
Sv, Barbare, Sv. Marka niže Ptuja,, in Sv, Jurja v Slov, gor.; Totpoioveos Potočnik, Vrečko, Dernikovič, Arne-čič, Murčeo, Munda, in Gorjup so pokazale, da so odseki njihovih družb res delavni. Od Hrvat.c je govorila Belčič, Župniku Vogrin in Skamlep, ter kaplan Dušič so podajati v sv oj. h govorih smernice delovanju. Da, haloško ženstvo je to leto na svojih shodih 26, julija pri podružnici sv, An» pri Sv. Barbari, 15, avgusta pri M* B. v Zavrčah in sedaj pokazalo, da je njegova vera trdna in živa. Bili s« to mali kat, shodi. Pričakujemo pa sedaj, da enkrat nastopijo fantje in možje. Torej Haložani na plan! j Konjice. Kaj je s „krivo" marki-* ranimi tisočaki, ki nam jih jo vlad» zaplenila ob priliki zamenjave? Vas» molči! Vsaj odgovor nam dajte 1 in ;kaj je z 26%, ki so nam jih odtegnil j pri markiranju? Gbljubujiej'o, obiju« jbujejo — prav po samostojnem reoep-i tu — dajo pa nič«
Blanca pri Rajhenburgu naša! tl Sat jOSiOjneži niso dobili pri občinskih volitvah dno 31. julija t. 1. niti ©nega odbornika v občinski odbor. Večino j* dobila Kmetska zveza — 14 odbornic kov; 10 odbornikov imajo soeijalisti 4 Pri nas je vse ljudstvo za avtonomij» in zaideva, da se ustava spremen* tem smislu, 'da Imamo Slovenci m “us* deljeno Slovenijo z zakonodajno saa?«* upravo in deželnim zborom!
Širite katoliški liste I'
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske prsti ne, zapestnice, uhine, srebrn in zlati der ar i.t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :	■ nosite, tvrdka	:—:
trgovina nr, zlatnine in siefcrnine Msvilbop, CcspOEbs utica 16
Jz-sroz in uvoz
štren (preje) iz fccmbelevire in ovčje volne Velika zalega znamke D ® M • C
Dobavlja vsako množino. — Dopisi na ED. VELiCCGNA, Trieste, Piazza della Borsa 9.
Slovenska Bistrice.
Okrajna hranilnica v Slov Bistrici naznanja svojim klijentom, da sprejema vsak delavnik med uradnimi urami podpise za 70/, državno investicijsko posojilo. Pri njej se dobijo tudi natančni podatki. Z ozirom na visoko o-brestno mero in z ozirom na pupilarno varnost tegä posojila je pričakovati, da se bodo interesenti v veliki m« ri poslužili te ugodne prilike, ki traja samo do 30. septembra t. 1
Služba redovnika v
rrsr bor.-ki stolnici je razpisana. Prišneie našle viti na stolni župnijski utad lV'arlbcr, 437
,.,лћ|гл Г11™
ÜGflDKC KUPITE: Pes?e proda v~Pob,ežj~pri
Električno Inč
z to—40 žsrnicami debi vsaka hiša. bgovina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din Več pote Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.1- 536
Ж I
večjo množino bukovih drv (in tudi drugih). Franko vagon nakladalna postaja. — Cenjene ponudbe na naslov:
poštni predal štev. 21, Maribor. 2—3 531
Velike seiess «cakovrstnih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. 4-5
Vsa v to' stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
!	Cfftrec nrar, Maribor, Jurčičeva ni.S.
Lil S sil lilUjCV) (Edmund Schmidgasse). 314 I
Ž'črate žimnice (Dratheinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 kemad konjske plahte, impregnirane I20 do 1ćo cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 6co, cajg hlače K I20 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, cbkke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodrje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri
ALOJZIJ GNIUŠEK,
4—to Maribor, Glavni trg. Prvovrstni trapistovski
z'p št. 7.
Mariboru, Cesta na Bre-
Zrelo grozdje gradov
mariborske okolice plačuje najbolje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Diavi. 11—13 468
tao tfcšio za jesen |fci;i,a ;.Lfra
in zrno ! Obleke za gospode in |J ^ | § |!|. £§ c (L lx i t Cf
in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavs-ki plašči ter perilo v veliki izbiri in po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno.
JAKOBVEZJAK krojaštvo in konfekcija, Maribor, Vetrimska ulica 17.	3~526j-s
Minemo pri mlinu ali žagi
se proda za 1.600 dinarjev. V«č izveste v Mariboru, XoroMca cesta 5. Cirilova tiskarna. 47©
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljne-1 ga perja po znižanih cenah i se prodaja pri
J. TRPIN, v Mariboru
3—1 o Glavni trg 17.	522
Proti dobremu
me v najem večji prostor z»-delavnico ali skladišče. Ponudb»; na upravništvo lista.
Gospodična
fektra v glasi virju, francoščini,, slovenščini, nemščini išče pri-' merne službe. Ponudbe pod šifro: «izobrazba» poštno-ležeče Celje.	2-a	53f
se dobiva pri
Matija Lahu, Maribor,
5 Glavni trg 8.	518

Spodnještajerska ljudska posojilnica
sina ulica štev, 6. у МЗГЈђОГ11 reg. zadr. z neom. zaw.
j Ш Ш	Ofos?ešstx*j© vloge jpo 4% in 4 V*%	J
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	g2
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
I JKeeast-arvš S ж» šjktvsS'-Iž«jgjesi «tss-veste.	53e»soJS 1	«ssa,	|
U .	1 . ’	——......... ............ "	■   	~.....

tadajaterj in založnik; Konz, „Straže,"
Odgovorni urednici Vlado Pušenjak.
‘Tisk’ Cinlove tiskarne v- Maribora«