Štev. 6.
V Trstu, 25. marca 1891.
Letnik IV.
V državni zbor ali ne?
Volitve so zavržene, vlada snuje njej potrebno večino, voditelji strank se sklicujejo na Dunaj na poso-vetovanje in zaslišanje; le Slovani kot taki in v skupnosti ne kažejo, da bi napravili kak odločilen korak. In vendar je glavna stvar v tem, kako se Slovani odločijo ne še le v državnem zboru, ampak pred otvorenjem novega državnozborskega zasedanja. Poštevajo se glede na sestavljanje nove državnozborske večine poslanci raznih narodnostij in dežel; jedino Mladočehi, kateri so poslani zares od naroda, in to od odločilnega naroda, se prezirajo, kakor da bi jih ne bilo. Pri pogajanju za sestavo nove večine vrsti se zmešnjava za zmešnjavo, in ravno te zmešnjave utegnejo zamotiti slovanske zastopnike, da zamude, kar je sedaj nujno potrebno: odločiti se še pred državnim zborom, ali pojdejo zopet v ta zbor ali ne.
Jasno je za avstrijske Slovane, da, ko bi prišla nemška levica do odločevanj v državnem zboru, bi slovanski poslanci ne imeli absolutno ničesar iskati v takem zboru. Ko bi se vlada odločila za to stranko, bi to kazalo namero, da hočejo izvršiti program nemške levice, katera zahteva uzakonjenje nemškega kot državnega jezika, vtisniti tostranski polovini cesarstva zakonitim potom nemški značaj in zajedno državno gospodarstvo spraviti še bolj v zavisnost modernega, pri nas še 'posebe požidjenega kapitalizma.
Jasno je! tudi Slovanom, da s pomočjo Poljakov ne dosežejo ničesar, naj pomagajo večino snovati in vzdržati na desni ali levi, naj poudarjajo oni potrebo izvršbe narodne jednakopravnosti ali ne. Oni so bili in ostanejo vedno (le sredstvo proti solidarnemu postopanju ostalih Slovanov, pomoček proti temu, da se ne izvrši narodjia jednakopravnost. Kdor torej priporoča Poljake drugim Slovanom v zvezo z-a osnovo in vzdržanje nove desniške večine, želi, da bi ne dosegli avstrijski Slovani narodne avtonomije. Avstrijski Slovani morajo jo
zasukati tako, da pridejo kljubu Poljakom in proti njih volji do svojih ciljev. Poljaki so bili in ostanejo dobro orožje za druge namere, ne pa za potrebe avstrijskih Slovanov.
Ko bi drugi Slovani kljubu temu združevali se s Poljaki, bi izdajali tri milijone avtohtonnih gališkili Rusov še na dalje na milost in nemilost Poljakom. Kdor se izgovarja s tem, kakor da bi gališki Rusi v najhujšem slučaju ostali vendar še vedno Slovani kot popo-ljačeui narod, odgovarjamo, da tak popolnoma prezira prevažno in odločilno dejstvo,. da Poljaki ne jemljejo samo jezika, ampak tudi svojstveno slovansko kulturo gališkim Rusom. Kdor izmed Slovanov se popoljači, ta se pogrezne v mor e zapadne kulture, in ta kultura dela uže nad tisoč let do današnjega dne ne za zapad v obče, ampak specijalno za povečanje Geimanije. oziroma Tevtonije.
Galiskih Rusov torej ni popuščati drugim Slovanom; to bi bilo ne samo na .škodo Slovanstvu, ampak zajedno sramotno ravno tako, kakor je bilo pogubno in sramotno, da so Staročehi pri Dunajskih punktacijah prezirali ne samo ostale Slovane, ampak celo ože sople-menilce na Moravskem in Slezkem. Kar koli torej uči-nijo slovanski zastopniki, zgodi naj se s poštevanjem vseli avstrijskih Slovanov.
Po takem bi bila glavna napaka, odločiti se za državni zbor brez Mladočehov ali morda z nado, da se ti pridružijo pozneje klubu, ki bi se zasnoval poprej, gotovo z neslovanskini programom. Program, ki bi se zasnoval za združenje nekaterih slovanskih zastopnikov, s poštevaufeni, da se pridobe tudi Poljaki za tak program, izključiije»«ž9»	možnost, da bi še mogli pridružiti mu tudi Mladočehi.
Po takem so Mladočehi jedino poroštvo, da bi se napravil pravi program, in kdor snuje klube in pomaga
10
napraviti ž njimi vladi potrebno večino, ne da bi pošteval Mladočehe, ta ne dela na to, da bi se narodi pomirili v smislu potreb avstrijskih narodov in zajedno prave notranje uredbe cesarstva.
Ker je Poljake izključiti od poštevanja, da bi se oni zavezali za slovanski program, treba je drugim Slovanom postopati samim in ukreniti kaj odločilnega še poslednji hip pred začetkom državnega zbora. Ker so z izključenjem Poljakov Mladočehi najmočnejša stranka, treba in dostojno je, da oni povabijo ostale slovanske zastopnike na skupno posovetovanje, in to pred državnim zborom.
Mladočehi zagovarjajo zgodovinsko državno pravo in narodno jednakopravnost. Ako bi se potezali oni izključno za državno pravo, spominjajo jih, da bi s takega stališča ne smeli iti v državni zbor; kajti vsa zavarovanja nič ne pomagajo, in godilo bi se jim, kakor Hrvatom, ki so prišli v madjarskem državnem zboru ob vsako veljavo. Poudarjanje izključno državnega prava bi torej narekovalo a priori absolutno abstinencijo od državnega zbora, katera bi zajedno obsojala tudi s tega stališča dosedanjo staročeško politiko. Abstinencija pa bi se ne smela omejevati samo na Mladočehe, ampak raztegniti na vse ostale Slovane, zastopane v državnem zboru, z izključenjem se ve da Poljakov. To, da bi se Slovani na čelu z Mladočehi ne udeležili državnega zbora, bi pomenjalo, da hočejo ž njimi doseči svoja prava potom zgodovinskega državnega prava.
No, Mladočehi poudarjajo vsporedno tudi potrebo izvršbe narodne jednakopravnosti za vse narode. S tega stališča morejo Mladočehi vstopiti tudi v državni zbor, ne da bi se zagrešili proti zgodovinskemu državnemu pravu. Ker poslednjega ne marajo in ne morejo opustiti nikdar, bi oni dosezali najprej izvršbo nacijonalne avtonomije, in to zopet v soglasju z drugimi Slovani. Na obe strani je Mladočehom in ostalim Slovanom, z izključenjem Poljakov, postopati solidarno.
Ali ravno ta potreba skupnega postopanja kaže in sili na to, da se doseže v tem soglasje uže pred državnim zborom. Kajti izključenje Poljakov in sedaj še sedem njih pristašev, izvoljenih s poljsko pomočjo med gališkimi Rusi, skrčuje Slovane za skupno postopanje za znaten odlomek, rekli bi, za polovino. Tako skrčeni Slovani, zjedinjeni za skupen program, bi po pričetem državnem zboru ne dosegli ničesar, ker bi bili v manjšini nasproti večini, protivni programu te manjšine. Zatorej bi bilo tej solidarni slovanski skupini naznaniti uže naprej vladi svojo solidarnost in svoj program. Vladi bi nikakor ne moglo ugajati, da bi se taka slovanska manjšina uže naprej odtegnila državnemu zboru. Pomisliti je, da ves politiški svet pozna pomen mladočeškili državnozborskih zastopnikov; kajti za njimi je sedaj dejanski večina vsega češkega naroda, po mišljenju je pe ta večina še mnogo veča, in je le sedanji volilni red kriv, da Mladočehi
se niso pomnožili tudi iz poslancev drugih dežel. Potem je pomisliti, da se je proglasila potreba sprave za češko kraljestvo kot državna potreba; torej je takisto državna potreba, da se od češkega naroda izvoljeni zastopniki poslušajo in poštevajo. Mladočehi so vsekakor eniinenten faktor glede na novi državni zbor, naj skušajo še toliko, da bi jih prezirali. Češko veleposestvo tudi prav za prav ne more postopati preko Mladočehov, ker bi s tem žalilo in poniževalo češki narod, s tem pa sebi iz-podkopavalo pomen in veljavo na Češkem.
Poleg Mladočehov je vladi poštevati tudi ostale slovanske zastopnike, kateri, neznatni po številu, pome-njajo pa toliko več po številu prebivalstva narodnostij, katere zastopajo. Če poštevamo Mladočehe in ostale, tu mišljene Slovane, zastopajo oni več prebivalstva, nego nemška združena levica, ki prav za prav nima podstave v narodu in njegovi množici, ampak v volilnem redu, ki ugaja kapitalistični stranki. Moč nemške levice je bolj fiktivna, nego dejanska, in to se ne da prezirati v za-resnih časih, kakoršni so sedanji.
Po vsem tem bi vlada solidarno skupino slovanskih poslancev uvaževala, in sklepe te skupine bi ona po-števala, ako bi se jej predložili pred začetkom državnega zbora.
Kaki pa naj bi bili sklepi skupine s slovanskim programom? Gotovo izvršba nacijonalne avtonomije in pa revizija ustave. Revizija ustave, kakor je pritrdil sam grof Taaffe, je potrebna pred vsem tudi zastran spremembe krivičnega volilnega reda. Dokler se ne zgodi to, tudi slovanska večina avstrijskega prebivalstva ne dobi primerne večine v državnem osrednjem zastopu. Na izvršbo nacijonalne avtonomije je pa delala sedanja vlada sama, dasi so se nje poskusi ponesrečili zaradi polovičarskih korakov na Češkem in Gališkem. Nacijo-nalna avtonomija je osnovana in dana v sedanji ustavi; vladi torej ni treba drugega, kakor predložiti primerne predloge, da se izvrši ustava.
Trenutek, da bi slovanska solidarna skupina zahtevala, da se vlada zaveže za revizijo ustave in izvršbo narodne avtonomije, ni neugoden. Kajti pretenzije nemške levice je vladni načelnik zavrnil in moral zavrniti; njemu je torej do tega, da dobi med Slovani pomoči in podstave za parlamentarno večino. Poljaki se vedejo tako, kakor je volja vladina, ker jedino z njeno pomočjo so odločilen faktor v parlamentu. Ako se torej ostali Slovani zares združijo za skupno postopanje, in ako jasno in odločno predložijo vladi svoje zahteve, utegnejo doseči več, nego kedaj poprej. Ali to je treba storiti pred otvorenjena državnega zbora, ker potem bo uže vse ustanovljeno v državnem zboru, in manjšina slovanska, tudi solidarna, bi nikdar ne dosegla tega, kar bi jej bilo možno doseči sedaj, pred državnim zborom. Nasprotno, ko bi nepričakovano zasnovala se odločilna večina s pomočjo nemške levice,
bi ta levica slovansko opozicijo prezirala v državnem zboru, zunaj državnega zbora pa preganjala, kakor se je to za liberalnih vlad najhujše godilo na Češkem.
Za ukrepe o aktivni ali pasivni opoziciji ni časa v državnem zboru, ampak pred začetkom njegovega zborovanja. Od vlade je treba zvedeti poprej, v koliko bi je bila volja, zadovoljiti slovanske narode z revizijo ustave in izvršbo nacijonalne avtonomije. Od tega, kako se zaveže ali ne zaveže vlada glede na ti dve točki, naj bode zavisuo vedenje slovanske skupine, z Mlado-
čehi na čelu. Slovanom ne more biti do tega, da so v kaki večini, ampak pred vsem, da se izvrši narodna jednakopravnost s pomočjo nacijonalne avtonomije, da se spremeni volilni red, in da pride slovanska večina prebivalstva naše polovine in konečno skupnega cesarstva do veljave, katera pristoja slovanskim narodom. Na Mladočehili je sedaj, da jo krenejo na prave in sedanjemu položenju primerne poti. Ž njimi pa je biti solidarnim ostalim slovanskim zastopnikom.
Prebivalstvo v Hrvaško-Slavoniji.
Dozvolite mi, da mogu u „Slov. Svetu" priobčiti brači u užoj domovini, kakvo se kolo zaigralo kod nas, i kakvi odnošaji ovdje vladaju.
Kao što skoro u svili zemljah Evrope, tako i kod nas bijaše ljetos popis žiteljstva. Popis su u ovih krajevih ovr-šili pučki učitelji, a u koliko nisu oni dostajali, uzeli su se ljudi iz drugih stališa. Popis je proveden vrlo točno, pa zato če podatci statističkoga ureda pokazati svietu golu golcatu istinu.
Do sada je poznato, da je žiteljstvo u Hrvatskoj i Slavoniji u poslednjem deceniju naraslo za 291.915 duša ili za 15V2«/o, a novih je kuča podignuto 68.011 ili 24< s»/t.
Ovi bi brojevi morali razveseliti svakoga Slavena, a nekmoli Hrvata ili Srba u nadi, da je domače pučanstvo toli brojno i materijalno napredovalo; ali tomu nije tako.
Upravo ti brojevi vabe nam suze na naše rodoljubne oči, jer nam baš protivno dokazuju. Taj postotak nije mo-gao nastati expanzivnošču domačega slavskoga pučanstva, jer znamo, da se Primorac seli u Ameriku, a da se moral s druge strane u Slavoniji nije tako podignuo, ako i jest do-nekle, da bi posljedice toga morala bile več sada tako znamenite. Mi dakle taj veliki prirast moramo drugdje tražiti, a nači čemo ga, ako velimo, da se je sila tudjina u poslednjem deceniju naselilo u Sjev. Podravini i Slavoniji. Ti postotci vele nam, da se dan na dan sele u S avoniju: Ma-gjari i Nemci (Slavene ne čemo ni brojiti, prem Čeha imade vrlo mnogo) te tako mirnim putem osvajaju pravu slavsku grudu zemlje. Taj tudji elemenat oduzimlje zemlji slavenski karakter te čini, da slavenska .sviest slabi, akoprem je i tako još u povoju.
Gdje su prije deset godina bile liepe, guste šume, danas su švabska, magjarska ili češka sela. Dogodi se na njekih mjestih, što nije riedko, da su tri sela redom tudjim elementom napunjena, a starosjedioca su dva do tri, ostali su ili propali ili pomrli ili uzmakli pred naprednijim Švabom.
To je pravi razlog, zašto se Hrvati ne raduju ovomu prirastu, dočim se nasuprot magjarsko-židovske novine pre-vijaju od radosti, što je u Hrvatskoj veči prirast, nego li u Ugarskoj. Ti listovi hvale centralnu vladu, kako je nepristrana, te izvadjaju odatle, da u Hrvatskoj i Slavoniji vladaju bolji od-
Dopis iz Slavonije, 20 marca
nošaji, nego li u Ugarskoj. ladnici neče da gledaju Hrvatske gradove, kako su ubijem radi trgovačke ugarske politike. Magjari se i Njemci ne sele iz doljnje Ugarske zato, što je ovdje veča sloboda ili bolja vlada, več zato, što su i m u Ugarskoj pobaram od trsne uši sini vinogradi, pa ne imaju kruha kod kuče, zato bježe u ravnu i plodim Slavoniju, k»ja, nije sretna, da ju takvi gosti pohadjaju. Takvi doseljenici ne pitaju, je li je ban grof Khuen Hedervary protkan od glave do pete največim magjarskim rodoljubljem i da bi Hrvatom i Srbom oko njega mogao za primjer služiti, to ne pitaju ti doseljenici, več samo neka im mira dade. Hrvatska vlada se pr činja, kao da joj je milo, što se u tolikom broju ti doseljenici kupe, (biti če više poreza), zato nije do danas ništa u tom pogledu uradila. Pusti Primorca u Ameriku, mjesto da ga tisne u Slavoniju. Doista žalostno!
Tuj su večinom zakupnici dobara (spabiluka): Zidovi, Madjari ili Srbi. pa ti naseljuju sa sobom svoje domorodce u svom okolišu. Drži ga tako dugo u službi, dok si nadje stan u kome selu, gdje za vavjek ostane.
Znam za selo u srcu Slavonije, kamo najteže prodiru, gdje prije dvie godine nije bilo ni jednoga Magjara, a danas ih imade več preko 40 duša, ta metamorfoza traje nepre-stance. Sadanji je hrvatski ban vrlo energičan, uman i tak-tičau čovjek, koji je zemlju u dobok san bacio. On progoni slavensku sviest te nastoji, da se u slavenskom smislu narod ne preobrazi i tako ne probudi.
Pa kako stvari stoje, mora mu čovjek priznati, da mu je pošlo za rukom. On je, ne samo činovmičtvo, več i cielu zemlju dresirao. Učinio je da se Srbi i Hrvati u Trojednici ne če slož ti. Opozicije se pako medju sobom kolju.
Jedini „Obzor" i njegova stranka podržaju tu spaso-nosnu misao i dadu čutiti, da su Hrvati Slaveni. Pa su ipak njeki dan dobili za svoj predlog za zajednicu opozicija samo koš poruga. Hrvatska kao da ne če da razumije, što »Obzor" predlaže, kao da se je on toliko prerano za nju rodio, pa je ipak več nmogočesa zakasnio. Dao Bog krenulo i na ovoj staži svojim pravim tokom, pa se njeki Hrvati, kojim je srce za rodoljublje otupilo, ugledali u primjer Spasiteljev, koji je zaplakao nad Jeruzalemom, jer mu je budučnost vidio. Podlipčee.
Romunska mladina toži Madjare pred parlamentom evropske
civilizacije.
Veliko hrupa je napravil spis, ki ga je razposlala romunska vseučiliščna mladina iz Bukarešta vsem vseučiliščem in velikim šolam evropskim kot parlamentu evropske inteli-gencije, evropske civilizacije. Romunska mladina se pritožuje zaradi postopanja Madjarov proti Romunom na Ogerskem in Sedmagrajskem ali Erdeljskem.
Spomenica ta začenja s popisovanjem historičnega po-loženja, razvoja in opravičenja naroda romunskega, kateri s polovice živi v kraljestvu romunskem, s polovice pa v Srbiji, Bolgariji in na Sedmagrajskem, kjer živi na tri milijone Romunov.
Glede na poslednje se spis pritožuje, da prezirajo Madjari vse moderne pojme državnega življenja, da skušajo prav po turški odvzeti Romunom narodnost uže pri zibelki, kar zasluži pozornost vsega omikanega sveta. Madjari streme sedaj, na koncu XIX. stoletja, mnogojezično ogersko državo, v kateri sestavljajo" oni jedva 30 odstotkov prebivalstva, spremeniti v jednojezično narodno državo madjarsko. Odločili so se za vsako ceno vstvariti jednozrno madjarsko državo, in se v ta namen poslužujejo vsakovrstnih, če treba, najbolj barbarskih sredstev. Prvo stalno težanje Madjarov je, da opisujejo Romune pred očmi Evrope kot živelj nereda, da bi takč opravičevali svoje postopanje proti njim. Ogerski Romuni so protestovali proti temu; zato pa se mečejo po ječah; o tem pa naobrav:ena Evropa ni poučena. »Daljše molčanje z naše strani bi bilo samomorno, in zato si štejemo v dolžnost, da razkrijemo te žalostne resnice pred vso Evropo. V našem molčanju v tem trenutku, ko se domači publicisti naših sedmograjskih rojakov preganjajo in mečejo v ječe, bilo bi napačno".
Madjari trdijo z veliko trdnovratnostjo, da Romuni niso ne na Erdeljskem, ne v drugih delih ogerske korone avtohtonih; spomenica pa pobija to trjenje ter dohaja do 1. 1860., ko. se je po cesarju Franu Jožefu I proglasila vzvišena zaščita narodne jednakopravnosti, in se učinilo, da bi se vsak narod mogel izobraževati s svojim lastnim jezikom in mogel ga rabiti tudi pred sodiščem. Ta skrb cesarjeva je izšla iz hi-storiških tradicij pojedinili dežel. Madjari sami so priznali to varstvo, ko so se bojevali za nezavisnost svojega kraljestva, ko so slavnostno obečavuli, da prava svobodnega razvoja na-rodnostij ogerske korone ne priznavajo samo, ampak da je bodo tudi razšiijali in utrjevali s primernimi zakoni. S takimi obetanji so si zagotovili pomoč znatnega dela svojih nemških, romunskih in slovanskih sodržavljanov in porabivši poraz Sadovski 1. 1866, dosegli so duvalizem. Ogerski zbor ni mogel prezirati mnogojezičnih narodnostij in je 1. 1868 sprejel dva osnovna zakona.
Jeden teh zakonov zagotavlja cerkvam njih samoupravo in pravo, iz njih fondov snovati in vzdrževati narodne šole, nad katerimi si varuje država jedino vrhovno nadzorstvo.
Drugi, jezikov dostajajoči se zakon, določuje:
a)	da povsod, kjer je v upravi ali sodstvu uveden jezik kake narodnosti, ta jezik ima ostati i nadalje poleg ma-djarskega;
b)	da se imajo romunskim, nemškim in slovanskim okrajem iz državnega proračuna ustanoviti srednje, šole, v katerih bi mogla mladina svoje nauke vršiti v maternem jeziku.
Teh dveh zakonov pa Madjari ne izpolnjujejo in gledajo izvesti raznarodnjenje nemadjarskih življev za vsako ceno in tak4 se nepretržno ogibljejo teh zakonov ali pa jih prezirajo očitno. K temu prihaja še, da vidijo Madjari v birokraciji prijetno življenje in si domišljajo, da so k temu opravičeni po rodu; vsled tega zamotajo vsako učenje jezikov in lomljenje glave in zato gledajo ostalim narodnostim vsiliti madjarščino iu to vsiljenje uzakoniti v svojem parlamentu.
Da bi mogli doseči to, porušili so vse ustavne določbe. Pred vsem so se morali iz državnega zbora izločiti vsi romunski, nemški in slovanski življi, ki predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva. In tako se godi, da volitve na Ogerskem so prave državljanske vojne. Madjarsko plemstvo terorizuje volilce s pomočjo gonjačev javne moči in s svojim* lastnimi slugami. Oni hujskajo madjarsko ljudstvo proti nje" govim nemadjarskim sodržavljanom, napravljajo preverjenje volilcev in sami se ne ogibljejo kupovanja glasov, katere na največ mestih plačujejo iz državnega denarja. Volilni nago-njači se odškodujejo z javnimi uradi in drugimi ugodnostimi. Volbe so se izvršile neredkoma kakor prave bitve, pri katerih so ostali mrtvi in ranjeni, in se je provzročilo na tisoče škode.
Zlasti proti Romunom, ki so najštevilnejši in najsevernejša nemadjarska narodnost na Ogerskem, so Madjari hudo postopali, tako da so proti vsem protestom Sedmograjsko privtelili k Ogerski, poseben volilni zakon izmislili, v katerem so zagotovili plemstvu glasove brez volitvenega cenza, poslance pa tako razmetali, da pripada jeden na 3—5000 Madjarov, nasproti temu pa na 50—60.000 Romunov. Pri tem so v romunskih krajih volišča priredili tako, da so Madjarom blizu, v tem ko je Romunom po cele dni hoditi do njih, ako se hočejo udeleževati javnega življenja.
Romuni so v Sedmograjskem v 100 volilnih okrajih v večini, ali vsled madjarskih volitev se ne morejo udeležiti javnega življenja, in tako e godi, da madjarski narod, posebna manjšina dežele vsled groženj, nasilnosti, rušenja prava in zakona, z ovajanjem pri koroni, gospoduje v deželi in vlada s parlamentom.
Samouprava cerkve, da si zagotovljena z zakonom, velja le za Madjare. Nemci, Romuni, Srbi, Slovaki in Rusi jo imajo le pro forma, kajti povsod se jim vsiljujejo duhovniki in škofi, kateri zanemarjajo jezik vernikov, uvajajo pav cerkveno upravo in šole madjarščino. Pri takem nameščevanju se narod
tu pa tam upira, da teče kri. Takti je v Feldru ostalo pri instalaciji župnika 10 mrtvih in 30 težko ranjenih pred župnijo. Cerkve imajo sicer samoupravo, ali vlada stori, kar hoče, in duhovenstvo jej mora biti za agenta.
V	upravi, kakor je bilo izjavljeno v samem ogerskem parlamentu, gospodujejo na Iirdeljskem azijatske razmere. Uradi se izročujejo volitvenim gonjačem, kateri so običajno neprijatelji nemadjarskih narodnostij. Na sposobnost, znanje jezikov, zanesljivost, pošteno vedenje in običaje naroda ne-gleda se čisto nič. Tu odločuje jedino madjarski šovinizem in divja politiška besnost.
Komuni se morajo pri vstopu v upravno službo odreči svoje narodnosti, in na vsem Ogerskem ni jednega Romuna, kateri bi v upravi imel više mesto, dasi Romuni oddajejo ogerski državi le na krvi 85.000 mož za redno vojsko in 200,000 mož za honvedstvo. Madjarski uradniki ne pridejo do pravilnega pisanja niti lastnega jezika, in sem i talci potomci so najdivjiši del madjarskih nagonjačev, ki postajajo načelniki po nemadjarskih občinah. Na Erdeljskem je podrejena tudi iz očitnih vzrokov žandarmerija ministru notranjih poslov, v tem ko je v Ogerski podrejena vojnemu ministru. Zato morejo upravni organi vsak hip zahtevati pomoč žan-darmov in pri vsakem odporu dati rabiti orožje.
V	sodstvu je madjarščina obravnavaj oči jezik v vseh zborih, in sodniki ne znajo niti jezika, niti običajev naroda romunskega, in ko bi jih poznali, ne smejo jih rabiti pri uradnem obravnavanju. Ni dovoljeno prijemati romunski ali nemški pisanih spisov, ne pogodeb, ne pobotnic. Ljudstvo se v večini slučajev razgovarja s sodnikom s pomočjo plačanih
sodnijskih slug, kateri skrbe za svoj žep vselej, redko pa za stvar strank.
Romunske žurnaliste sodijo madjarske porote, katere ne razumejo romunski. Karakterističen je znani slučaj generala Dody-ja. Razmere te provzročujejo, da mnogi Romuni sede nedolžno v madjarskih ječah, in da so bili kaznovani s hudimi kaznimi zato, ker se niso mogli razgovoriti s svojimi sodniki. V civilnih pravdah se dogaja, da imajo Madjari nad Romuni tako prednost, da po 1. 1868. je prišlo mnogo romunskih seljakov ob svoje imetje iz nepravnih vzrokov.
V pogledu občega naobraževanja biča spomenica tak<5 zvana kulturna društva in obsojuje nedostatke šolstva in navaja, da se še na kmečkih Šolah poučuje madjarščina po 8 ur na teden, da vlada ne dovoljuje snovati šol niti za lastne denarje, štipendistom se ne dovoljuje učiti se na tujem, in sedaj se uvajajo detska varovališča z dolžnostjo, s prisiljenim obiskovanjem, da vzrede Madjarom janičarje.
To je jedro spomenice, katera se je izdala v obsegu 56 stranic. Mladina romunska se nadeja, da bo ta spis imel zaželeni vspeh; kajti Evropa spozna, kaka je madjarska plemenitost in viteštvo. Madjari so v resnici razkačeni, zlasti pa njih vsečiliščna mladina, katera je demonstrativno sežgala to spomenico. Židovski listi bolj ali manj molče, ker spomenica omenja tudi Žide, ki ne opravljajo ravno častnih ulog nasproti Romunom. Židje molče pa tudi, ker so plačani zagovorniki madjarskega liberalizma in duvalizma. Spomenica je pomenljiva tudi za Slovane, ker s spisom razmer in po-loženja ogerskih Romunov je opisano položenje in trpljenje tudi ogerskih Slovanov.
0 kritiki dra. Mahniča.
m.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
(Dalje).
Glede na koledar, specijalno velikonočni praznik.
(Nadaljevanje) Gregorijanskemu koledarju so se očitali in se še očitajo mnogoteri nedostatki, in mi nočemo zanikati ne istih, ne nezanesljivosti podstav reforme, iz katere izvirajo nedostatki vsaj toliko, kolikor se odnašajo na nesoglasje re-formovanega koledarja z nebnimi prikaznimi. Ko bi pa vprašali kritike in grajalce, ali je možen koledar s preprosto uredbo, kateri bi popolnoma odgovarjal nebnemu tečenju in za vse dobe: morali bi, jednako zaslužnemu astronomu Mad-ler-ju odgovoriti z .ne", ker ni1) absolutne zanesljivosti
') I. H. Madler Gcschiehte derHiminilskundel. Band Braun-schweig 1873 pag. 215. Madler ni bil sicer nasprotnik, ampak tako goreč pristaš gregorijanske preustrojitve koledarja, da obžaluje, da ni prodrla pri Rušili; njega kot protestanta vendar ne morejo sumničiti s konfesijonalno pristranostjo, ko zagovarja reformo, Katero je izvršil rimski apostolski stol.
siderskega leta za tropsko, katero je jemati koledarju v pod-stavo; vrhu tega more tak koledar izražati tečenja solnca in meseca le v dnevih, ne pa tudi v urah, minutah, sekundah itd., kar bi sicer tudi uže v pogledu na različno krajno lego imelo jedva kak namen.
V obče pri običajnih, ne nalašč astronomskim namenom služečih koledarjih ne gre toliko za to, da predočujejo isti stroge zakone tečenj solnca in meseca, ako se od njih le ne oddaljujejo preveč, torej po mesecih, kakor je bilo to na primer v Rimu pred uvedenjem julijanskega koledarja.2)
') Da se je lotil Julij Cezar koledarske, narodne množice vznemirjajoče reforme, ker je J. dan januvarija prišel uže na naš sedanji 13. dan oktobra, vedeli so zgodovine vešči nasprotniki in so bili v obče na čistem v tem, da diferencije med nebnimi teč enj in podatki ali naznanili koledarskimi, samo da ne postajajo prevelike, ne provzročujejo nikakih škod. Kajti mi nahajamo v knjigi, pri Iv. Spieš-u v Heidelbergu 1584 tiskani, med drugimi, proti re-formovanemu koledarju priobčenimi spisi pod VI b tudi mnenje do bavarskih knezov od 1/11 decembra 1582, v katerem se preustroj koledarja razglaša do cela brezpotrebnim, „kajti počasno nazadovanje letnih toček in mlajev se dd uze še prenašati, sosebno ako
To, kar se največkrat očita reformovanemu koledarju, da, zasnovan na cikliškem bistvu, kaže le srednja, torej imaginarna teČenja soluca in meseca, je torej toliko manj opravičeno, ko je ta koledar sestaven del rimskega brevirja in ima odgovarjati na prvem mestu cerkvenim namenom, spe-cijalno rituvalniin zahtevam zapadne cerkve.3) Cerkev pa zahteva od koledarja, da je preprost, lehkoumljiv, pripraven, sosebno pa stabilen, torej nezavisen od umenj astronomov, ki se mnogokrat razločujejo celo glede na zanesljivost katerih si bodi astronomskih plošč ali efemerid, sosebno pa, da po-števa sporočilo, katero seza noter do starega zakona, kar more podajati jedino cikliško bistvo.4) Celo prepir, ki se je bil uže pričel o meridijanu, ki bi se imel deti v podstavo eventuvalnemu astronomskemu preračunjevanju velikonočnega praznika (velikonočnih ščipov), morejo se izogniti samo v tem, da se drže tradicijonalnega cikliškega bistva.5)
Kavno tako malo je opravičeno takisto pogostno očitanje, da so se v reformovanem koledarju izvršeni korekturi solnčnega leta in luninega cikla, katera je prav za prav bistvo
preudarjamo častito starost teh rredeb". Celo največi nasprotnik koledarske preustrojitve. (Heidelberški profesor Mastlin) pobija v svojem »obširnem sporočilu" do falškega grofa ob Renu (tiskano 1583 od Jakoba Miillerja v Heidelbergu) opravičenje koledarske reforme sosebno zaradi tega, ,,ker je za preprostega človeka in učenjaka brezpotrebna, ker so si doslej z dosedanjim (starim) koledarjem pomagali jako dobro". Samo od reformovanega koledarja so zahtevali več, kar bi pač moglo biti osnovano, ko bi ne vedeli, da so se nad starim koledarjem do njegove preustrojitve pritoževali na vsem zapadu, sosebno germanski narodi, oziroma so zdržema stoletja zahtevali, da se odstranijo njegovi nedostatki.
') V Magnum Bullarium Romanum Lusemburgi 1742 pag. 847-849 sporočena bula papeža Gregorja XIII „Inter gravissiraas Anno inc. Dom. 1582 sexta kal. martii" svedoči o tem po vsej svoji vsebini, in specija!n>> v § 4 se med razlogi, vsled katerih se niso dali poštevati poprejšnji načrti o preustrojitvi, navaja tudi taj da so ti nasprotovali davno običajnemu cerkvenemu obredu, kateri je bilo treba pred vsem varovati. („neque antiquos ecclesiasticos ritus [quod imprimis hac in re curandum erat] servabant").
4)	Epolialna dela aleksandrinskih učenjakov (Hipparchova teorija solnca in meseca, kakor tudi p.eyaXY) a6vro4-; Ptolemejeva) niso mogla biti neznana aleksandrinski cerkvi, bila so torej znana tudi očetom prve ekumenske sinode, katera je odobrila aleksan-drinsko velikonočno pravilo in je skušala udomačiti v vesoljni cerkvi. Ta dela pa uže dokazujejo, da tropsko leto poprek obseza manj nego S65'/4 dnij, in da difereiicija med 19 leti metonskega luninega cikla in v istih obseženimi 235 luninimi meseci po vsakih 304 letih narašča za jeden dan.
Ako torej Niccjski koncilj kljubu temu na julijanskem koledarju in na aleksandrinskem preračunjevanju velikonočnega praznovanja ni v obče napravil nikake korekture: dal je pač cikliškemu bistvu prednost pred strogim astronomskim določevanjem in je tudi pri tem zopet manj pošteval natančnost, nego brezumet-nost in preprostost katera je do današnjega dne neprekošena.
5)	Dejanski so od srede XIV stoletja nastali dotični načrti
astronomov omahovali med meridijanom Jeruzalemskim in Rimskim ; protestanti pa so na spodbudo I.eibnitza, Weigela in drugih, leta
1700, uvedenemu »popravljenemu državnemu koledarju" (»verbes-serter Reiehskalender') deli v podstavo germanski meridijan (Ura-nienburški, nekdanje zvezdarnice Tjcho de Brache-jeve) in rudol-flnske astronomske tablice Kepplerjeve.
reforme, dele v podstavo priznano nezanesljive pruske ali pru-tenske plošče; dasi je dandanes obče priznana nedostatnost imenovanih tablic, ki se kot nezanesljive uže dolgo nikakor niso rabile več, in dasi, kakor se ume samo po sebi, je ta nedostatnost zakrivila6) nepravost reformovanega koledarja. No v oni dobi so bili omejeni na izbiranje alfonzinskih in pru-tenskih tablic; komisija, kateri je papež ukazal izdelati refor-movani koledar, odločila se je v popolnem soglasju z veliko večino tedanjih astronomov za prutenske tablice kot bolj prave, dasi niso imeli niti do teh zaupanja. Nemški jezuit (iz Bamberga) Kristofor Klavij, katerega je poštevati kot dušo komisije, in kateremu so zaradi tega izročili tudi zagovarjanje reformovanega koledarja, nas poučuje natanko o tem v svojem glavnem delu »Romani Calendarii a Gregorio XIII P. M. restituti esplicatio Clementis VIII iussu edita Romae 1603"7), in nezaupanje, ki ga je kazala komisija nasproti prutenskim tablicam, kaže se tudi drugače povsod, sosebno pri ekvacijskih tablicah.
Ekvacijska tabla reformovanega koledarja sestaje, kakor znano, iz Tabula epactarum (konbinacije 30 epakt z 19 leti luninega cikla) in iz njenega regulatorja, tako imenovane Tabula expansa, v kateri so podane posamične dobe ali pe-rijode let, za katere veljajo različne kombinacije med epaktami in Numeri aurei. Tabula epactarum pa je po svoji naravi, ker v njej, kakor rečeno, so podane jedino kombinacije med obema činiteljema ali faktorjema luninega računjenja, ravno tako perpetuvalna, kakor večni koledar, in reformatorji koledarja bi bili mogli napraviti perpetuvalno tudi celo ekvacijsko tablo, ko bi bili posamične perijode za ekvacije postavili kot absolutno prave. Tabula espansa bi bila po takem odpadla, ker poleg Tabula epactarum bi bila zadoščevala rubrika za vsprejetje posamičnih perijod. Tega določenega postopanja, čeravno bi bilo vsled tega postalo vse preprosto, kakor je
6)	Kako neprave da so prutenske tablice, kaže ravno refor-movani koledar, v katerem se opira korektura solnčnega leta z izpahavanjem ali izpuščevanjem, zaradi navedenih tablic, na krivo misel, da je po pretečenih vsakih 1331/, let izpustiti jeden dan, torej bisseitus, v tem ko bi se imelo po današnjem stanju znanstva to goditi vsakih 128 let, da se kar možno varuje soglasje z nebnimi tečenji. Iste tablice so krive, da se je podstavila korekturi luninega koledarja tudi kriva misel, da diferencija med 19 julijanskimi leti običajnega luninega cikla in v njih obseženimi 235 luninimi meseci narašča po preteklih vsakih 312'/a let za jeden dan; ta misel je kriva, ker to naraščenje nastaja še le po preteklih vsakih 310 let.
7)	Kjer govori Clavius o teh tablicah, ki so nastale iz opazovanj Kopernikovih, in ki se zaradi tega (Kopernik je bil namreč Prus) imenujejo prutenske (pruske tablice), ne zadovoljuje se niti z izgovarjanjem nezaupanja, katero razkriva nasproti istim, ampak on tudi drastično motivuje to nezaupanje tako le: praesertim cum incertis hjpothesibus, nedum absurdis et a communi hominum opi-nione abhorrentibus, ac quibus omnes philosophi naturales repugnant, fundatae sunt".
Da bi se pa napravile nove tablice in primerno preskušale, kakor je to zahteval profesor Mastlin v svojem odgovoru do jezuita Possevina (1588 v svojem »Defensio alterius examinis"), komisija ni mogla predlagati v pogledu na dolgi za to potrebni čas ; kajti reforma bi bila utegnila propasti, k čemur se še povrnemo.
le želeti, pa se je ogibala koledarska komisija, ko se je zavedala, da bi poznejši rodovi utegnili imeti povod, napraviti popravke ekvacijskih perij od, morda s spremembo izpahovalnega pravila ali premikanjem luninih jednakostij, in je glede na to postavila Tabula erpansa, v kateri stoje Črke poleg perijod, katere so se predpolagale kot prave. S tem je treba iti na Tabula epactarum, da najdeš za do-tično ekvacijsko dobo kombinacijo med epaktami in Numerus aureus; to pa je važno zaradi tega, ker pri korekturah, ki jih je morda napraviti, je potreba samo spremembe perijod, v tem ko ostanejo črke, katere zastopajo njih vrednost.8)
Iz tega je zajedno razvidno, kako neopravičeni so naskoki, s katerimi so napadali Mastlin in drugi namišljeno bahasti govor papežev, sosebno zgorej navedeno bulo ,In-ter gravissimmas" in drugod rabljene izraze. Clavius odnaša izraze „calendarium perpetuum" in ,perpetuitas calendarii" popolnoma prav za vpisanje epakt k mesečnim dnevom in z nekolikimi omejitvami na ekvacijsko tablo, ker so pač v istem smislu tudi nereformovanemu julijanskemu koledarju pridevali epiteton „perpetuum", samo da se tu numeri aurei, v reformovanem koledarju pa epakte jedenkrat za vselej od-kazane dnevom. Tudi se odnaša stavek „aequatio est adeo perfecta, ut nulli unquam mutationi sit obnoxia",9) kakor razpravlja Clavius, jedino na modificatio izpahovalnega pravila ne pa na to, da bode Aequinoctium vernum nastopal vedno 21. marca; kajti reformatorjem koledarja niso mogla biti neznana omahovanja tropskega leta, katerim omahovanjem je uslovje anomalija letnih toček.
Po vsem tem imamo pač pravo do trditve, da proti reformovanemu koledarju tako mnogotero poskušani napadi, kolikor se dostajejo bistva ali jedra reforme, nimajo realne podstave Reformovanemu koledarju očitane in, kakor rečeno z večine iz njegovih omahljivih podstav izvirajoče napake je priznal celč papež Klement VIII v Breve od 16. marca
*) Dotično mesto pri Klaviju 1. c. se glasi: „ Adscripsimus autem triginta liisce lineis epactarum tabulae espansae literas potius alphabeti, (piani annos Domini, quibus singulae lineae res-pondent, quia volumas tabulam hanc expansam et perpetuam esse et ad quamcunque anni solaris magnitudinem posse acccmodari. quod non fieret, si anni Domini apponerentur, tam quia in tam esiguo spatio omnes anni comprehendi non possunt, tum vero maxime> quoniam incerta adhuc sit et nondum satis explorata anni solaris magnitudo. incertum quoque est, num anni Domini semper lineis lllis epactarum sini responsuri, quibus praefixi sunt. Quare, ut posteris liberum sit, aliam rationem aequandi annum solarem instituere, si forte haec nostrfl aequandi ratio post aliquot annos ab astronomis a vero aberrare deprehendatur, apposuimus literas alphabeti, ut quaelibet earum cuivis anno Domini respondere possit. Ita enim fit, ut tabula epactarum et perpetua sit".
V § 5 papeške bule „Inter gravissimas" se glasi analogno mesto: „omnia, quae in calendario collapsa sunt, constanti ratione et saeculis omnibus duratura, sic restitui posse ostendit (Lilius), ut calendarium ipsum nulli unquam mutationi in posterum exposi-tum esse videaturu. To mesto pa se izrecno odnaša na načrt Lilijev (Lilio), kateri je imel pred očmi cikel 300.000 let, ki ga je pozneje popustil Klavij, in odgovarja v stavku latinski glagol „videor" slovenskemu „zdeti se".
1603, postavljenem na čelo mišljene „Explicatio" Klavija, in pred vsem obrnenem proti koledarskemu načrtu Viete, v tem ko se Klavij ne pomišlja čisto nič, iste napake ce!6 posamične naštevati, ravno ker se jim je jedva izogniti v koledarju, ki se opira 'na cikle in lehko umljiva pravila.
V svojem zgorej navedenem, na ukaz rimskega apostolskega stola tiskanem delu, specijalno v „Appendix, qua A. Possevinus (contra Maestlinum) defenditur et summa totius Apologiae explicatur" navaja Clavius sam štiri napake, ki jih ima reformovani koledar, ko priznaje očitno, a) da omahuje v njem Acquinoctium vernum, da epakte poda-jejo starost lunino včasih prepozno, torej prihaja Velika noč mno-gokedaj v četrti teden velikonočnega luninega meseca, da po reformovanem koledarju more priti Velika noč, namesto v prvi lunin mesec, v drugi tekočega leta aii v poslednji prejšnjega leta (to se pravi pred Aequinoctium ali pa tudi štiri do pet tednov po Aequinoctium). 4) Da po reformovanem gregorijanskem koledarju more priti Velika noč tudi v dan ščipa (torej v isti čas z židovsko pasho). Ako poštevamo pri tem, da tretja napaka, ki jo priznava Klavij, obšeza prav za prav dva pogreška, povišuje ta okolnost število od Klavija očitno priznanih napak reformovanega koledarja od štirih na pet, in natanko toliko napak je istemu očital tudi Mastlin.
Ko pa Klavij očitno priznava te napake reformovanega gregorijanskega koledarja, obrača se do onih. ki ga pobijajo, sosebno do profesorja Mastlina, s pozivom; da naj ali podajo dokaz, da so v reformovanem koledarju razun teb, katere priznava sam, še druge napake, in da se prikazujejo te češč (večkrat), nego v starem julijanskem k- ledarju,10) ali pa da naj sestavijo koledar, ki se takisto opira na cikliško, lehko umljivo računjenje, ne da bi imel iste napake, katere ima reformovani koledar.11
(Dalje pride).
10) Dve napaki, ki jih ima reformovani koledar po priznanju Klavijevem. namreč nastopanje Velike noči pred Aequinoctium vernum, določenim na dan 21. marca ali v sam dan ščipa, torej v isti čas, kakor pri Židih, se po nereformovanem julijanskem koledarju ne nahajati samo redkejše, nego po reformovanem koledarju, ampak se ti dve napaki v obče ne nahajati; to, kakor je videti je prezrl Klavij ravno tako, kakor njegovi nasprotniki, kateri bi bili jedva opustili, da bi ne bili izrabili te okolnosti.
" Kako prihaja Klavij do tega, da imenuje računjenje na katero se opira reformovani koledar, lehko umljir, da se razlagati jedva drugače, nego s tem, da se je zdelo to računjenje njemu lehko, potem ko se je z istim računjenjem izključno bavil mnogo let; kajti jedna senčnih stranij reformovanega koledarja je ravno skrajno zapleteno ali komplikovano računjenje, na katero se opira lunin koledar. To ni samo naše, ampak soglasno mnenje mnogih astronomskih avtoritet. Po mnenju teh avtoritet o preustrojiiem načrtu Lilio-vein, ki je podstava reformovanega koledarja, so posebe po-prašnli in to mnenje predložili rimskemu apostolskemu stolu.
Tako se v mnenju Tomaža Hotenzija, katero je poslal kralj portugalski papežu, navaja z razlogi, govorečimi proti preustrojnemu načrtu, tudi ta, da je jako zamotan in obskuren, torej da ga morejo jedva umeti celi naobraienci, (Cod. Vatic. 7052 fol. 1) Tako izjavlja matimatik Celstius, kateremu je naložilo vseučilišče Lfiven, sporo-
Ruske drobtinice.
Kazansk)- birževoj listok javlja, da so Nemci še pred dvema, tremi leti jako drago kupovali zemlje v Rusiji, sedaj pa se mnogi hočejo seliti — v Ameriko, da imajo tam „več prostora". Neke naselbine so že res poslale svoje ljudi v Ameriko, da tam pozvedii, kar je potrebno.
Da se „štunda" bolj omeji, misli vlada prepovedati štundi-stom, da ne bodo smeli v zakup jemati mline, zavode, gostilnice in druga podvzetja, pri katerih se shaja mnogo ljudij. To pa za to, da ne bi štundisti imeli toliko prilike za svojo propagando. Morah bodo mladi ljudje (pravoslavni se ve) vsaj v praznikih hoditi v cerkev, kjer bodo duhovniki redneje nego do sedaj učili kristijanski nauk in tolmačili evangelije. Pa če otroci tudi kaj pozabijo, ostane jim živa vera, verski čut, ona blagodejna srčna toplina, katera najbolje hrabri in čuva človeka v življenja borbi, da ne otrpne, ne odrveni, in more dati človeku več miru in zalovoljnosti nego bogastvo ali velika učenost — brez te topline srca in duha.
Ruska poleška močvirja osušavajo vspešno že mnogo let. Sedaj 30 odločili, da osuše še a) v Polesju 1,000.000 desjatin državnih zemljišč, 6,900.000 desj. pa zasebnih, b) v černigovski gu-berniji državnih z 400.000 des., zasebnih 1,608.000 des. Za to delo je namenjenih 11,000.000 r., izkopljejo pa kanalov 14.000 vrst.
V	60 ih letih (našega stoletja) širil se je med »učenjaki" in občinstvom pozitivizem t. j. vera v to, kar moremo mi videti in tako spoznati. Vse više, vse to, kar spada v metafiziko, se je za-metavalo, zasmehavalo. Sedaj je drugače. Metafiz. vprašanja se razpravljajo resno, vsestransko, in resno filozofsko misel tudi občinstvo sliši rado, a ono površno, večidel lehko umno časnikarsko modrovanje, ki se je imenovalo filozofskim, gubi vrednost in pomen —
kolikor ga je imelo.
Za to je dobro: resna, globoka misel obravnava vprašanja znanosti in življenja tako, da nas bodri, a v pesimizem nas ne goni. četudi slepega optimizma ne uči, kakor ga niti naša kristijanska vera — ni nikoli širila.
V	Stokholmu umrla je 10. feb. t. 1. S. V. Kovaleskaja, vseuč. profesorica matematike. Rodila se je 15. dec. 1853. Od 1. 1884 bila je profesorica više matematike v Stokholmu. Napisala je veliko zanimivih razprav, najzanimivejša je pač „ob obračanju trdega telesa okolo mirne točke". To delo nagradila je 1888. 1. pariška akademija znanosti. Učena ta Rusinja je dokazala, da je tudi ženska glava sposobna za rešavanje problemov, o katerih so mnogi trdili, da jih ženske nikakor rešati — ne morejo nikoli.
Znano je, da v Evropi vsako leto propada mnogo mladih ljudij, ker so prepuščeni sami sebi in vsem škodljivim vplivom sedanjega življenja. Za to v Rusiji neki Sluckij že dolgo piše, da bi vsaj dijaki snovali si „kristijanske zveze". V Moskvi je samo vseučilišč-
čiti mnenje (Cod. Vatic. 5645 fol. 25), da je epaktiški cikel preveč zamotan in umljiv jedino strokovnjak'm. Tudi v preskušnjo mnenja, katero je sestavil profesor Fabricij o preustrojnemu načrtu. pod pred-sedništvoin rektorja sklicana in z dvema doktorjema bogoslovja jezuitskega kolegija pomnožena komisija Dunajskega vseučilišča je pritrdila proti preustrojnemu načrtu obrnenemu mnenju v vseh, zlasti tudi v točki astronomskega računjenja; ker se re da duhovito in marljivo izdelani cikel epakt je težaven, in kar hoče reči še več, tli torej gotov, trden in trajen, da bi se ne mogle delati z njim napake, in da bi pozneje ne bil zopet potrebenkorekture. (Oba akta|sta se v dan 26. julija 1578 predložila cesarju v sporočevanje do papeža in sta oba v aktnem fascikulu ,,Reichssachen 38 5 6 Dunajskega skrivnega hišnega, dvornega in državnega arhiva [Haus-Hof- und Staatsarchiv]. Oskrbnik Iosephus Valdianus trdi v svojem papežu poslanem mnenju (De anni restitutione opinio, Cod. Vatic. 5645
C't nipy no jnmrfe, r0.ii0My py6axa.
nikov nad 3500. Večina njih nimajo rodbine v Moskvi, žive brez nadzora. Sluckij misli, da bi moskovska duhovščina mogla pridobiti si lehko velik vpliv na mladež, ker ona da je bolj globoko omikana nego svetska inteligencija in sledi za literaturo in javnim življenjem „ne menje nas posvetnih". Ona more opaziti in razumeti (lvojbe mladeži, a iskrena srčna beseda mogla bi vplivati jako dobro. Ne boji se pa Sluckij, da bi mladež tako pomoč'odbijala, ker „ona da želi, iskreno želi razprav o verskih in moralnih vprašanjih in posi-tivnih odgovorov nanje". Bili so že do sedaj mali krogi med mla-dežjo, kjer so se razpravljala podobna vprašanja, čitalo se sv. pismo itd.
Zakon dne 19 febr, 1851 osvobodil je ruske kmete in dopustil, cla smejo kmetje odkupivši si zemljo razpolagati z njo po občnih zakonih in tudi prodajati jo. Ravno ta določba pa je bila pogubna ter zakrivila celo gospodarsko krizo med ruskimi kmeti. Dolgo, dolgo se je mučil ruski kmet, gubil vedno bolj svojo samostalnost, in [rivrženci liberalne polit, ekonomije so bolj ali menj odkrito trdili, da drugače ne more biti, da je vsak sam svoj gospod in se tudi gospodarski — ubiti sme. Vlada pa se jo vendar ganila in baje pripravlja zakon, da se kmetske zemlje ne bodo smele prodajati v tuje roke in bodo prestale biti predmetom oderuške špekulacije, kakor so bile že neredko do sedaj.
Iz zanesljivega vira javljajo, da bode kmalu prepovedano vsem inostrancem brez izjeme, imeti kjer koli v Rusiji posestva (negibljiva). Ti inostranci bodo torej morali prodati svoja posestva, in zato se izdelujejo v ministerstvu financij pravila za društvo (kapitalistov), ki bode kupovalo ta posestva.
Plemstvo kazanske gubernijeprosi ministerstvo, 1) da plemenite rodbine morajo svoja posestva sestaviti v nerazdeljive skupine tako, da bode vsako tako skupino celo podedoval dedič, in 2) da se smejo obrezovati „zapovedna imenija" (fideikomisi). Vse to se ve da zato> da se omeji hitro propadanje posestev plemenitnikov.
Kupčijski vspehi so bili vedno jako važni tudi v političnem smislu. Zato se tako odločno borita Anglija in Rusija tam na azijskih tržiščih, zato kupčijska podvzetja tako rade podpirajo vlade. Tam v Aziji razvija se ruska kupčija počasi ali, rekel bi — varno, trdno. Teži je položaj v Evropi: na Balkanu ima malo vspehov, precej v Srbiji, malo v Bolgariji (posebno sedaj!) in nekaj več v sosedni Romuniji. Te dni je začela v Bukureštu kupčevati tvrdka (moskovska) A. I. Abrikosova sinov in sicer na debelo in drobno. Prodajalniea, pravijo, da je cel dan polna kupovalcev. A konkurencija je precej težka — s tovari, ki so na oko lepi in dober kup. Ali pameten kupovalec bode rajši plačal malo draže dobro stvar, nego precej ccneje — slabo. To tudi kupci dobro vedo, vedo, da je slaba ona modrost, priporočajoča stvari, ki so schon, billig und — schlecht.
fo!. 62), da snovatelj načrta je le še poslabšal stvar, ko je namesto starega cikla, s katerim je jako lehko ravnati, sestavil nov cikel, kateri ima poleg [jerlnako velikih napak še to škodo, da se da g njim opravljati prav težavno. In to priznaje, kar hoče mnogo reči, tudi dr. Kaltenbruniier v svojih prispevkih k zgodovini gregortjanske koledarske reforme (Sitzungsberichte der pbilosopliisch-historischen Classe der kais. Akad. der Wissenschaften 97 Band, AVien 1881. pag. 26), iz katerih smo posneli tudi gorenje podatke iz cesarskega skr vnega hišnega, dvornega in državnega arhiva, kakor tudi iz Vatikanske biblijoteke, brezuslovn *, dasi v drugem odnošenju ne pritrjuje bolj negativni nego pozitivni vsebini mnenja Valdijanovega.
Preprostost, brezumetnost, sosebno pa lehka umljivost, katere zahteva Klavij od koledarjev, ki so jih ali jih bodo projekt.ovali drugi, dajo se dejanski najmenj slaviti na reformovanem gregori-janskem koledarju.
Vsled carskega ukaza morejo od sedaj dalje kupovati in imeti tudi v Finlandiji negibiv imetek vsi, ki ga morejo imeti v Rusiji. Izvzeti so le priznavalci Mojsijeve vere (zakona).
Za Rusijo je kredit za melioracije posebno važen, in tudi to so izvohali sinovi izvoljenega naroda pa baje prosijo, da bi njihovi kapitalisti prevzeli to stvar. „Mosk. Ved." protivijo se vsaki privatni podvzetnosti v tem, ker bi Zidje ali pa tudi Nemci s svojim kapitalom dobili v pest vse rusko zemljedelije. Potem bi ta kredit ne mogel biti dovolj cen: vsak privatni podvzetnik zahteval bi veče postotke nego država, katera bi imela voditi te kreditne poslove. Da pa ne bi denarjev rabili posamezniki v druge svrhe, bi lehko dajali posojila ne v gotovini, mari v posebnih markah, katere bi se jemale za gotov denar še le potem, ko bi se vedelo, da se je kredit rabil za melioracije.
V	Rusiji imajo razni vladini uradi za činovnike hranilnice. Sedaj se bodo pravila teh hranilnic toliko premenila, da bode menj pisarijo pri vplačevanju in izplačevanju.
V	Petrogradu besedujejo z delavci, da ojačajo kristijanske čute v njih in širijo versko- nravno omiko v duhu pravoslavne cerkve. Te razgovore je uvelo „ooiu,ecTBo pacupocTpaHemn pe.iuriosHO HpaiscTBeHHaro npocBbmeHisi".
Ruski mužik ni pijanec po navadi, četudi mu ravno to očitajo radi. Ne, on ne pije pogostoma, ali ko pije, pa se ga rad malo preveč nasrka. V takem stanju ga lehko zlorabijo razni selski oderuhi, in to je velika nesreča. Zato je minister notranjih zadev predložil Državnemu Sovetu načrt zakona, da se bodo strogo kaznovali krčmarji, ki bi jemali kaj v zalog, ali bi takim pripitim ljudem posojevali, maloletnim itd.	C.
A B T, n "B
IIpe.iecTHa n+.CHt iio.iv^chhoh CTpanuI Ona orHCjn, h.-ubhtojlhlhi-i, corptTa, Kam. apuiii jtfivh oe3o6.ia'iHaro .tIitu ; Ona cjia^ka, kakl Tomibiii cb1>ti> jijthh, Tpeneuijiniii na 3cpK;ui .larviiu. lice bi. Heii kt> jiioObh h utrl; Haci. muhuti, ; Ho «e 3By»[an> ot3libho cepina OTpjinj, H jn.ic.ib moh b'i, rpv^H ceamo.rbhoii ciihtb.
C H H.
Jlpvraa iiiiciit, to iiI.chi. poznam i:paa, — IIpoTaiKHaff, jHLuaa, npodasi, Tockh h c.ie3T. h ropecreii iio.ma! Kam, MHoro ,\vsri. BsOjftiaa B^pjn. ona lipo Hamj ctciil, npo ryjncifl MTe.m, lipo pajOCTH h CKOpOH ki h Liri. ,:;h0h, lipo Tiixie HankBbi Ko.ibiiie.ni, Ifpo 01'iiii sojn., n KpoBHbm. 11 jpv3eii!
A. S. Chomjakov 1. 1832.
Pismo uredniku.
Častiti gospod urednik!
V 4. št. »Slov. Sveta" čitmn, da »goriški rodoljub" naziva Vaš list pogubonosnim za verno ljudstvo, in trdi, da namen »Slov. Sveta" je: „cerkvene obrede- smešiti in grajati, ljudstvo odtujiti od višjih in nižjih pastirjev in jih s pravoslavno cerkvijo zjediniti".
Ako je mene, Vašega starega sotrudnika in druga, vzburilo to frivolno zajavljenje »goriškega rodoljuba", moram si misliti, kako globoko je zadela ta neslišana krivica Vas samega. Mi, Vaši somišljeniki in borci za svete in starodavne pravice slovenskega naroda na političnem, cerkvenem in narodnem poprišču trpimo uže dolgo vsake krivde od sekte »goriškega rodoljuba". In vendar smo mi verni sinovi matere cerkve in slovenskega naroda, in tega nihče od nas odvzeti ne more. Kak cilj ima to sistematično psovanje, ta nepretrgana kleveta na nas, ta divji hrup, ki se vzdiguje proti nam iz tabora novoslovenskih Wichingov in njih opričnikov? Dovolite mi, da se po tem povodu izrečem jasno, jedenkrat za vselej, da sliši vsakdo, kdor ima ušesa, da sliši.
Kot sotrudnik Vašega listi moram ukor, ki ga je listu vrgel izvestni »goriški rodoljub", — naj se zove kakor koli — sprejeti tudi na svoj račun. Vi ste kratko nazvali postopanje nazvanega subjekta »podlim in hudobnim"; naj
ga tudi jaz osvetim s te strani neoprovrgljivimi takti in dokazi. Moj namen ni, prepričevati »goriškega rodoljuba", da postopa podlo in hudobno; on to sam zna ravno tako dobro, kakor mi dva; znajo to izvestno tudi njegovi pokrovitelji, trabanti in sužnji. K tem dušam glas človeškega srca dostopa nima. Jedini moj cilj je konstatovati, da goriški rodoljub greši »mala lide" in izvršuje »peccatum formale". S tem pa niti njemu ne mislim odtegniti ni jednega somišljenika, ni Vam kakega pridobiti. Pleve so od zrna ločene za vselej. Zrno bo kalilo samo po sebi, pleve pa raznese prvi veter.
In tako konstatujem, da ni jaz ni Vi ni nihče iz naših somišljenikov nikoli ni »smešil ali grajal" kakoršnega si bodi cerkvenega obreda, ne le katoliškega, ne celo luteran-skega, židovskega ali turškega ne. Mi znamo, da so vsi obredi izpovedovalcem dotične vere sveti; odgoja naša pa nam ne dovoljuje smešiti in grajati to, kar je in kar mora biti sveto našemu nasprotniku.
»Goriški rodoljub" se ve da, soglasno svojemu nravstvenemu sodržaju ob istini svojega očitanja ne podpira z nobenim faktom, ne zato se ve da, kakor da ni sposoben izmisliti si fakte, ki jih nikdar ni bilo, no zato, ker njegovi čitatelji od njega faktov ne terjajo in celo terjati ne smejo. On govori o našem »namenu". No ta namen ni viden ni v jednej
11
vrstici vsega tega, kar smo kedaj pisali; kot človek pa more soditi le po tem, kar vidi in sliši sam. Srca in obisti pa zna Bog sam. Nam namena skrivati ni treba; mi smo ljudje nezavisni. Eazen tega pa imamo svobodo tiska, in nihče bi nam ne mogel braniti pisati tako, kakor je pisal nekdaj neki K. Zimmermann v graškej »Freiheit", ali kakor piše n. pr. „Rimski katolik" in njegovi trabanti. No više za nas je pravilo vesti in odgoja, nego tiskovna svoboda: poslednjo si moremo izkoristiti le na toliko, kolikor nam prvi dve dovoljujeti.
Pač pa imamo mi /akte, in mnogokratne fakte, da smeši dr. Mahnič cerkvene obrede pravoslavne cerkve, to je obrede vstočne cerkve sploh, naj si bode zjedinjena z Rimom ali ne; kajti unijati zovejo se sami tudi pravoslavne, kakor se dr. Mahnič prepriča lehko pri vsakej božjej službi v uni-jatskej cerkvi. Le čitajte, kako cinično se odziva o obredu, da so pravoslavni popi oženjeni, da-si pri tem svojega prirojenega sladostrastja skriti ne more, ko govori o popieali. Da zna on vse obrede pravoslavne cerkve, smešil bi vse, in vendar bi on, kot dr. bogoslovja, lehko znal, da rimska cerkev pošteva vse obrede vstočne cerkve za kanonične in za ravno tako veljavne in svete, kot svoje rimske obrede. Le poglejte, kako ulično se pači pred svetcem pravoslavne cerkve sv. Savo! Ta znameniti dr. bogoslovja ne zna, da rimski papa vabi na cerkvene zbore tudi pravoslavne nezjedinjene epi-skope, katere pri tem nagovarja: »Dilecti fratres!" On se ve da to zna, no dela se, kakor da ne zna, kajti tako mu je treba.
Prva in glavna zapoved, zapoved, na katerej je osnovano vse krščanstvo, to je zapoved ljubezni. Ljubezen terja, da bratu odpuščamo; brez tega celo naša molitev, po besedah Spasitelja, nima nobene veljave. Kot pravi kristijani moramo želeti in moramo stremiti k temu, da bi se zapadna cerkev zjedinila z vstočno! To je bila vselej iskrena želja rimske cerkve, o tem pri vsakej službi božjej prosi Boga pravoslavna cerkev. Pač so se nahajali in se nahajajo med katoliki taki, ki za uslovje zjedinjenja terjajo popolno podčinjenje vstočne cerkve zapadnej; ravno tako terjali so in terjajo še nekateri pravoslavni popolnega podčinjenja rimske cerkve vstočnej. Ni ti, ni drugi ne mislij", da to ne bilo bi zjedinjenje, nego pokorjenje. Drugi, kakor od rimske, tako tudi od vstočne cerkve pripravljeni so delati kompromise, to je, vodi jih krščanska ljubezen in milost, in terjajo, da bi bila in prin-cipiis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas. V kristijanih te vrste dotika se zapadna cerkev z vstočno; takih pa, ki bi črno na belo objavljali za greh željo, da bi se zapadna in vstočna cerkev zjedinila, dozdaj nismo videli še ne na rimskej ne na vstočnej strani apostolske cerkve. Človeka, ki željo, da bi se te cerkve zjedinile, in da bi bilo jedino stado, jedin pastir, — publično stigmatizuje za vgreh" — rodila je goriška zemlja v osobi »goriškega rodoljuba".
Ko bi »goriški rodoljub" z nami držal stavo, da se bode prej on obrezal v židovsko vero, nego zjedinile se cerkve, bi mu to mi radi verjeli. Vendar pa objavljati našo molitev
o zjedinjenju cerkvij javno za greh — tegapacelč od ,goriškega rodoljuba" ne bi bili pričakovali.
Kar se tiče dalje ukora, da »Slov. Svet" želi odtujiti ljudstvo od višjih in nižjih pastirjev, je ta ukor stvorjen ravno tako „mala fide".
Frazo, da je „vera v nevarnosti", pustil je na Slovenskem prvi v hod dobroznani Slovencem nekdanji ljubljanski kaplan, ko so takozvani »liberaiuhi" začeli gledati njemu in njega tovarišem na prste. Ko se je ta kaplan puntal proti škofu Pogačarju, ko je bil za to nekaj časa odstavljen »a magisterio et ministerio", znale so o tem vse ljubljanske gostilnice. Še poprej je bil med nekaterim delom kranjskega duhovenstva dolgoletni ropot proti znanej, takrat vsemogoči Urški, dokler ni njen brat v besedah, katere je zjutraj našel napisane na dveri: , mulier taceat in ecclesia", uvidel svojega „mane tekel fares" in se oddaljil v svoj rodni Tusculum. Tako smo videli uže dva punta nižjih „pastirjev" proti ji višjim" na Kranjskem, k velikej škodi »vere". Ravno tako nam je dobro izvestno, da je poslanec Klun v državnem zboru jako skandalno izrazil se o nekem slovenskem svečeniku, kateri je umiraje imel pod glavo staroslovensko biblijo. Prva dva slučaja nepokornosti k višjim pastirjem slučila sta se o času, ko na Kranjskem liberalne stranke ali še popolnoma ni bilo, ali pa je ni bilo v takem vidu, kakor je zdaj. In takrat »vera ni bila v nevarnosti".
Ljudje s tem geslom razplodili so se na Kranjskem in na Slovenskem splob poslednjih 15 let. Kanoniška obleka je zelo obširna in kot črna povrlinost, ni sposobna reflektovati žarek luči. Njo so torej izbrali kot tvrdnjavo, iz katere na nas streljajo. Nam pa suknja ne more biti merodajna, ker vemo, da »obleka ne dela človeka". In kot ljudje, iskali smo v tej suknji vselej le človeka, in ako smo videli v tem človeku malo takega, kar bi bilo v soglasju s črno kanonično barvo, nismo se bali to konstatovati. — „Misera contribuens plebs" pa ne more razumeti, da med kanonično suknjo in med vero je lehko ravno taka daljava, kot med nebom in zemljo. In na frazo: »vera je v nevarnosti"! lovili so svoje cipe. Logično govore, moramo mi »liberalci" pobožno pre-klanjati se celo pred Judo Iskarijotom, kajti on je bil celo apostol, ne pa kaplan ali kak dr. bogoslovja, ničesar ne zna-joči v bogoslovju.
Mi dobro vemo, da, dokler smo sinovi cerkve, ne smemo napadati svetosti, katero ima v sebi stan svečenika. Mi dobro vemo, da dar sv. maše ali vsak drug obred, ki bi ga izvršil kak razbojnik, sprejevši zakon mašnikovega posve-čevanja, ima ravno tako veljavo, kakor da ga je izvršil prvi svetnik. No razbojnik je vendar-le razbojnik.
Jako smešno bi bilo, ko bi kak zdravnik, kateremu dokažem, da mi je namesto zdravila dal strup, tvrdil, da napadam medicino; ali ko bi kak pedagog, kateremu sem dokazal, da dvakrat dva ni pet, ampak četiri, ovajal vsemu svetu, da psujem pedagogijo in pripravljam obrazovanje v nevarnost. Le svečenik novodobnega slovenskega pokroja, svečenik Mahuičeve Sekte, tvrdi, da, ako sem ga vjel v laži,
kleveti in ovaduštvu, napal sem »vero", »obred" in odtujeval mu »verno ljudstvo". Ko dr. Mahnič vidi, da ga je vjela past, ki si jo je nastavil sam, in da ničemur ne more doka" zati pravdopodobnosti svojega dokazovanja posebne vrste, vpije na vse grlo, da napadamo »vero", »obrede".
Dr. Mabnič je vse, kar vam je le ugodno: on je »vera", on je »obred", on je doktor bogoslovja, on je filosof, on je literarni kritik, on je ovaduh slovenskih narodnih društev, on je fini poznavalec in izsledovatelj ženskega vprašanja, kirurg, zidar, ima na prodaj en gros natvezavnice — z jedno besedo — on je vse, kar si le morete misliti, in v vseh svojih specijalnostih dosegel je vrhunec sovršenstva. Naredil je iz sebe tako ogromno tarčo, da Vam je treba le ziniti, in on je uže razžaljen in zadet, kajti to ali drugo njegovo specijalnost ste trčili — in tu slišite stereotipni krik in stereotipne fraze njegove »o veri in obredih". On je zato izbavljen od potrebnosti dokazovati Vam, oprovrgati Vas. On ve, da oni, ki ga čitajo po volji srca ali „auf befehl von oben", od njega dokazov ne bodo terjali in da jih terjati tudi ne smejo.
Njemu je vse dovoljeno, za vse ga hvalijo, spodbujajo, laskajo in plačujejo! On je drag človek za cilje svojih pokroviteljev : za dovršenje polne demoralizacije slovenskega naroda kot najboljšega sredstva k uničenju tega naroda.
»Idee fixe", da so oni identični z »vero" in »obredom", imajo le sektanti goriškega »učenja", sinovi goriške »gospodujoče in kaznujoče cerkve", katerej se morajo sub oboedientia canonica klanjati kranjski (no nikakor ne štajerski in koroški) svečeniki.
Da drugod tega ni, naj Vam dokažejo naslednje vrstice, ad verbum prepisane iz »Grazer Volksblatt" od 1. jan. 1891 1. iz članka, ki govori o madjarizaciji ogerskih katoliških Slovanov. Konec članka glasi se od besede do besede:
»Einige katholische Priester wareu muthig genug, im ungarischen Parlamente zu beleuchten, wie es mit dem Kir-chenthume einiger hochgestellter Geistl chen aussieht. Und ein frommer Priester magyaricher Nation hat sich geausseit »Es sei doch ein Scandal, dass einige Priester einer guten Ktiche zulieb den kirchlichen Standpunkt verleugnen". Zu solchem Zeugnisse musste es endlich kommen, vvelches der niedere Clerus in Ungarn dem hohen ausgestellt.
»Der ungarische Cultus-Minister suc-ht aber aucli unter der Inful weder den besonders in unserer Zeit so nothwen-digen apostolischen Eifer, noch den Gehorsam Christo dem Herrn, als dem obersten Hirten, sondern blinden Gehorsam dem Minister gegenuber und einen natiirlichen Trieb zum Magjarisieren. Es ist auch meine vollste Uberzeugung, dass es in Ungarn lange noch zu keinem Culturkampfe — vom dem nie das Volk und die Kirche einen Schaden hatte — kommt, solange namlich, als es Bischofe geben vvird, die mehr die Kirche ministri als die Kirche Christi lieben.
»Begreiflich ist es mir, wenn in Ungarn der gottliche, unter die eminent liberale Staatsidee herabgevvurdigte Glaube immer mehr und mehr abnimmt nnd das christliehe Volk vor seinen Oberhirten, die es nur als hohere Beamte der
Begierung betrachtet, seine Achtung allmahlich verliert. Et te perditio Israel" !
Vi dobro znate, da je »Grazer Volskblatt" organ štajerskih klerikalnih Nemcev, in da je »clericalissimus" iz »clericalissimis". In ta klerikalni list očita »nekaterim visim duhovnim", da dobrej kuhinji na ljubo zatajujejo cerkveno stališče, da tako spričevalo so dali ogerski nizi pastirji visim pastirjem; Vi vidite, da se to očita škofom, da bolj ljubijo »cerkev" ministra, nego cerkev Krista, da je tako nekr-ščansko povedenje viših pastirjer vzrok, da vera »immer mehr und mehr abnimmt" (peša), in daje lehko umeti, zakaj krščansko ljudstvo čedalje bolj izgublja svoje spoštovanje k tem pastirjem.
Tako klerikalni »Volksblatt" potrjuje, da so pastirji, posebno »viši" krivi, da vera peša, in da narod teh pastirjev ne spoštuje. Na Slovenskem pa razni Mahniči tvrdijo drugače, namreč, da, ako se pastir brati z volkom, morajo ga ovce tem bolj poslušati, ljubiti, zaupati mu in spoštovati ga, najprej pa — molčati, inače: anathema sit!
Prevrženci dr. Malmiča naposled sami prav lehkomišljeno dokazujejo, da so grobokopi slovenskega naroda in zatiralci vsakega krščanskega verskega čustva in krščanske nravstve • nosti. Dokazuje to najprej njih pogubni primer: divje sovraštvo, neprilična pisava, kopičenje v njih organih vedno novih in ponavljanje starih lažij in obrekovanj, neprestano blat-jenje vsega narodnega, ovaduštvo in fiskalstvo.
In kako se boje, da bi se komu oči ne odprle! Vi, gospod urednik, niste nikoli nikomur zabranjevali ali odso-vetovali čitati »Rimskega katolika" ali kak drug quasi-kon-servativen list. Ni tega delal tudi noben drug »liberalni" list. Vi dobro veste, da škode Vašim čitateljem ti listi prinesti ne mogo, pač pa veliko korist, ker dajo jim polno vzmožnost spoznavati sekto dr. Mahniča in njeno učenje in popolniti to, česar Vi ne morete povedati, iz lastnega razuma. Vi znate, da je prepričanje Vaših jednomišljenikov tvrdo kot jeklo in čisto kot zlato, in da tega prepričanja ne more omajati nobena reč na svetu. Vi znate, da jedini cilj, za kateri se borimo, je polno uresničevanje vseh naših narodnih, političnih in cerkvenih pravi: in jedini motiv te borbe — čista, neograničena, samoodyržena ljubezen k vsemu, kar je slovensko in slavjansko. Župnij in »stolic" in povišanja plače nam ni treba.
Protivopostavite temu faktu drug neoprovrgljiv fakt: Proti Vašemu listu upotrebljujejo se vsa sredstva, ki se morejo izriniti v jezuitsko-pokvarjenej glavi: vsem vkupe in vsakemu posebe iz kranjskih svečenikov prepovedano je »sub oboedientia canonica" čitati Vaš list ali biti sploh v kakej dotiki ž njim. Kdor ga hoče čitati, mora narušiti to kano-nično pokornost, in narušujejo jo odlično, kajti greh ne pada na njih dušo. Razen javnih in konfidencijalnih ugroz ima se celo krdelo vohunov, katerih nos sega v skromno sobo skromnega selskega svečenika, o čemur imam jaz mnogo dokumentov in Vi tudi. Možem, ki so se tudi čemu učili, možem ki mogo ločiti hudo od dobrega, možem z vsemi božjimi milostimi
najsvetejšega svečeniškega poklica, dajo se prepovedi in zapovedi, katere bi se mogle po zdravem smislu obračati le k topoumnim desetletnim pobalinom.
Ko bi Vaši nasprotniki ne znali, da ravnajo protikr-ščansko in breznravstveno, sovetovali bi celo, da, zapovedovali bi čitati Vaš list, spominjaje se pravične terjatve „audiatur et altera pars", da se resnica prav spozna! No Vaši vragovi ne iščejo resnice, nego jo skrivajo in prete z žestoko kaznijo onemu, ki bi se predrznil, iskati jo. In ko bi mogli, to zdavna bi bili uže uničili Vaš list popolnoma, uže njegovo ime privaja jih v jarost in sili k laži, ovaduštvu in kleveti.
Kako so veseli, da imajo vsaj nad nekaterim delom slovenskega naroda oblast! V kakej krajnej meri, do pozabitja vseh priličij in vsake sramežljivosti zlorabijo to oblast. Kako globoko morajo biti torej prepričani, da se bore za nečedno stvar, in da je istina na Vašej strani. Da, ko bi se dale poslati v Vašo redakcijo bajonete, kakor v Poddrago! Oh, koliko let dajalo bi jim to ,nravstveno podporo". Nehote se spomniš na Tugomera našega nepozabljivega Jurčiča!
Pričina tem sedanjim odnošajem na Slovenskem je ta, da je sedaj tam gospodujočej oligarhiji goriške sekte vera le sredstvo, ne pa cilj! Vera je istina, istina pa ne more biti ni v „nevarnosti", ni „pešati". Vere uničiti niso mogli ni razni Neroni, Dijoklecijani in Juliji odstopniki, ume se torej samo po sebi, da goriška sekta tudi od takozvanih „ libera-luhov" v dejstviteljnosti nikake nevarnosti za vero videti ne more. Ta sekta sama je „urbi et orbi* objavila, da lajiki morajo molčati in ne govoriti o raznih verskih stvareh, katere so, češ, domena in monopolija raznih , pastirjev". Oni branijo vero, oni so njeni specijalni činovniki, mi pa smo v strani. Ako so vse verske zadeve v njih rokah, jasno je samo po sebi, da vsa odgovornost glede vere pada na-nje in le na-nje. Kedar pa mi, posvetnjaki, dobodemo delež v hranjenju vere, kedar bodemo mi, kakor to teija ne le fakt, da cerkev smo mi vsi, ne pa samo pastirji, nego tudi krščanska morala, ki ne zna dolžnosti brez pravic, tedaj vzamemo tudi mi na svoj račun očitanje o upadku vere. V absolutnej državi vso odgovornost nosi le samodržec s svojim praviteljstvom, narod je v strani. Ravno tisto je, mutatis mutandis, v absolutno vladanej cerkvi. Jasneje kot to pač nič ne more biti. Samodržec je sam kriv, ako ne vidi v svojej državi državljanskih čednostij, kajti jedino le od njega zavisi, postaviti fundament tem čednostim, razvijati jih in ukrepljati jih.
Zgodovina nam dokazuje dovolj očividno, kake posledice je imelo delovanje cerkve, kedar ji je vera služila za sredstvo. Latinizatorji so podjarmili naše pradede in mučili naša blagovestnika. Črez pet vekov bil jim je na to odgovor sredi njih samih — reformacija. Latinizatorji podjarmili so si Slovence in dali v tem od sebe slabo maskovani dokument. In dožili so, česar prej nikoli ni bilo: Poddrago! Take sramote na Slovenskem pač ni še bilo nikdar za nje. Ko bi oni res bali se za vero, začeli bi v očigled Poddrage dej-stvovati ravno narobe, to je z ljubeznijo in milostjo. Rano ali pozno, 110 latinizatorji naši bodo se prepričali, da lete
navzdol! Prepričali se bodo, da jedini sposob, povzdigniti vero in ohraniti jo, je ta, da vržejo od sebe staro hranilišče vere in da ohranijo vero y cerkvi, katero so imeli naši pra-dedi. Kjer živi ta cerkev, naj si bode zjedinjena z Rimom ali razjedinjena, tam se vera nikjer ne rabi v politične namene; prinesena je tem narodom s krščansko ljubeznijo in milostjo, ne pa z mečem v rokah in brani se brez bajonetov in brez goriškega in ljubljanskega ščuvanja.
„Vera" na Slovenskem ni sredstvo k dostiženju večnega zveličanja, nego k popolnej demoralizaciji slovenskega naroda. Latinizatorji, stopivši v tesno zvezo z Zidovi in Nemci, naučili so se od teh, da, ako je treba narod pogubiti, to je najkrajša in najvernejša pot k temu ta, da se demorolizuje. Latinizatorji izbrali so k temu najpodlejši sposob: posejali so razdor in prepir v vseh možnih formah in kjer so le mogli. Napadali so pri tem brez najmanjšega povoda vse in vsakega, ki jim je le prišel na misel, da je v kakej dotiki s slovenskim narodom. Vkupe z Nemci in Zidovi vrgli so se na Ruse; dopustimo, da Nemci kot Nemci ne mogo prenesti (trpeti) Rusije, ki žuga njih veličiju; dopustimo, da Zidovi niso soglasni, da jim Rusija v svojej daljnjezornosti in, porabivši primere drugih držav, ne daje ravnopravnosti — no povedite radi Boga, v čem Rusija Slovencem more biti na poti? Vrgli so se latinizatoriji na slovenske pisatelje, na slovenska narodna društva, z jedno besedo, na vse, kar je narodnega. I11 kako frivolno so ignorovali, n. pr. Vodnikovo slavnost, ne govore uže o Levstikovej! Zabili so vsako pri-ličje, ako imajo sploh kak pojem o njem, o čemur se ve da zaključevati ne moremo doslej. Ali je potlej čudo, da jih uže sam spomin o sv. Cirilu in Metodiju privaja v bešenstvo! Takega absurda, da bi svečeniki kake cerkve borili se proti svetnikom svoje lastne cerkve in proti obredu, ki ga je potrdila in nedavno to v novo zajavila sama cerkev — takega absurda razen pri latinizatorjih pač nikjer ne najdete.
Takemu „allegro" slovenskih latinizatojev daje se tudi z nekakega dela protivne jim strani izdatna potuha. Med slovenskimi .liberalnhi", izvinite mojo odkritosrčnost, zapa-zujem zdavna uže nekatere odtenke (nuance). V liberalnem taboru tudi sloge ni. Oportuuizem je razvit do posamične osobe. Davno sem zapazil, da med slovenskimi listi, katere latinizatorji nazivajo za liberalne, ni onega, kar Francozi imenujejo „esprit de corps".*) Nekateri .liberalni" listi — Vi sami znajete, koga mislim — n. pr. „Slov. Svet" doslej uporno ignorujejo, da si presledujejo z njim jedne cilje. Čisti nekdaj kot solnce narodni značaj zmešal se je z nekaterim duhom kramarstva z jedne strani, kruhoborstva z druge-Na Slovenskem deluje .oboedientia canonica", 110 „oboedientia patriotica" je še neznana.
Izvinite, da sem pisal tako obširno; povedal sicer nisem še vsega, kar po mojem mnenju razdira Slovenstvo, no, kdor ima ušesa, lehko sliši. Moj sovet: poguma latini-zatorskej kugi naj ne daje nihče, kdor se zove Slovencem. CrL Haini Bori.! Vaš	R oš čin.
*) O tem, dragi g. Roščin, je treba pojasnila v posebnem zaglavju. Op. ur.
Morayski ornamenti.
O svojstvenosti moravskih ornanientov. — Spisala Vlasta Havelkova.
(Nadaljevanje).
Ta jedrca so v hanaških vezenjih in posebno na za-pestnikih (manšetah) vedno napolnjena bodisi z ravnimi ubodi ali pa z geometričnimi ornamenti, dočim je v listih naznačena vedno glavna žila, sami so pa našiti s poševnimi, do sredi lista postavljenimi ubodi. Ta okolnost, da so jedra znotraj in zunaj jabelka s popolnoma drugačno tehniko vezena nego listi, svedoči tudi o tem, da so naše žene hotele naznačiti tudi različnost predmeta. Tudi vsa podoba srčeca in do cela svojstveno vstvarjena črta, katera vidno naznačuje obliko spojenih dveh jeder, govori za zgorej omenjeno razvijanje.
In takih zgledov, iz katerih je jasno, da so jedra, naj bodo uže vezena v jabelku samem ali pa na njegovi zunanji strani, je v našem vezenju stotero, da tisočero, kar je zopet neovrgljiv dokaz, da je to naše navadno jabelko, a ne gra-natovo, katero nima takih jeder.
Drug, posreden dokaz, da v našem vezenju ni grana-tovega jabelka, je okolnost, da ni noben ornament v našem vezenju priljubljenejši, nego srčece, katero ni pač nič druzega, kakor dve spojeni pečki navadnega jabelka.x) To nam je jasno takoj, ako primerjamo slike raznih orna-mentov. Tu vidimo, kako ste sprva uvezeni še dve pečki druga pole druge, pozneje začeli so krasiti notranjo ploho peček, kriviti notranjo, delečo črto ter tako pretvarjati vnanjo obliko pečke, tako da je naposled postalo jabelko uže čisto neznatno, zato je pa srčece tem bolj raslo tako, da se je naposled razvil docela svojstven samostalen srčnat ornament.
Morda so od te dobe, ko je srčece postalo samostalen ornament v vezenju, začeli izpuščevati jedrnik (pečnik) ter ga v jabelku nadomeščati z raznimi geometričnimi oblikami.
Na tak način, kakor jabelko v narodnih naših vzorcih, zornamentovan je tudi poljski zvonček, kateri v moravskem vezenju skoro neločljivo spremlja jabelko in srčece.
Narod pač imenuje podobo zvončka tulipan, no, ako natančno primerjamo to podobo, spoznavamo, da je to, kar zove narod tulipanom, navadni poljski zvonček, in da je ta ornament prav tako star, kakor ostale prvine, iz katerih je zloženo naše vezenje.
Tulipan dobili smo še le 1559. i. iz Male Azije v Evropo, in v XVIII. stoletju prišel je tudi na Moravskem
2) Slovenke (Slovakinje) imajo vzorce, kateri se zovcjo „na haluzku", kjer je srčece vidno na vejici nameščeno, kar nam priča, da v vezenju ornamentovano srčece ni morda človeško srce, nego to so ornamentovane pečke naših navadnih jabelk. Za otr ških let slišala sem večkrat iz ust svoje babice (pestunje) naslednjo popevko „Byla jedna pauenka (deklica), v te panence jabličko, v toni ja-bličku sredečko". Narod v mnogih krajih na Moravskem imenuje jedrnik jabelka navadno „srčece", kakor se v obče reče sredici kake reči srce, ter se pravi srce v zelju, v salati itd. Znano je tudi, da ima „jedro' v mnogih pregovorih isti pomen, kakor „srce" in kakor „sredica" »središče". ■
po silnem prizadevanju holandskih trgovcev za velik denar tudi tu v modo. Iz tega vendar ne sledi, da bi se bilo tudi na?e kmečko ljudstvo v to tujo cvetko zaljubilo, toliko manj pa, da bi bilo nje podobo sprejelo med svoje vzorce. Narod naš, uže po značaju konservativen, je kaj nerad sprejemal še celo neznatniše zmene v svojem vezenju. S svojo razsodnostjo je dobro vedel, da po vplivu tuje kulture izgublja vzvišen svoj značaj, kakor tudi svojo staroslovansko omiko.
V narodnem vezenju so imele v Slovanih glavne prvine, iz katerih so se skladali vzorci, globokejši pomen ter niso bile tako slučajno sprejete v vezenje; tako na pr. v Slovanih pomenja jabelko plodnost, „klinček" (nageljček) pa gorečo ljubezen. Mnogo druzih rastlin imelo je v Slovanih simboličen pomen; v galiških Rusih na pr. suši in hrani vsaka dobra gospodinja določene vrste cvetic in zelišč, med katerimi pa zvonček se ne sme nikdar pogrešati. Ko pa umrje kdo v hiši, trosi se pokojniku to suho cvetje pod glavo* da bi menda bolje počival. Na god sv. Ivana (Krstnika) in na dan blagoveščenja Marije device dajejo ruske žene v Galiciji lečiva zelišča v cerkvah blagoslavljati ter je hranijo za razne potrebe. Ta navada se je ohranila tudi na Moravskem; hanaške gospodinje dajejo v cerkvah blagoslavljati razna lečiva zelišča v oktavi Sv. remjega Telesa ter lečijo z njimi vse možne bolezni.
Ko je prišel tulipan v modo, vtkavali so nekateri rokodelci to cvetico v sukno in tapete. Taktf se je začel tulipan tudi y modernem vezenju vdomačevati. Temu vezenju, gojenemu glavno v nemških samostanih in po visokih damah, popolnoma nedostaje ornamentalne samostalnosti ter se udaja samo naturalizmu ali pa upodabljanju cvetice nenaravno povečane, da kar naravnost velikanske. S tem se načelno razločuje od narodnega vezenja, katero se odlikuje po ličnosti in krasoti vzorcev in po ornamentalni vrednosti.
Poglejmo nekoliko, kako se je iz preprostega poljskega zvončka razvil dovršeni zvončkov ornament. Sprva kažejo nam stara dela neizmenjeno obliko tulipanovo. Pozneje prične se oblika zvončkova čedalje bolj in bolj širiti, 'ali pa podaljševati, kakor je ravno hotela umetnica, ali je pa to zahteval vzorec. Repek se spreminja v dve somerni krivulji ali pa v očko. Listi kelihovi počenjajo se daljšati in polagoma celo zvončkova korona. Nadalje opazujemo, da se listeki in urobki kelihovi začenjajo izgubljati ter se nadomeščajo z raznimi geometričnimi vzorci, ali je pa notranja ploha zvonova napolnjena s prelomljevanim delom. Tudi vršički (cipy-zipfel) zvončkove korone počenjajo se krožiti ter se naposled popolnoma zakrožijo vzavršivši tako tulipanov ornament. Krog zvončka nastaja obvoj iz listov ali biserov. Ta obvoj razvil se je menda iz tega, da se je uporabil pestič (Pistill), ktere vidimo znotraj zvončka v podobi listov ali biserov za vnanjo okraso. Tudi prašniki v podobi betičev ali listov okrašajo
zvonček, dokler ga popolnoma ne objamejo ter vstvarijo krasno palmeto; tej odgovarja (kakor pri razpolovljenem jabelku) na drugih okrajih somerno spodnja palmeta.
Kakor sem rekla zgorej, razvil se je v našem vezenju jabelčni ornament iz planega razpolovljenega jabelka, srčece iz dveh peček tega jabelka in zvončkov ornament iz poljskega zvončka s pomočjo lis'ov, biserov in dopolnilnih geometričnih vzorcev.
Polagoma prerainjajo se cvetni kraji jabelka, prašuiki in pestič zvončkov v lističe. Tako je dana spodbuda k na-
da'jnjemu razširjanju listov v obliki lopega (Facher). Čimbolj se je listnati lopeg širil in večal, tembolj se je skrčeval glavni ornament. Zato pa je nastajal nov ornament v obliki palmete. Konečno bil je odtrgan od prvotne podloge, no v veljavo je prišla palmeta ali ,Kstky", kakor jo imenujejo na Hanaškem, katero lahko smelo postavljamo, kar se dostaje oblike in lepote, poleg grške palmete. Ceno naše palmete povzdiguje še ta okolnost, da so jo izdelale naše preproste žene, dočim so grško palmeto izumili grški umeteniki.
(Dalje pride)
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Dr. Josip Poklukar, deželni glavar kranjski, deželni in državni poslanec, predsednik trgovski in obrtniški zbornici, predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, vitez reda žel. korone, itd. je umrl po daljši bolezni 17. marca t. 1. v 55. leto življenja. Eojen 7. marca 1837. v Gorjah na Gorenjskem, izšolavši se na gimnaziji v Ljubljani in na Dunaju, povrnil se je z Dunaja v Ljubljano, kjer je v dotiki in pod vplivom Bleivveisovim kmalu se pospel do zaupanja narodovega. Po naravi miren mož, postopal je tudi v politiki in s strankami kakor po podedovanih »Novicah" zmerno. S tem si je pridobii simpatij na vse strani in je posredoval tudi na zgorej za interese narodove. Skrbel je pred vsem za povzdigo kmetijstva na Kranjskem. Kakor so dan danes razmere na Kranjskem, bili so ž njim zadovoljni, tako da pomeni njegova smrt v najboljši dobi življenja veliko izgubo za narod, sosebno na Kranjskem, kjer se stvari slabšajo čim dalje, tem bolj. „Novice", dasi so bile takoj po smrti Bleivveisovi izgubile vpliv in po notranji vrednosti, je vendar vzdrževal do zadnjega. Narod spominjajoč se njegovih zaslug na posebnem polju, ostane mu hvaležen ter mu kliče : miren počitek !
»Rimski Katolik", kakor poroča ,S1. Nar.", je prepovedan na gimnaziji in v Alojzijevišču v Ljubljani. Čudna osoda za list, ki se kaznuje tam blizu, od koder mn prihaja glavna moralna podpora! Drugi so uže kedaj sodili, da ta list bi morali prepovedati sosebno tudi vsem bogoslovcem, in to iz različnih razlogov, ne samo s stališča njegovih svojstvenih teorij.
Čas velikonočnega praznika. Kake težave in koliko preglavice je delalo odločevanje časa velikonočnega praznika krščanskim cerkvam, razvidno je iz dosedanjega kritičnega razpravljanja v našem listu. Kaka pa je z določbami, ki jih daje reformovani gregorijanski koledar glede na Veliko noč, utegnejo naši čitatelji razvideti ravno tudi iz odstavka, ki je nameščen v današnji št. »Slov. Sveta", na kar in sosebno na dotične opomuje opozarjamo še posebe.
b) Ostali slovanski svet.
Statistika državnega zbora. Sedaj izvoljene poslance razvrščujejo tak6-le: Nemških liberalcev 109, nemških naci-jonalcev 17, nemških konservativcev (klerikalcev) 29, nemških antisemitov 14, Staročehov 12 (11 iz Moravske, 1 iz
Silezije), 37 Mladočehov, fevdalcev 18, srednje stranke 8, ital. liberalcev 11 (1 iz Dalmacije, 1 z Goriškega: grof Franc Co-ronini, 3 iz Istre, 3 s Tirolskega, 3 iz Trsta), 4 ital. klerikalci, 58 Poljakov (1 iz Bukovine, 56 iz Galicije, 1 iz Silezije), 4 Romuni, 8 Rusinov (7 gališkili in 1 bukovinski Rus), 7 Hrvatov, 1 Srb, 16 Sto vencev (k tem štejejo Hrvata prof. Spinčiča za Istro in grofa Alfreda Coroninija), Slovenci imajo dejanski le 14 poslancev, a Spinčič in A. Coronini jih bosta zastopala skupno z ostalimi slovenskimi poslanci). Ta statistika je vsekakor poučna. Na Češkem je 33 nemških liberalcev in 3 nemški nacijonalci, torej 36 Nemcev nasproti 37 Mladočehom, ki zastopajo veliko večino prebivalstva češkega kraljestva. In ako hočejo, pridružijo še veleposestvo Nemcem! Tak<5 uvegne taka združba odločevati nad češkim narodom. V Galiciji in na Krakovskem je izvoljenih 56 Poljakov nasproti 7 Rusom, katerih je več nego Poljakov, in še teh 7 Rusov je izvoljeno le po milosti Poljakov, in ti odločujejo ne samo nad Rusi, ampak nad vsem državnim zborom. Italijanov je vseh 15 nasproti 14 Slovencem, in vendar je poslednjih d v a krat toliko v Avstriji, kakor Lahov in Italijanov. Na Moravskem so 4 petine Čehov, kljubu temu je tu izvoljenih 19 nemških liberalcev in samo 11 Čehov. Tak je volilni rud, in ta red odločuje nad osodo narodov. Nemški liberalci so izbrani po umetnem volilnem redu z večine na Češkem, Moravskem in Nižeavstrijskem, v poslednji deželi so propadli med narodom na kmetih; in ti Iberalci hočejo zaukazavati vsem avstrijskem narodom. Vsi Slovani skupaj imajo 157, oziroma 156 poslancev, dasi sestavljajo oni v totranski polovini veliko večino prebivalstva. Od 157 poslancev je odšteti 58 Poljakov in 7 za gališke Ruse izvoljenih poslancev; 65 poslancev je torej uže naprej izgubljenih za slovanski program. Med ostalimi pa tudi ni jedinosti, in, kakor se vidi, hočejo slovenske, dalmatinske poslance, morda tudi Staročehe moravske vkleniti v klub, ki bi po največ dosegel kako mrvo, za trajnost brez vsakega pomena. Na to uže dela organ »konservativnih" Slovencev. Ali pojdejo jugoslovanski zastopniki zopet na led, pokaže se kmalu.
Latinopoljska propaganda. „lIepBon. Pya>" poroča, da je Levovski nadškof Moravski izdal te dni kurendo k dubo-venstvu svoje nadškofi]e, katera vabi na delo v korist zidanja novih cerkev in kapelic v ruskem delu Galičine. Vsak svečenik ima naznaniti, koliko bo žrtvoval. Nadbiskup Moravski in drugi škof,e so odločili sami po 500, 1000 in 2000 gld. Poljski listi se veselijo tega novega koraka ter naglašajo,
da je nacijonalnega pomena. Poljakom mora služiti tudi cerkev v namene, da tujčijo gališke Ruse, ko rušijo cirilo-metodijski obred, zadnjo zaslombo, katero ima ruski, s Rimom zjedinjeni narod v Galiciji. Gališki Rusi obžalujejo tako postopanje više latinske hierarhije v Galiciji.
Slavjanski obči program. Pod tem naslovom je priobčil »Narodni list", ki izhaja v Zadru, uvodni članek, v katerem obsojnje dosedanje sebično postopanje Poljakov ter kaže na potrebo, da bi se Slovani avstrijski zjedinili za skupni program, ter pravi, da jedno točko morejo sprejeti vsi ti narodi. ,Mi denimo, pravi ta list, da ravnopravnost svili narodnosti, pitanje jezika u urede i škole, mogla bi biti stožerna točka, okolo koje mogli bi se okupiti svi slovenski zastupnici bez razlike stranaka'. Drugače, pristavlja list, naši obči interesi ne bodo nikdar zajamčeni Obsojujoč druge slovanske stranke, pravi: „Mi Hrvati iz Dalmacije možemo ponosom kazati, da nismo nikad bili sebični, no smo se u više prigoda znali pokazati požrtvovni za obče slavjanske interese... Da su i drugi Slavjam davali slične lekcije svojim zastupnicim u nekim prigodam, slavjanska solidarnost počivala bi dauas na čvrščim temeljim, a slavjanska misao nešto bi više vredila u Avstriji"...
Z radostjo pozdravljamo ta v pravem slovanskem in zajedno državnim interesom odgovarjajoči glas iz Dalmacije; naj bi ga poslušali voditelji avstrijskih narodov! Omejiti se je treba, pa postopati v tu nasnovanem smislu, pa bo bolje za avstrijske Slovane in države interese.
Sjezd slovanskeho pokrokoveho studentstva z Ra-kovska v Praze 1891. O nameri tega shoda smo na kratkem uže poročali. Dan i 1. feb. pa je rektor češkega vseučilišča opozoril prirejevalce tega skupnega shoda slovanskih naprednih dijakov, da naj se drže posebnih mej, ker bi se drugače iz političnih ozirov prepovedal tak shod. Ta opomin so smatrali po raznih listih kot prepoved, v tem ko ga smatra „ Časopis českeho studenstva" samo kot svarilo, da bi ne dali povoda za prepoved. Po takem bo možno še obširniše govoriti o namenu i programu tega shoda. Uže sedaj pa je primerno opozoriti tudi slovenske vseučiliščnike, da premišljujejo priobčeni program, in da se shoda oni z dijaki drugih slovanskih narodov avstrijskih udeležijo v kar možno obilein številu.
Krakovski „Czas" in slovanska vzajemnost. To
glasilo poljskih plemičev v Galiciji uže od nekdaj ščuva proti vsakej mladi, napredni stranki. „ Czas" je prinesel celo vrsto neotesanih člankov proti Mladočehom, katerih vspehi v proti-punktačnem boju češkega naroda z vlado in Nemci mu ne daje miru. Naposled se je spravil tudi na Slovence. Nestrpno ščuje proti »mladoslo venskemu" gibanju, sosebno pa proti poslancu Hribarju, kateri je baje zatrosil mladočeški duh tudi po Slovenskem. S strahom ga navdaja preverjenje, da v Pragi, v Ljubljani in v Zagrebu čim dalje bolj zmagonosno nastopajo mlade napredne in odločne moči, ter končuje z vprašanjem, ali bi ne bilo dobro, da se proti tem radikalnim Slovanom osnuje tudi „ trdna solidarnost slovansko-konserva-tivna", pozabil pa je še dodati z nemškim občevalnim jezikom.
Rusinje na vseučiliščih ruskih. Lani se jih je učilo na teh vseučiliščih 898, med njimi je bilo 38 žen, 860 pa devic. Naj več se jih uči fizike in matematike.
Ruski darovi. „GIas Črnogorca" poroča: Svetjejši praviteljstv. Sinod opet je poslao Cetinjskom dobrotvornom komitetu 25.000 franaka, da se podijele crnogorskoj siromaši.
Srbsko tiskarno so ustanovili začetkom t. 1. v Sarajevu; lastnik, ki tiska tudi „Eocautcicjr Bji.iv", je Piicie L CaBiili. To je po času prva srbska tiskarna v Serajevu.
Kaj je Srbe vzdrževalo v prostosti, in kaj jih krepi sedaj. „EocaiicKa Biuia" proslavlja v 1. broju t. 1. Gjorgja Nikolajeviea, mitropolita Dabro-bosanskega, da je na svoje stroške ustanovil v sarajevskom ravnom polju, u zmalenom mjestu Blažuju srpsku školu. Tolaži se s tem, da srbska šola poučuje v narodnem duhu, in da narodni duh bo varoval srbski narod tudi v bodočnosti. V nasprotje postavlja šole zapadnikov, katere so trovale tudi srbsko mladino, dokler je hodila učit se na zapad. „ CpucKii »aa^nhii, Koju iuy na 3ana#, na Biicojce uiKo;ie — naKVne ce Taitio rasa ji orpoBa, na ce Bpahajy y mrpos, sa h aera noKBape" — to cy piije^ii pycKora aKa^esiimapa .lanaHCKora.
List opisuje duševno življenje srbskega naroda v pro-šlosti z naslednjim odstavkom :
y HajTeacujeji nacoBiiMa cpncKora Haposa, y oimjeM ^acoBiiJia, Kasa cn:ia n TaMa iipimicHy cpncKy napeBHHy, cpncne ilanoBiuie ji KpajteBiiHe, Kasa cpncKa Biuia Mopase Koče pacnjiecTii u KVKam Kao KyKaBiiua — Tasa cy rvc.ie jaBopoBe npimjie Cp6imy c.Tapy cpncKy c:iaBy n CTape jy-HaKe ji itJixoBa y'.iop-,\je:ia — y cpne ny v.uijeBa.ie osynieB-;&eH>e, xpa6pocT ii nCTpajHOCT. Tvcjie cy 6iue cpncKii yTin-Tea.ii.. .. IljecMama, nprnama, dacHaMa, aaroHeTKaMa, nociio-Biiuasia h iiapo;uiii,'eM 3spaBimaMa, BaciuiTaBao je Cp6im CBoj jvx, iiJieifeHiio cpne CBOje Te ce avmeBHO pasBiijao u VHanpetjiiBao, Kao n ohh Haposa, m to ce erapame o iuko-aaMa, Kaiirajsa, jHirre.tinia, vienjijeM ^pviUTBiuia u t. s-CpSiiHOB 6ncTpn norjies, CHaataH pa-ivin n 3spaBO npecyl)ii-Ban.e, jane je 6mio — a n saHac je — Hero y Hajnanpes-Hiijiix Haposa. .HeBO.-ta roJia, Haj6oj&a uiKOJia", Ke.ai iijec-hiik OcTpoaciiHCKe Bii.ie . . . CpncKii o6niajii, cpncKa upKBa ji cpncKO CBeiiiTeHCTBO, cpucKn iiohoc ji Moh npa^eaoBCKe Bjepe — to je obo ihto CpSiiHa y3^,paca,io, te je h m aan-jaTCKiix iiaHuu iiuniiao oHaKaB hctii, KaKaB je y itnx n aanao.
Isti narodni duh se goji tudi dandanes po srbskih narodnih šolah, in to vzbuja nad o, da se ohrani narod tudi v bodočnosti. „Bos. Vila" pravi: „V srbskih šolah ni tujega duha"; y itnjia ce Cpnnas aarpnjeBa syxoM CBojnjex upa-OTaua, BaciniTUBa ce iipeaia ohiim cejihim y3opnjia, Koje ham napo.uie njecMe onnjeBajy! Y n>ioia ce yin iioiiiTOBaTii one CBeTiiH>e cpiiCKe, 3a Koje HaM ^obii KpBUv .mine n MVKe iio^hociiuie! MjecTO .ivTa ama: y cpncKoj ijiko.iji Cpimas ce Jiahajy oniTpor nepa n navKe, s a orT,6pane cpncKe rpysn o ji, Hauasaja Jeitiihapa H0B0ra KOBa . . . u os^paHiihe nx aKO Bor 3 a!
Glede na žilavost narodovo v Bosni in Hercegovini se tolaži ,Bos. Vila" tako-le:
CpncKii Hapos y OBiijejii KpajeBiiMa mu ce fjpammr So6po — y KpBii Jiy je. He Tpe6a ibemv npoiiOBitjesn, He rpe6a rajiaiie — .injeiio ce 011 opuiie aa CBojy HaposHV npocBjeTy 11 niKOjiy! Y Tosie uy saniise 11 aeroBa naiipeA-iiiija dpaha, uo XpBaTCKej, CjiaBounju n r'I,a.i>iaii,uji!, Koja ce miTajy Tpy.nijeM BoheM aa Tyl>ujex Bohana 11 i;a,T,e sumom .iajKHiijex npopCKa. JecT! Bočna n Xepn;eroBima nuje npe-nvHa cpncKiijex uiKOJia aan CBane ro.uiiie U3iil)e 113 n.nx y uaporT, no iieKo.niKe CTOTinie c0K0ji0Ba, kojii cpncKii lUTitjv n HHiny, cpirc.KV njecMV njeBajy u .leTVphii.jv oraojaBajy; Koju VMiijy npiiiaTii o HeMan.11 11 o cb. CaBH, o n,apy r'I,yiiiaHV ciijihom o Mnjiomy, IlBaHy, MnjiaHV o khe3y JIa3ii 11 6ojy ha KocoBy . . . Huje ;m to sjuik Cj^ue cpncKe CBiijecm? Huje .tii to HajcHasHiijn - TyK Ha .iyic", ihto naM ra ,T,yiK-mahn nos hoc Mehy"?
Zapadni Slovani imajo tu zrcalo, kako.se jim je vesti, da obude pravo narodno življenje med seboj ter da se rešijo s pomočki slovanske kulture.
Zbor Slavjanskega obščestva v Petrogradujebil25.
febr. (10. marca) t. L Zborovanje je pričelo s češčenjem spomina sv. Cirila in petjem na čast sv. Cirila in Metoda. Po pre-čitanem sporočilu je bilo členov: častnih 35, 350 dejanskih. Bodočega leta odkrije obščestvo v Moskvi »obščežitje" za Slovane. Po društvu je izšla: „Cp6cKaa rpasraTiiKa" Novakoviča in pa jCjtaBffHcraii KajieH^apt", ki ga je sestavil Belozerskij. Društvo je imelo 33 stipendijatov in 3 stipendijatke. Sredstva in kapitali so vzrasli. Dohod je znašal 35.338 rub.. razhod pa 25 307 rub. Kapitali se izražajo z vsoto 222 684 rub. Po prečitanju dveh razprav in po peti pesmi ,C.rana. Bory" in drugih pesmih, je predsednik grof M. N. Ignatjev zaključil sobranije.
Ruska konjiča šteje sedaj skupej 1200 eskadronov ter razpolaga z 200 tisoč konji. Bliska konjiča je tako ustrojena, da ima uže cele vojne kore z mnogoštevilnim topničarstvom. Ako bi se Rusija imela boriti proti dvema sovražnikoma nakrat, pošlje proti vsakemu lahko 100 tisoč konjikov. To ogromno število ruske konjiče — rekel je nek tuj častnik pri lanskih manevrih — pomaga mnogo bolj k vzdrževanju evropskega miru, nego vsa politična zatrjevanje inv prepričevanja.
Pomnoženje prebivalstva v Rusiji. Časopis ,Revue Britannique" je priobčil podatke o rasti naseljenja (prebivalstva) Rusije za poslednjih dveh vekov: Leta 1723 je bilo v Rusiji 15 milijonov prebivalcev, 1788 1. 20, 1802 1. 41, 1835 1. 65, 1878 1. 75, 1883 1. 87, 1889 1. 109 milijonov. L. 1813, v čas evropske koalicije proti Franciji, je sestajala ruska armada iz 570.000 ljudij; 1828 1. iz 715.000; 1855 1. v čas krimske vojne, iz 1,275.000 ljudij. V sedanji čas, po uvedenju obvezne vojne službe, sestaje ruska vojska mirnega sestava iz 883.000 ljudij, 85.000 konjev in 1538 topov. Ob vojnem položenju doseza dejanski sestav 4,600.000, 400.000 konjev in 3.835 topov.
Književnost.
Drobiž. Nabral Peter Samotar, na Dunaju. Založil in natisnil A. Keiss 1891. Knjižica je male 8°. str. 49, vsebina 135 kitic. Cena 50 kr.; 10 iztisov 4 gld. Dobiva se pri: Jos. Stritar, Gersthof b. Wien. Krasno berilo ; Slovenci sezite po njem! Več o tem »Drobižu" prihodnjič.
Pedagogiški letnik IV. leto 1890. uredil Fran Ga-bršok. Izdalo i založilo »Pedagogiško društvo" v Krškem. V Ljubljani. Natisnil S. R Milic. Str. 274. »Pedagogiško društvo", členi katerega plačujejo po 1. gld. 10. kr. let-nine, je pričelo s tem letnikom izdavanje specijalne metodike in želi, da bi si vensko učiteljstvo pristopilo k društvu v polnem številu. Vsebina letnika IV. je: Fran Gabršek: Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del. Jos. Bezlaj: Navod k početnemu risanju in oblikoslovju. A. Zumer: V šolski delarni. II. itd. Tudi iz te obsežne knjige je razvidno, kako zaresno so se lotili slovenski učitelji učno književnost množiti med Slovenci.
„Starina", 23. knjiga jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti ima razprave: Zlatovič: Izvještaj o Bosni god. 1640 o Pavla iz Rovinja; Milčetič, Priloži za literatura hr-
vatskih glagolskih spomenika; Ljubic, Libellus Policorion, qui Tipicus vocatur, Listina spljetskega nadbiskupa Lovre od god. 1069 i opatice Marije god. 1119: nastavek Knkuljevičevih Regesta documentorum regni Oroatiae, Dalmatiae et Sla-voniae saeculi XIII. Cena knjigi je 2 gld.
Spomenik o proslavi Vukd Stefanovica Karadžiča, ki ga je priredil M. Dj. Miličevič, je izdala srbska akademija.
Pozor! Vse slov. častilce grofa Tolstova, sedaj najslavnejšega romanopisca ruskega, opozarjamo, da v kratkem izide Tolstoja životopis, v katerem ob jednem hote zabeleženi biti tudi prevodi njegovih spisov v vse jezike slovanske. Za-tegadel prosimo vsakega, komur je v prevodih Tolstojevih spisov v slovenščino (bodisi v časopisih, ali v kaki posebni književni izdaji) kaj natančnejega znano, da blagovoli o tem poročati gospodu V. Kučera, lastniku „Agence slave" na Dunaju (I. Hauptpost Fach). Gospodje knjigotržci, v katerih zalogi se nahaja katerikoli prevod, blagovolijo naj na imenovani naslov doposlati iztis dotičnega prevoda, da nam bode možno vsak prevod v životopisu natančno zabeležita
»Slovanski Svet"
završuje s 6. šievilko prvo četrtletje 1.1. Kmalu pride na vrsto razpravljanje o cirilometodijski cerkvi med Jugoslovani, sosebno med Slovenci. Zajedno naznanjamo, da začnemo takoj aprila meseca priobčeyati v izbornem ruskem .prevodu Levstikovega . Martina Krpana*, kakor tudi razne slovenske pesmi, primerno prepisane na cirilico.
„Slovanski Svet"
izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25, dne meseca. Naročnina znaša:
za celo leto......4 gold.
za pol leta .'.....2 „
za četrt leta......1 s
Za ljudske učitelje in dijake velja:
celoletno......3 gld. 60 kr.
poluletno......1„ 80 „
četrtletno......— 90 „
Posamične številke se oddajajo po 18 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. Opomnja. Novi naročniki utegnejo dobiti še vse letošnje številke lista. Razprava o latinskem obredu, ki se še nadaljuje, pričela se jn lani v 3 zadnjih številkah. Novim naročnikom oddajamo tudi te 3 številke za malo odškodnino 35 kr. — Letnika ,Slov. Sveta" od 1889. in 1890, dobivata se celotna po 3 gld, letnik od 1888, kateri nima vseh številk, pa po 2 gld. 30 kr. — Nekoliko naročnikov je, ki so nam še od poprej nekaj na dolgu; te prosimo vljudno, da to poravnajo kmalu.
Slovanske liste pogojujemo tudi letos, oziroma podarjamo proti odškodnini poštnine.
Uredništvo in vpravništvo „Slov. Sveta11.
Popravki k 5. št. „S1. Sv." str. 83 desna 2. v. zg. : Ki2-njem nam. Višnjem; ondi 4. v. zg. : Sosnocic nam. Sognovic; ondi 20. v. zg. : ne smejo nam. ne znajo.
„SLOVANSKI SVET" izhnja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu jo za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran P o d g o r n i k.