Goriške vesti. —g— Proti raadiračem ptičjih gnezd. Goriški magistrat je sklenil, da bo kaj ostro postopal proti mulariji, ki razdira ptičja gnezda t ljudskem vrtu in drugod. Tojeprav! Pa tudi na kmetih ne bi škodilo, če bi se take nepridiprave pošteno potegnilo za ušesa. r,......: :_ ..ji.toiij naj jjj poučili in srarili po- ^iupnui iii uu.».4. * ' * redno mladino! —g— Iz komria amd t^Vjell: V 8. gtev. nU. T." z dne 25. f^r. t. 1. sem obljubil da bodeni še jjuročal o zaščiti otrok na Goriškemi Ivo me: V 3. in 4. štev. dunajskega lista BZeitschrift fiir Kinderschutz" je priobfiil e. kr. okrajni soduik baron Einaldini še dva članka. Na dolgo in široko objavlja in obdeluje to tvarino glede Trsta, Istre in Furlanije. O Trstu, Istri in Furlaniji opustim poročilo, ker slov. učiteljstro to malo zanima. Hočem se pa ozirati na slovenske dele Goriškega. — Pisatelj nam pove, da ima Gorica dva znaraenita zavoda v zaščito mladine, in sicer: nCivico Instituto per fanciulli abbandanati" (zavod za zapuščene dečke) in Franc Jožefa hirališče nGivica casa di ricovero Francesco Giuaeppe I." — V prvi zavod sprejemajo pod Gorico spadajoče nad šestletne uboge de6ke. Tam dobivajo hrano, stanovanje, pouk in česar potrebujejo. Zavod je bil ustanovljen 24. avgusta 1853. 1. — V pričetku je bilo sprejetih 12 dečkov; sedaj jih je tam nad 60. Vzdržeranje zavoda stane vsako leto 20.000 E. Nedotakljivega kapitala ima zavod 100.000 E. Po Tsakdanjera pouku, ki se vrši v zavodu, se dečki uče — mnaj zaroda — pri razuih mojstrih rokodelstva. — Eo se tega nauče, odlove dečke, ker se potem z rokodelstTom že sami lahko žirijo. V drugoimenovani zavod sprejemajo dečke in deklice t starosti nad 6 let. Ti otroci morajo biti bogi ali sirote. — Navsdno so to mestni otroci. — Otroke, ki nimajo še 6 let, sprejemajo v otroške vrtce, kijih je t Gorici 9. — V zavod BAsilo di F. Giuseppe" sprejemajo uboge in zapuščene deklice od 8.—18. leta. Ta zavod ima tudi štirirazredno ljud.ko šolo. — Duhovnik Oontavalle ie 1 1812. ustanovil sirotiščnico za deklice, ki so nad 5 let stare. Ta zavod Todi nuna reda st. Vincencija. Sprejeti otroei dobe v zavodu vse česar potrebujejo. Po dovršenem 20. letu dobe primerne službe. — V Gorici nahajamo en ital in en slovenski zavod sv. Alojzija — Alojzijevišče". — V ta zavod sprejmejo uboge dečke - deželane, da se morejo v Gorici šolati. — Iz tega zavoda pridejo potem t Malo semeniš&e", kjer lahko ostanejo do izvršene gimnazije. Tudi Salezijanci imajo v Goriei nekaj zavodov. Prošt in držarm terdez. poslanec dr. Faidutti je v Gorici ustanovil zavod BEicreatorio Pio X." dne 6. JanuarJa 1909 1. V zavodu dobivajo dečki od 10.—lo. 1 starosti pouk ob nedeljah m praznikih. — Žavod za mladinske kaznjenee se dobro razvija. Vodi ga ravnatelj Ferrario. — Ta zavod krepko podpira državni pravnik Jeglič. Zavod ima prostora za 10 dečkov. — Sprejemajo se dečki 10 do 16 let stsri, ki so bili že sodnijsko kaznovani. Pisatelj pravi, da nameravajo ustanoriti tudi .Sirotišče", morda pa je že usta- novljeno. — V Gorici nahajamo tudi več knjižnic, društvo Sv. Vincencija. V Gradežu BOspizio Marino". — Poslednje vodi kuratorij v Gorici. V Devinu je poleg slov. otroškega rrtca tudi laški in ljud. šola nL?ga Nationale". — V Tolrainu, Solkanu, Nabrežini, Podgori so slov. otroški vrtci. Pisatelj omenja, da se nahaja v Tomaju v komenskem okraju (hotel je reči j sežanskem) dekliška trirazrednica ,Elizabetišče". — Šoli je položil temelj rajnki kanonik — dekan Golmajer. — Po vseh okrajih Goriške-Gradiščanske se snujejo BSirotinski sveti". Taki .°o že v Sežani, Eoranu, Tolminu i. t. d. Pisatelj nam podaja ob sklepu nekaj predlogov, tičočih se zaš6ite mladine. Ti eo: Za Goriško-Gradiščansko: 1. Eer imajo že Goriški (mestui) otroci v Gorici svoj zavod za uboge, naj se enak zavod otvori tudi za deželane z enakim namenom. 2. Naj se širi naobraženost r nižje sloje naroda potom knjižnic, predavanj j. t. d. 3. Naj se napove splošni boj divjemu alkoholizmu. 4. Naj se širijo dobri časniki, poučljivi spisi, brošure in knjige. 5. Naj se snujejo dobrodelni zavodi. 6. Naj se snujejo dnevna prebivališča za uboge. 7. Že obstoječe zarode naj se pomnoži. — Ob koncu svojega spisa nasvetuje pisatelj, naj bi se iz vseh primorskih dežel (Trst, Istra, GbriškoGradiščansko) izvolil komite (odbor) iz vseh slojev, ki bi deloval v tem smislu v zaščito zaneraarjene in uboge mladine. — Tako bi imela naša mladina, ki bi zaradi dobre vzgoje dorasla v prave može in žene, hvaležen spomin na svoje podpiratelje, ki so žrtvovali v svojem življenju ves trud v srečo drugih, v sreŽo naroda in držare. Merodajni činitelji naj bi delovali skupno in harmonično v dobrobit narodov, zakaj ,,viribus unitis" bi prenašali težkoče te zadače. Splošni namen vsega pa je, da naj vsak človek dela in dela, dokler more. Mladina naj se vadi delati, zakaj delo bistri duha in krepi telo. — Ako bo mladina vztrajna v delu in prav odgojena, bo tudi narod delaven in v^oren. — Škof Slomšek, pravi mladinoljub in vrl pedagog, je pisal: nDeIo nas raruje trojaega zla; greha, dolgega časa ia uboštva". — Cavedat consilles! — Končno rnalo opomnjo. V 8. štev. BU. T." Sbra omenil da nam je obljubil pisatelj, da bo stavil v bodočem članku nasvete, kaj ukreniti, da ne bodo iz komenskega okra.ja v Trst v službo odhajajoče deklice izpostavljeoe raznim nevarnostim, ki jim lahko podležejo. Pisatelj pa je na to pozabil. — Morda pa bo še prilično o tem pisal. Storil bi nam dobro uslugo. Tedaj: An revoir! A. Leban.