-----    50     ___
Iz državnega zbora.
Govor poslanca dr. Poklukarja
o postavi zemljiškega davka
v zbornici poslancev 10. sveč. t. 1.
(Po stenografičnetn zapisniku.)
Slavna zbornica! Od vseh strani je bilo danes enoglasno pripoznano , da je vprašanje: imajo li reklama-cijske komisije sestaviti se iz samostojnih ljudi (davkoplačevalcev) ali iz c. kr. uradniko v , za nas, ki posestnike zastopamo, največe važnosti. To tudi je popolno moje prepričanje, da tisti, ki imajo to postavo izpeljati, so veče važnosti, nego marši kake druge določbe postave. Saj smo uže dostikrat skusili, da so zdaj uradniki isto postavo tako, zdaj drugače izvrševali. Skonča na pr. je z zemljiško postavo šlo prav počasi, a plače so bile obilne; sčasoma pa so začeli štediti in nazadnje so skoparili tako, da je bilo to naravnost škodljivo stvari sami.
51
Koliko je ležeče na osebah, ki to postavo izvršujejo, naj dokažem po zgledu neke druge postave, a to le v ta namen, da utrdim svoj izrek, da iz postave je postalo nekaj ravno nasprotnega, nego je postave namen.
Dobro znan je slavni zbornici glasoviti čl. 19. dr žavnib osnovnih postav. Načelo temu §. je gotovo lepo* Al kako se je izvrševal ta paragraf? Sprva sploh se ni nihče brigal za-nj, pozneje pa se je izvrševal tako, da so bili Slovani ob steno pritiskani, kar je Vam, si. gospoda, vsem znano. To se je godilo z onim lepim §. 19., ki povdarja ravnopravnost vseh Slovanov v Avstriji.
Al tega ne bom dalje izpeljaval, le omeniti hočem še , da se je takemu ravnanju s tem paragrafom v tej slavni zbornici ne davno od zel6 veljavne strani stavila meja, namreč ta, da se postava ne sme dalje več tako napačno izvrševati. Do danes so sicer to še zmerom le — besede.
Ta primerljej nam je živa priča, kako važni so pri
vsaki postavi uradi,   ki jo   izvršujejo,   in   koliko   ena
sama roka lahko popravi ali pa pokaži na postavi,   da
jo zasuče na dobro ali slabo, če tudi ima prav lepe in
dobre nazore v sebi.
Pri postavi, ki jo danes obravnavamo o zemljiškem davku, bo:u pregledal ob kratkem osobstvo , ki jo ima izvrševati in ki je za vse plačevalce zemljišnih davkov silne važnosti. Fričel bom pri okrajnih cenilnih komisijah, prestopil na komisije za pritožbe (reklamacije), potem do centralne komisije, in slednjič do vlade,  ki ima izvrševanje vse postave sploh v rokah.
Okrajnih cenilnih komisij omenim le na kratko, a obžalovaije moram reči, da danes niso več take, kakor so ble do končanja vcenilnih opravil. Skoro po vsod so jim vzeli in odpravili one možć, ki se navadno jedro komisij imenujejo, namreč poročevalce. Odstranjenih poročevalcev omenim pa tu le zato, ker sem slišal, da pride ta reč tukaj na vrsto, če prav bi se mi zarad tega utegnilo očitati, da sem slab brambovec državnih novcev (fiskusa). Jaz sem sam imel vsakovrstne opravke pri uravnavanji zemljišnega davka in videl, kako hvalevredno je mnogo poročevalcev opravljalo svoj posel. Plačani so bili skonča res^prav dobro , pozneje slabše in nazadnje prav slabo. Ce pregledamo izdelke teh mož od meseca septembra in oktobra lanskega leta in če pomislimo, koliko so se trudili ravno lansko leto, ko se je delu mudilo in so imeli še z raznimi deputa-cijami opraviti, je pač očitno, da ni bilo usmiljeno, jih odpraviti ravno o začetku hude zime s tako malo odškodnino, da ob njej res ne morejo živeti, akoravno so leta in leta delali za državo. Tako ravnanje je pa škodljivo tudi za reševanje pritožeb, ker za vsa ta dela imajo okrajne vcenilne komisije podajati gradivo. Zdaj morajo pa skoro povsod delati brez teh osob, katere, ker so bile pri vcenjevanji povsod navzoče in vse najbolje ved6, bi lahko devet desetin pritožeb kar z eno črto rešile. In prav tako bi se bilo tudi veliko stroškov prihranilo, kar je zadnji govornik na uni (levi) strani tako močno povdarjal.
Kar se tiče komisij za pritožbe, moram kar naravnost reči, da mi nimamo prav nobenega vzroka, se potezati za to, da bi na ljubo fiskusu bile sestavljene iz državnih uradnikov. Tukaj je glavna reč zaupanje , ki ga ima ljudstvo do take komisije, in tu ni vse eno, ali je komisija sestavljena iz uradnikov ali pa neodvisnih m 6 ž, ki sami davke plačujejo. Po svojih skušnjah morem reči, da so take komisije iz neodvisnih mož sestavljene, kakor so bile, vsega zaupanja vredne. Sicer pa imam še stvarne vzroke za trditev, da se takih komisij ni bati ne plačevalcem zemljišnega, pa tudi ne plačevalcem kakega druzega davka.
Pač so take komisije za pritožbe drugačne zdaj, kakor bi bile , če bi mi bili sprejeli pri davkih načelo plačevanja davkov od dohodkov. Res je, da je zato stanje komisij veliko težavneje. Ne komisije za pritožbe, ka-koršne bi morale biti, da so samostalne, — ne centralna komisija niso tako na svojih nogah, kakor bi bile gotovo, če bi bili mi sprejeli načelo odmerjenja davka po dohodkih. Po vsaki vslišani pritožbi so zadeti z večini davkom oni udje komisije, kateri morajo sami davek plačevati; to ut-gne pač dobro biti od ene strani, pa ima tudi slab nasledek, da bodo marsikateri izmed njih si to reč dobro premislili ter med 100 pritožbami odbili jih morda 20, čeravno so morda dobro podkovane, edino le zato, ker, če jih vsiišijo, bi na-nje več davka padlo-Zato ne bodo mogli popolnoma po svoji volji in svojem prepričanji ravnati, kar bi moralo v prvi vrsti dopuščeno biti komisijam za pritožbe, če hočejo biti pravične vsakemu. Se ve, da bo temu ugovor ta, kar jaz tudi pripoznam, da v nobeni deželi, v nobenem okraji se cenitev ni vršila brez napak, zato bo to po vseh deželah enako, in morda bo to edina pot, da se pravici vendarle povsod do veljave pomaga.
(Konec prihodnjič.)
61
Iz državnega zbora.
Govor poslanca dr. Poklukarja
o postavi zemljiškega davka
v zbornici poslancev 10. sveč. t. 1.
(Po stenografičnem zapisniku.)
(Konec.)
Ce se pa jaz bojim tacih reklamacijBkih komisij, v katerih bi imeli večino uradniki, vendar nočem reči, da imam kako osebno mržnjo do uradnikov, ali da bi med uradniki, če bi prišli v tako komisijo, ne bilo tudi tacih, ki bi si ne upali pravični biti tudi takrat , ko bi vlada na nje pritiskala. Je, je pravičnih takih, al uradnik sam ni prizadet pri tej reči, on se utegne udati pritisku od zgorej ter po napačnem štedil nem načelu pritožbe reševati brez potrebnega natančnega pregledovanja in pretresanja; saj to njega nič ne boli in tudi nobene odgovornosti nima. Vse drugače pa je z možem, ki je zemljiški posestnik, če je voljen v komisijo ; on sam živi med onimi, o katerih pritožbah ima soditi, on ima uže moralično dolžnost, da ni krivičen ne višim ne nižim, drugače se mu je bati zamere sosedov in hudih nasledkov take zamere. Ta edini vzrok mi je najboljši porok, da iz neodvisnih ljudi sestavljene komisije bodo pri razsojevanji pritožeb najprej pravo zadele. Dobiček bo tu za državo in tudi za davkoplačevalce ta, da bodo take komisije nadrobno prere-šetavale in reševale pritožbe, in tega je tem bolj želeti, ker slišimo iz nekaterih dežel opravičene pritožbe, da se pripravljalna dela niso povsod zvrševala s tisto natančnostjo, kakor bi se bila imela vršiti po postavi.
Ne glede na druge koristi, ki bi jih lahko navedel, je meni najbolj merodajno to, da za temeljito reševanje pritožeb imamo reklamacijske komisije sestavljene iz samostojnih mož.
Res je, da se mi utegne ugovarjati, da jo bilo tudi zdaj kje kaj slabih deželnih komisij; tudi centralne komisije dosedanje delovanje ni bilo presilno izdatno, — to je res,   al ne  prezrimo ,   da je vlada imela vajeti v
rokah. Mogoče je tudi, da reklamacijske komisije, če bodo sestavljene iz samostojnih mož, ne bodo po vsem vstrezale našim namenom in zahtevam, ai tega ne bo kriva postava, marveč le to, če se bodo izvolile slabe osebe za izvrševanje postave, če bo tako, zadene krivda le one, ki bi za izvrševanje tako važne postave volili nesposobne može.
O centralni komisiji mi ne bo ravno dosti govoriti. Ta komisija bo sestavljena tako, da nam je od nje pričakovati popolne nepristranosti. Ce bi njeni razsodbi ne zaupali, potem pa res ne vem, kako bi mogli stvariti postavo, da bi bila pravična. Nek štajarsk poslanec je rekel, da se boji tu podkupovanja z denarjem in obljubami; jaz pa pravim, da pri centralni komisiji se kaj tacega ni bati niti le misliti na to, da bi poli-tiški dobički se tu v poštev jemali. Kaj tacega jaz ne morem pripoznati, kajti, če bomo povsod le nasprotovali si, ne pridemo iz zmešnjav in ni nam mogoče stvariti kaj pravičnega.
Naj mi je dovoljeno še na kratko omeniti vlado, ki ima izvrševati to postavo. Kar se tiče vlado moje domovine, jej ne morem — posebno v zadnjem Času, če namreč izvzamem prva dve ali tri leta — prav nič napačnega očitati, marveč moram pripoznati, da so v naših okrajnih vcenilnih komisijah in v komisiji za vredbo zemljiškega davka od vlade voljeni udje in uradniki pri pretresanji in izvrševanji del bili tako nepristranski, da so res vse pohvale vredni.
Al tista prenaglost, s katero so se lanskega leta v nekaterih deželah zaostale reči izdelale, da se je po postavi določeni obrok za polovico skrajšal, in pa še slabi vspehi tega šušmarjenja posebno v Galiciji, Dalmaciji in na Tirolskem — vse to, pravim, mi je vzelo zaupanje do sedanje vlade, tako, da ne bi mogel odstopiti od načela: naj so reklamacijske komisije samostojne.
H koncu imam le še k govorom v generalni debati, v kateri nisem prišel do besede, in o specijalni debati zadnje in pa današnje seje, nekaj malega omeniti.
Svoje mnenje o tej zadevi sem v odseku večkrat objavil brez vsega pridržka, namreč da meni tu ne grč za nobeno strančarsko svojeglavnost, ampak edino le za važno stvar samo. To sem tudi pokazal pri glasovanji o prvih dveh členih, vendar moram reči, da s tega ne sledi še, da se skladam z razlogi leve stranke, katerim je pristopil žalibog tudi eden od nase (desne) strani. Meni je bilo pri onem glasovanji le za to mar, da se vendar enkrat vstvari ta postava.
Omeniti pa moram vendar še posebej, da razlogom poslanca koroških velikih posestnikov nikakor ne morem pritrditi. On je nekako primerjal postavo o zemljiškem davku z vojaško postavo. Meni se pa zdi, da se korist države brani tudi s tem, da se zemljiški davek natančno uravna in da ne bo pretežak, kajti to se tudi države prav zel6 dotika. Vendar meni davkar in država ni vse eno. O vojni postavi sem bil jaz brž pripravljen, državi dati, kar državi gre, kar mora imeti; da obstoji. Ce pa gre za davek, ga pač tudi plačam, pa ne tako rad, ampak le premagam se, bi rekel, kedar ga plačam, patrijotizma pa v plačevanje davka le toliko stavim, da se državi mora dati to, česar za svoj obstanek potrebuje. Na ta razloček med vojno in zemljišno davkov-sko postavo sem hotel si. zbornico le opozoriti, nikakor pak se s poslancem koroškega velikega posestva zavoljo njegovega poguma pri glasovanji za vojno postavo spreti, ker to bi nas spravilo do takih debat, kakoršno je pričel poslanec z Jagerndorfa; v tolažbo mi je le to, da kaj tacega niso govorili poslanci naše (desne) stranke.
Govorniki današnjega dne niso dali veliko gradiva za zavračanje.    Prvega sem uže zavrnil in dokazal, da
62
je po vseh posledkih moja bolj prava od njegove. Drugi govornik je bil jasneji; kar naravnost je povedal, da gre tu za čas , da gre za denar. To se meni ne zdi pravo, jaz mislim, da gre še za tretje. Res gre za denar, kar bi ga stale reklamacijske komisije, toda jaz mislim, da stroški za samostojne (avtonomne) komisije ne bodo veči od onih za uradne (fiakalične). Pa tudi čas se ne bo tratil, to je zagotovljeno uže po predlogu večine , ki povdarja, da se ne sme nič zavlačati. Če so pa gospodje govorniki spodtikali se le zarad časa in stroškov, potem, mislim, gre le za varčnost (šparanje) , kar se je prej navedlo kot edin zagovor vladne predloge. To je pač goli davkarizem,. ki se prav nič ne ozira na to, ali se davek pravično razmeri, ali se pritožbe dobro ali slabo rešijo; reklo se je le: „rešite vprašanje, da bo le rešeno \u
Taki pa moji nazori niso, zato priporočam brez vsakih strankarskih načel, naj bi se predlog veČine sprejel cel, kakor je, brez premembe. (Dobro! — na desni.)