Kranjske vesti. —r— Obsodba Jerneja Ravnikarja. »Pedagoško društvo" v Krškem je o priliki svoje petindvajselletnice izdalo spominski spis, kjer je v markantnih potezah opisano delovanje društva in nekaterih društvenikov. Na str. 32. omenjenega spisa čitamo to-le: »Prvi občni zbor novega društva je bil dne 2. avgusta 1886. 1. v Krškem. Zborovanja se je udeležilo nad štirideset članov in mnogo drugega občinstva iz Krškega in od drugod. — Glavno predavanje tega dne je imel tovariš Ravnikar, ki je bil takrat učitelj v Krškem. Predaval je o izboljšanju našega materialnega stan j a. Kdo ve, se li še spominja tovariš Ravnikar, kako toplo je takrat zagovarjal s v o j stan, v tem ko služi danes stanu, ki nima z nami nikakih skupnih smotrov, pačpa deluje zvsemparom na to, da naszasužnji? — Tako govori zgodovina, edina nepristranska in pravična sodnica! In ta je izrekla nad takratnim zagovornikom in sedanjim izdajalcem učiteljskih interesov, Jernejem Ravnikarjem, svojo sodbo, svoje prokletstvo! —r— Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani so končali šolsko leto 1910/11 v soboto dne 15. t. m. Ob sklepu leta je bilo v zavodu 48 gojencev, in sicer 28 dečkov in 20 deklic. Šolsko leto je dovršilo s prav dobrim uspehom 12 gojeneev, z dobrim 32, z nepovoljnim. uspehom pa 4 gojenci. 11 gojencev je dobilo izpustnico. Na zavodu poučuje 5 učnih oseb in katehet. Dne 19. junija t. 1. so bili spre jemni izpiti nanovo priglašenih gluhonemih otrok. Na podlagi teh izpitov se je sprejelo 9 dečkov in 4 deklice. Šolsko leto 1911/12 prično v soboto dne 16. septembra 1.1. —r— »Za mescanske šole nimamo srca," je vzkliknil ljudski osrečevalec dr. Kfek v deželnem zboru, ko je šlo za regulacijo sramotno nizkih učiteljskih plač na postojnski slovenski meščanski šoli. Ta izrek »stranke brez srca" kaže, da klerikalni voditelji slabo ali sploh ne poznajo uredbe in namena meščanskih šol. Dokaz take nevednosti narn daje tudi uradni razglas klerikalne nižje trgovske šole v Ljubljani. V navedenem razglasu se zahteva za vstop v prvi razred štiri razrede girnnazije ali realk, ne omenja se pa enakovrednih meščanskih šol. Iz meščanskih šol cele Avstrije se zamore prestopiti na učiteljišča, višje obrtne in poljedelske šole ter trgovske akademije; za klerikalno dvorazredno nižjo trgovsko šolo pa menda to ne velja, ali vsaj iz rnzglasa ni to razvidno, menda zato, ker dr. Krek nima srca za meščanske šole. —r— ,,Lehrerschutzverein", V Slovenskem Narodu" čitamo: ,V Ljubljani se snuje novo društvo »Lehrerschutzverein". Protektorat je prevzel deželni predsednik baron Schwarz, v odboru pa so poleg drugih učiteljskih prijateljev znani prijatelji učiteljstva dr. Lampe, dr. Šusteršič, dr. Krek. Namen društva bode: Braniti učiteljstvo pred napadi po listih in shodih, preskrbeti podporo potrebnim in delovati na to, da se izboljšajo učiteljske plače in se razpisana učiteljska mesta podele le najboljšim in najvrednejšim. Priboriti hočejo tudi šolstvu in učiteljstvu popolno svobodo v javnem in posebnem življenju. K temu poročilu imamo satno to pripomniti, če imamo »Thierschutzverein", je vendar že enkrat tudi potrebno, da se osnuje to novo društvo. Tudi smo poizvedeli, da so pristopili k društvu že vsi kranjski duhovniki z Jegličem vred." — Ni slaba ta satira! —r— Promocija. V soboto 20. t. m. je bila na češkem veučilišču v Pragi promovirana za doktorico modroslovja gdč. Anica J e n k o v a , hči ljubljanskega zdravnika dr. Ljudevika Jenka. Čestitamo! —r— Imenovanje. Delovodja na ljubljanski c. kr. umetnoobrtni šoli Adoli Dolak je imenovan za strokovnega učitelja. —r— Ustni zrelostni izpiti na ljubljanskem učiteljišču so se vršili za javne gojenke in gojence dne 1., 3., 4. in 5. julija popoldne, ter od 6 julija do 14. julija dopoldne in popoldne, za privatiste in privatistinje dne 1., 3., 4. in 5. julija popoldne in od 6. do 10. julija dopoldne in popoldne. Zadnji komisiji je predsedoval kot poverjenik deželnega šolskega sveta deželni šolski nadzornik Frančišek Le ve c, prvi častni kanonik prof. A. K r ž i č. Zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je naredilo 39 javnih gojenk ter dve privatistinji, in sicer: a) Javne gojenke: Ljudmila Bajec (z odliko), Josipina Budinek, Ana Celnar, v Antonija Colnar, I^ornelija Čermelj, Terezija Crnalogar, Marija Črne (z odliko), Marija Ditinger, Marijana Drukar (z odliko), Ana Hirschman, Amalija Hrovat, Danica Kalan, Terezija Kene (z odliko), Vera Kersnik (z odliko), Antonija Krašovic, Antonija Kuchler, Melita Levec (z odliko), Ana' Likozar, Aleksa Lindtner, Frančiška Mačkovšek, Ana Mandelj, Marija Noč, Justina Penko, Alojzija Premk, Danica Rohrman (z odliko), Julijana Rotar, Ljudmila Sepe (z odliko), Pavla Siegmund, Ana Stich, Ana Strašek, Frančiška Suher, Olga Šavnik, "Vida Šesek, Josipina Trdina, Marija Tušar, Kristina Veber, Alojzija Verbiv, Frančiška Završan, Marija Žirovnik (za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom z odliko). b) Privatistinje Olga Andreičič, Pavla Christof, Cirila Deleja, Teodora Kokalj, Angela Lebar, Alberta Pišlar, Marijana Potočnik (z odliko). Julija Prestor, Ljudmila Sirnik, Elizabeta Soss, Ana Zupanc. Gojenka Terezija Podboj je napravila zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnitn jezikom. Dvema gojenkama in 10 privatistinjam je bi! dovoljen ponavljalni izpit v začetku prihodnjega šol. leta, ena privatistinja je bila zavrnjena za eno leto. Na moškem učiteljišču se je udeležilo zrelostnege izpita 33 javnih gojencev in en privatist. Zrelostni izpit za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom so naredili gojenci: Avgust Berglez, Leon Cepuder, Jožef Gole, Stanislav Gradišnik, Artur Herrisch, Frančišek Jankovič, Jožef Jarh (z odliko), Jožef Jeras, Karel Jaretina, Adolf Jesih, Lovro Jevnikar, Leopold Kernc, Maks Koman, Viktor Lapajnar, Avgust Minkuš, Alojzij Peterlin, Karel Podobnikar, Karel Pogorelc, Janez Škufca, Janez Vadnjal, Edvard Vidic, Ciril Vizjak, Emil Žan. Zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravili: Maks Jovan, Janez Stenovec, Jožef Stojkovič in Viktor Schv/eiger. Dvema javnima gojencema je bil dovoljen ponavljalni izpit v začetku prihodnjega šolskega leta, 3 javni gojenci ia en privatist pa so bili zavrnjeni za eno leto.