DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. L

Leto X. štev. 36 (510)
TRST - SOBOTA 8. NOVEMBRA 1958
fosraiHta štev. 25 Lii
velika naloga m m gn ohm siciiiisiičHa reinuciia!
Komunistične partije —-----------------------------------------------------
^■IIXlIIIIUIIIIIllllllllUlllllUHUIIllUIUIIIlHIIllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIllltlil
rollavi jamo f. ttovfeiiii ber, medtem ktì Sé ssprotriik trudi v prbti-ivjetski. in protikomunistu ktižaiski, vojtiii Tòmi proslavljamo zrna-f: zmage socialističnega 'ela, ki gre naprej, zrna-Ina lt hàrodov; ki so se otre-■■'I . Verig impèriàlifeticliegà ^•tiranjaj zmage delavske-b' 1 razreda, ki kljub kakš-ttoil žačasiiemu tieuspe, k nadaljuje syòj jitihod socializem. In čbpr^at tisa kapitalizetri reševati joja čedalje globlja proti-°vja s hladno in vročo lino, so sile miru vedno Jlj mogočne in borbene ga prisiljujejo k razbijanju o možnostih Omskega miru, razoroži, miroljubnem sožitju,
Sefe je, kapitalizem be-
ti brini svoje povožaje.
ličiti skuša deniokra tile ureditve in jih naclo-tstiti, kbt v Franciji, S rialito konservativnimi itimi, todà ne more ifcprečiti, dà bi se borba 1 mir in demokracijo razzala po poti napredka socializma;
Ttidi pri nas, v Italiji, očeta stranka relativne 'čine in vlada, ki ju jàbrijo in podpirajo veti monopoli, da pozabi-1 na osvobodilno bor-in njene cilje, trudita ponižati parlament, odeti deželnim, pokrajin-iti občiiiskirfa tista
n*
V1'
*
** , > le
pam njihovo dem okra i0 cào bistvo, da bi mo-[0>' a uvesti totalitarni kle-1 °[ 'alni režim. Hočeta vso "last. zase, da bi lahko tožili predvsem deiovài ljudem in srednjim dt» ojem vse breme posledic isP in izvajanja Skupne, evropskega tržišča.
T,
em namenom m načrti .odgovarja mobiliza-la delavskega razreda širokih slojev itali jan-ega ljudstva, da bi zali in preprečili njihovo riničenje, da bi potali sovražnike ustave, da mogli iti naprej in ne ha j, v smeri demokrati-ll ’c vlade delovnih razre-' V.
da borba za mir in ne-'isnost. za blaginjo delnih ljudi in ljudstva, za din svobode in demokrate je tudi naša borba, jržačani niso morda nidi kot v zadnjih mescimeli tako jasen vpo-M v svoje žalostne per-^ktive, Hočejo nam dati '*elo Furlanija - Julijska a j in a, a brez avtono-ìe. V štiriletnem načrtu
Itti
stàvijànjti atomskih od-strelišč v Italiji (na naših mejah), proti politiki hlapčevanja imperializmu: ali za ustanovitev demokratične deželne ustario-ve, s teritorialno àvtòiiti-mijo za Trst v osnovi katere naj bo priznanje integralne proste cone; ali pa za povišali je mezd in plač, za zaposlitev iti zriižanje življenjskih stroškov, Le odločeti odpor ter vztrajna, in enotna borba delovnih ljudi ih vseh prizadetih slojev lahko Spremenita položaj, rešita Trst pred propadanjem, dekla-sacijo in uničenjem.
Osnovni pogoj, da bi se la odpor okrepil in bi se borba razvila pa je utrditev naše partije, njena spremeiiitev v množično organizacijo^ sposobno V vsàkeni trétiiltkil izražati potrebe širokih 1 jtidskili množic, podpirati njihove tdktijšlije zahteve ter prispevàti pri organiziranju. borbe ; Partije, ki naj reagira na dogodke in bo aktivno in borbeno prisotna v tovarnah» v vseh središčih dela in življenja.
Proslavljamo slavni dati Oktobrske revolucije v času. ko je v téku obnavljanje izkaznic. Toda obnovitev izkaznic ne zadostuje, Pridobivati mora. mo nove člane med našimi sijajnimi in zvestimi volivci, nied kàteriitii so najbolj aktivni elementi vseh produktivnih socialnih slojev. Postati moramo Partija, ki bo sposobna postaviti nasproti brezbrižnosti vlade, nasproti njeni moriini in protidemokratični politiki platformo takšne akcije, da bo mogoče mobilizirati o-krog nje vse Tržačane, vse Slovence in Italijane našega Ozemlja.
Ta obveza in zaobljuba nas vseh bo najboljša proslavitev 41. obletnice Oktobrske revolucije.
VITTORIO VIHALI
SZ
ponovno predlaga
ustavitev jedrskih poskusov
e
Konferenca V Ženevi
Poziv vplivnih osebnosti
Nov miroljuben predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega
Ft d preteklega tedna so v Ženevi zbrani predstavniki raz.
nih držav, ki posedujejo atomsko orožje, na konferenci, ki je bila sklicana z namenom, da doseže sporazum o preki-ditvi atomskih in jedrskih poskusov, kateri ogražajo življenje milijonom prebivalcev naše Zemlje. Kot je znano je Sovjetska zveza že pred časom sklenila, da preneha z omenjenimi posktisi, obeiicin pa je povabila ostale velesile, naj sledijo njehCmti Vzgledu. Zahodnjaki seveda niso upoštevali miroljubne pbifeže Sovjetske Zve-
ze in so še nadalje izvajali številne atomske poskuse. Zaradi tega je bila prisiljena kasneje ponovno obnoviti te poskuse.
Že ria prvéiti zasedanju ženev.
ske koiifetence,- je sovjetski delegat predložil načrt Sovjetske zveze o ustavitvi jedrskih poskusov. Ob tej priliki je omenjeni delegat med drugim pou-
daril, da bi prekinitev jedrskih poskusov prispevala k Zmanjšanju oboroževalne tekme iti k zboljšanju odnosov med državami. Ustavitev teh poskusov bi preprečila atomsko VOjno. Poleg tega bi preprečila okužerije vode, zemlje in zraka z radioaktivnimi elementi. Poudaril je, da so bili pozitivni resultati nedavnega sestanka atomskih strokovnjakov v Ženevi. Ta sestanek je pokazal, da je mogoče pripraviti načrt sporazuma
Poslanci KPI zahtevajo
juridično ureditev šol s slovenskim učnim jezikom
Tozadevno resolucijo je v parlamentu predložil tov. Vidali
Zagotoviti je treba tudi primerno strokovno in kulturno pripravo bodočim solnikom
poslanci Vidali, Franco Beltrame in De Grada
so med razpravo o proračunu ministrstva za javno vzgojo, ki je bila pretekli teden v rimski poslanski zbornici, predložili resolucijo o problemih slovenske šole v Italiji. Resolucija se glasi:
5)1 ni prostora za naši .iedelnici Sv. Marka
in
Roka, ne za tovarno 'TA in niti ne za bo-j'e investicije za nove "Ustrije. Vlada se trdo-^tno upira organskemu rtu za gospodarsko ob-Trsta. Medtem pa o-odstotek brezposelnih .àVse visok in na viti so odpusti nadaljnjih 4'n delavcev iz raz-i podjetij ; na primer: .iedelnica Sv. Justa, f avske zadruge itd. Živalski stroški naraščajo, rtitn se zmanjšuje prekinja in promet propa-Tudi vprašanje oblega odbora rešujejo , tiajslabši in za demonične sile diskrimina-!Ai način.
1,‘Vo zakaj je borba haitskih delovnih ljudi i naša borba, pa naj naperjena proti po-
Resolucija
Federalnega komiteja o problemu občinske uprave v Trstu
P ederalni komite in Fe» deralna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPI. zbrana na seji dne 1. novembra sta po preučitvi težke gospodarske in politične kri-
ze, v kateri se nahaja Tr-
žaško ozemlje, kar potrju jejo tudi vznemirljive vesti v zvezi z našo industrijo in našim prometom, kakor tudi v zvezi z vprašanjem ustanovitve nove dežele, ponovno ožigosala manevre Krščanske demokracije in strank takoimenova-ne «demokratične sredine» glede ustanovitve novega bočinskega odbora v Trstu,
Praksa spletk, paktira-nja ozkih skupin in to za hrbtom tržaškim volivcem, predstavlja negacijo sle-
hernega načela demokraci-
je in je poskus izogibanja nalogam in dolžnostim, ki
Ponemčevanje
Slovencev na Koroškem
a	nuv uuiu imen, p O
rin je popolnoma odprav-
w8 slovenščina.
^ učni načrt jasno kaže, hudem nasprotju je od-
n,|vcmbra so uvedli na Ko. toškem nov učni načrt,
ki nemščine niti ne obvladajo. Tisti del slovenskih otrok, katerih starši se še zmorejo upirati organiziranemu nemškemu nacionalizmu, bo v prvih treh razredih še deležen dvojezične-i|)'1 dvojezičnega šolstva z do- ga pouka, v višjih razredih pa |i1 ài» državne pogodbe	'se bo pouk slovenščine vršil po-
pritiskom nčmških nacio- tem, ko bodo drugi učenci od-so se od slovenskega šli domov.
8 odjavile tri četrtine učen- Tržaški Slovenci še enkrat iz. "snovnih Šol in to so večji I raža jo vso svojo solidarnost s riroei «lovenskih staršev, koroškimi brat
jih ima izvoljeni organizem, kot je občinski svet. Od tega reprezentativnega organizma občani pričakujejo odločne akčije za o-bramho koristi Trsta kot protiutež pogubonosne politike vlade, ki stremi za tem, da zmanjša pomen mesta in njegovega gospodarstva. Zato je potrebna izvolitev takega občinskega odbora, ki bo ojbvladal položaj in bo zmogel reševati naloge, ki stoje pred njim.
Tega pa ni mogoče dose, či s spletkami skupinic v tekmi za porazdelitev mest, prav tako ne z di skriminacijami in «klicn lelizmom», temveč z od krito diskusijo in na osno ni določenega programa, ki tolmači želje in potrebe prebivalstva.
Zato Federalni komite in Federalna kontrolna komisija, medtem ko ponovno poudarjata odločno voljo, komunistov za delovanje v občinskem svetu in izven njega, za demokratično rešitev občinskega
problema skupno z vsemi
demokratičnimi silami, ki so prizadete zaradi resnega položaja, vabita vse prebivalstvo, naj bo budno pred antidemokratičnimi manevri ker se samo s tem lahko prepreči tudi nevarnost nove komisarske uprave na tržaški občini. Prebivalstvo tudi vabita naj zahteva tako demokratično in socialno usmerjeno občinsko upravo, ki bo sposobna reševati probleme, ki so življenjskega pomena za Test,
«Upoštevajoč juridični in gmotni položaj, v katerem deluje javna šola s slovenskim učnim jezikom ter priznavajoč demokratično obvezo o spoštovanju italijanske republiške u-stave glede zaščite narodnih pravic jezikovnih manjšin, obvezuje pristojne ministre in vlado :
a)	da takoj poskrbijo za juridično in gmotno ureditev šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom ter njihovega osebja in sicer po načelu enakopravnosti vseh državljanov, in
b)	da zagotovijo primerno strokovno in kulturno pripravo bodočim šolnikom v okviru šolskih ustanov republike».
To resolucijo bi bil moral naš poslanec, tov. Vidali obrazložiti med omenjeno razpravo v poslanski zbornici. Toda do tega ni moglo priti, ker je bil skrčen čas za razpravo o proračunu ministrstva za javno vzgojo. Kljub temu pa je bila resolucija predložena in jo je ministrstvo za javno vzgojo sprejelo kot priporočilo.
Izjava
posl. Vidalija
Ob povratku iz Rima je tovariš Vidali dal za tisk sledeče izjave v zvezi z gornjim problemom :
«Resolucijo sem predložil z namenom, da opozorim ministra za javno vzgojo na nujnost rešitve tega problema, ki so ga načeli komunistični poslan, ei že v prejšniih zakonodajnih mandatih.
Šolske ustanove s sloven. slum učnim jezikom še vedno ne odgovarjajo kultur, nim zahtevam in niso or-ganično vkl* 'ene v pravni šolski: ; ustroj, ki je
ki ga imajo šolniki drugih šol.
Še vedno obstaja zakonski osnutek, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi predložil bivši minister za javno vzgojo, posl. Paolo Rossi. Toda ta zakonski o-snutek temelji na diskriminacijskih koncepcijah in je zato nesprejemljiv.
Mi vztrajamo na stališču, naj se vpis učencev v šole s slovenskim učnim jezikom in obiskovanje teh šol vrši brez sleherne diskriminacije, na način kot je v veljavi za vpis in obiskovanje v drugih javnih državnih in priznanih šolah. na osnovi popolnoma svobodne izbire roditeljev.
Naš namen je, sodelovali pri predložitvi takega zakonskega osnutka, ki bo bistveno temeljil na načelu, naj šolske ustanove s slovenskim učnim jezikom zajamčijo didaktično, pedagoško, razvedrilno in skrbstveno delovanje,' ki ne ho v ničemer zaostajalo za drugimi šolami.»
Kot vidimo je bilo po prizadevanju našega tovariša Vidalija in drugih treh komunističnih poslancev ponovno sproženo vprašanje juridične ureditve šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Povsem jasno je, da se vpra-. sanje ne bo ustavilo tukaj. Borbo, ki so jo komunistični poslanci že v prejšniih parlamentarnih do. bah načeli, se bo nadaljevala dokler ne bo šola s slovenskim učnim jezikom dokončno priznana in dokler ne bodo na zadovoljiv način rešeni vsi problemi naše šole.
Slovenci smo hvaležni komunističnim poslancem, zlasti še našemu poslancu, tovarišu Vidaliju. za vse prizadevanje
Toda to ni še dovolj. Nujno je potrebno, da tuli mi podpremo poslance, kaiti le tako bo borba u-činkovitejša in krajša.
za praktično izvajanje nadzorstva. Ker so bili storjeni že vsi pripravljalni koraki, je prišel trenutek, da Se napravi zadnji korak in sklene sporazum o nadzorstvenem sistemu. Sovjetska delegacija je prišla v Ženevo prav s tem namenom in je pripravljena obenem skleniti sporazum za dokončno ustavitev jedrskih eksplozij in za uvedbo nadzorstvenega sistema. V ta netoetl je pripravila vlada Sovjetske zveze tudi ustrezen načrt.
Tudi v OZN je sovjetski delegat Zorin te dni govoril o problemu prenehanja jedrskih poskusov. Med drugim je poudaril, da bo Sovjetska zveza ustavila nadaljevanje jedrskih poskusov če bi ženevska konfe. renca zadovoljivo napredovala. Poudaril je tudi, da je sovjetsko stališče o takojšnjem prenehanju jedrskih poskusov naletelo na odobravanje večine mednarodnega mnenja.
Skupina osebnosti je podpisala poziv udeležencem ženevske konference, v katerem zahtevajo prekinitev jedrskih poskusov. Začetek rešitve vprašanja svetovnega miru je v prekinitvi jedrskih poskusov in kontroli nad atomskih oboroževanjem je ined drugim rečeno v omenjenem pozivu, ki so ga pospisali tudi Trvgve Lie, Mauriac, Rooseveltova. Russell in drugi.
Poraz
Eisenhowerjeve
politike
a volitvah, ki so bile ta teden v ZDA so republikanci, ki so sedaj na vladi, doživeli zelo hud poraz. Ameriški volivci so se v veliki večini izrekli za demokrate. Tako so si demokrati zagotovili absolutno večino v parlamentu. Edino v New Yorku je šlo prilično dobro republikancem. Tu je bil izvoljen njihov pristaš za guvernerja.
Komentator moskovskega radia je takoj po objavi volilnih izidov poudaril, da pomenijo ti izidi velik poraz notranje in zunanje politike predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika Dullesa.
Predlog
Rapackega
V Londonu se «tolažijo» s tem, da rezultat volitev v ZDA ne bo vplival na dosedanjo a-meriško politiko. To je povsem logična «tolažba», saj je znano, da je zlasti v zadnjem času tudi angleška zunanja politika zelo blizu politiki ZDA, odnosno Eisenhowerja in Dullesa.
Na vsak način lahko trdimo, da je izid volitev v ZDA izraz ne-zadovoljstva ameriških volivcev z napadalno in reakcionarno politiko, tako v pogledu notranjih kot zunanjih zadev.
Jutri, v nedeljo 9. novembra, ob 11. uri bo v novi dvorani
Ljudskega doma
v ul. Madonnina 19, v Trstu
Svečana proslava 41. obletnice Oktobrske revolucije
Govorila bosta tov.
posl. Giuliano Pajetta
in Marija Bernetič
Predsedoval bo tovariš
posl. Vittorio Vidali
Poljski zunanji minister Ra-packi je pred nekaj dnevi postavil nov miroljuben predlog. Predlagal je, naj bi v Srednji Evropi ustanovili področje, na katerem ne bi smelo biti atomskega orožja. Do tega naj bi pri-šlo v dveh različnih etapah. V prvi etapi naj bi prepovedali proizvodnjo atomskega orožja na Poljskem, Češkoslovaškem ter v obeh Nemčijah, poleg tega pa bi se tiste države, ki še nimajo atomskega orožja odpovedale taki oborožitvi. V drugi etapi pa bi Srednjo Evropo popolnoma jedrsko demilitari-tirali in hkrati zmanjšali klasično oborožitev.
Predlog Rapackega je naletel na veliko odobravanje po vsem miroljubnem svetu, zlasti pa v deželah, ki bi bile v primeru atomskega spopada najbolj o-grožene. Ni pa naletel na odobravanje vojnohujskaških in militarističnih krogih v Zahodni Nemčiji. Kot znano, se je v zadnjem času začela nova nemška vojska oboroževati tudi z atomskim orožjem, kar predstavlja nemajhno nevarnost za mir, zlasti v osrčju Evrope.
Slovenci
vstopite
in Slovenke v vrste KPI !
P
da
olitika. ki jo vodi klerikalna Fanf ani jeva vla-na vseh potročjih državnega in javnega življenja, povzroča resno zaskrbljenost. Posledice te protiljudske politike ču. ti j o zlasti delavski sloji.
Vladajoči krogi skušajo ob podpori velike monopolistične buržoazije pokopati demokratična in svobodoljubna načela, postopno odpraviti sleherno veljavnost demokratičnih ustanov, uničiti pridobitve antifašistične in narodno osvobodilne borbe. Položaj je tem bolj resen, ker je pot, ki jo je zavzela Fanfanijeva vlada usmerjena k vzpostavitvi korporativnega režima. To zahteva velika gospoda, kakor tudi industrijski in monopolistični krogi, da bi nemoteno nalagali breme sedanje krize na pleča delovnih množic. Zato se sedanji vladi mudi. Namesto, da bi ta postopoma uveljavljala demokratične zakone, često objavlja le
Komunistična partija Italije se bori za popolno enakopravnost vseh državljanov in zahteva spoštovanje pravic slovenske narodne manjšine
vladne odloke. Vedno pogosteje prihaja do kršitve zakonov. Vsled tega se dogaja n. pr. da se nemoteno višajo davki, da rastejo cene življenjskim dobri
nam, da se kratijo demokratične svoboščine, da se
ponavljajo diskriminacijska dejanja proti ustanovam in posameznikom in se pri vsem tem ne upošteva določil, ki jili vsebuje demokratična republiška ustava.
Notranji minister zagovarja šoviniste
40-letnica KP Avstrije
Komunistična partija Avstrije je v torek slovesno proslavila tO. obletnico svoje ustanovitve.
dolžan zagotoviti tudi tem Osrednja proslava je bila na
ustanovam popolno normalno delovanje in razvoj.
Istočasno je treba nujno zagotoviti osebju, ki poučuje na teh šolah juridični, gmotni in socialni stalež. ki bo enak onemu.
Dunaju. Na svečani akademiji je govoril predsednik partije Koplenig. Ta je v svojem govoru dal posebni paudarek bojem avtrijskih komunistov v štiride-setih letih in podčrtal naloge v boju za socialistični razvoj.
n vprašanje, ki ga je poslanec Vidali postavil ministru za notranje zadeve v zvezi s prepovedjo volilnega zborovanja na Velikem trgu, je slednji pred kratkim odgovoril. Ta odgovor je kaj enostaven in kra tek. Notranji minister pravi, da je bilo volilno zborovanje prepovedano na osnovi člena 2 zakona o javni varnosti. Nadalje ugotavlja, da bi bilo omenjeno zborovanje na Velikem trgu lahko povzročilo močan odpor širokih množic italijanskega prebivalstva, ki ima Veliki trg za simbol «italijanstva Trsta» Navsezadnje pa, pravi minister, se je volilni shod redno vršil ob isti uri kot je bilo prvotno določeno, toda na nekem drugem mestnem trgu.
Povsem je jasno, da odgovor ministra že zdaleka ni zadosti’ postavljenemu vprašanju. V njem se sklicuje na zakon u javni varnosti, toda popolnoma pozablja na določila demokratične republiške ustave, ki je temelj vse italijanske zakonodaje. Prav tako pozablja na določila londonskega sporazuma, ki ga je podpisala tudi italijanska vlada. Ako upoštevamo vse to,
Odgovor na protest zaradi prepovedi slovenskega govora na trgu Unità
nujno pridemo do zaključka, da omenjeni odgovor ni le nezadovoljiv temveč je obenem zelo resen in potrjuje, kakšne namene ima sedanja italijanska vlada v pogledu spoštovanja u-stavnih določil, ki so zelo jasna in ki ščitijo tudi narodne manjšine, ki prebivajo v mejah države. Zato vse to mora povzročiti resno zaskrbljenost vseh onih, ki se sklicujejo na demokratične svoboščine in na spoštovanja določil republiške n-stave.
Ministrova izjava, po kateri naj bi zborovanje na Velikem trgu povzročilo odpor Italijanov, ki smatrajo Veliki trg za simbol italijanstva, je tembolj nesmislena, ker je italijanska republika zrasla po zaslugi odporniških sil, ki so porazile fašizem. Ta izjava spominja neizbežno na staro šovinistično in rasistično šaro zloglasnega, po-gubonosnega in obsojenega re. j žima, ki ga je italijanski narod že pred tolikimi leti obsodil.
S tako politiko skušajo sedanji vladajoči klerikalni krogi privesti italijansko državo na isti tir kot De Gaule v Franciji.
Protitejpogubonosti politiki morajo nastopiti množice vseh delovnih slojev. Tudi tržaške delavske množice morajo reagirati v tem pogledu. Pri nas je treba poleg vsega upoštevati še deistvo, da klerikalne vlade ne skrbe za obnovo in pospešitev tržaškega gospodarstva in da je Trst poleg vsega še vedno podvržen komisarski upravi, katera po mili volji objavlja razne odloke in odredbe, ki niso v interesu tržaškega prebivalstva na splošno in slovenske skupnosti še posebej. Tako vlada, kot njen komisar v Trstu, nočeta priznati pravic, ki jih naši narodni skupnosti iamči republiška ustava. Nov dokaz v tem pogledu je odgovor, ki ga je na interpelacijo poslanca Vidalija v zvezi s prepovedjo slovenskega govora na velikem trgu, dal minister za notranje zadeve. (Ta odgovor objavljamo na drugem mestu. Op. uredn.) Tako stališče vladnega komisarja v Trstu, kakor tudi stališče rimske vlade do tega problema je protiustavno in je, torej, nesprejemljivo.
Toda kaj nam je storiti danes, ko vlada Krščanske demokracije zaostruje položaj vsega delovnega ljud. stva, ko še nadalje vodi diskriminacijsko politiko?
Predvsem te ne smemo omejiti le na beleženje teh
dejstev. Izkušnje iz preteklosti nam morajo biti v resno svarilo. Predvsem je nujno potrebno, da se v tem trenutku, ko gre za obrambo demokra-
tičnih in narodnostnih načel, združimo z gibanjem in stranko, ki dosledno brani našo enakopravnost.
Komunistična partija I-talije je ščitila naš narod v najtežjih trenutkih, je bila in bo vedno za dosledno ljudsko demokracijo, za narodno enakopravnost. KPI se je vedno in se bo vedno borila za tako stališče. Potem, ko je premagala že toliko težav, bo znala kljubovati tudi sedanjim nakanam Fanfa-nijeve vlade. Vse ovire bodo premagane s skupno borbo delovnih množic. Pod vodstvom KP bomo uspeli preprečiti uresničitev protiljudskih načrtov Krščanske demokracije.
KPI bo kos tej zgodovinski nalogi ako ji bodo sledile delovne množice. Zato pa je potrebno, da se ta partija tudi organizacijsko okrepi. Pomnožiti mora svoie vrste. Slovenci, ki živijo v meiah Italije, se morato zavedati, da dosledna borba, ki jo vodi KPI, za mir demokracijo in narodno e* nakopravnost, predstavlja jamstvo, da bo nagemu narodu zagotovljen narodni obstoi in vsestranski raz. voj. Zato Slovenci in Slovenke, za bodočnost lastnega naroda, za boliše življenje svojih družin, za zagotovitev miru in blaginje, vstopajte v vrste KPI.
Ob priliki obletnice Ok-tobrske revolucije zatirani narodi ne moremo preko dejstev, da so prav veliki uspehi Sovjetske zveze ustvarili pogoie za zmago svobodoljubnih načel, narodne enakopravnosti in demokracije. Ta načela zagotavljalo vsemu človeštvu svetle perspektive za bodočnost.
Tudi KPI vodi borbo za uresničitev teh načel.
MARIJA BERNETIČ-
SLAVA VELIKI OKTOBRSKI REVOLUCIJI
začetnici nove dobe zgodovine človeštva!
Od XX. do XXI. kongresa
Ob priliki 41. obletnice , velike Oktobrske revoluci- | je objavljamo izvleček član- | ka, ki ga je pred nedavnim | napisal Lev Leontijev za revijo «Novi časi». Članek objasnjuje seduti ji položaj Sovjetske zveze in njene perspektive za bodočnost.
C1 ovjetski državljani .«-e vneto pripravljajo na XXI. kun-
►
Sovjetska zveza koraka odločno naprej po poti gradnje komunizma
Politika sile je obsojena na propast
gres KP SZ, ki januarja 1959. Tovarniški poljski delavci, znanstveniki in umetniki bodo pozdravili ta kongres z novimi uspehi.
XX. kongres, ki se je vršil februarja 1956 je pokazal velike spremembe, do katerih je prišlo v svetu v povojni dobi. Na njem so bili sprejeti sklepi, ki so izredno velikega pomena. \nalizo pojavov, kot sta nastanek svetovnega socialističnega sistema in zrušitev kolonializma. o čudovito sintetizirale izkušnje več sto milijonov ljudi vsega sveta. Te izkušnje so bi le povzete tudi X X. kongresa.
odobren na XX. kongresu, pred« stavlja eno izmed etap gospodarskega tekmovanja med so-
se bo začel 27. j t ialističnim in kapitalističnim
sistemom.
Kaj morejo postaviti nasproti temu voditelji zahodnega sveta ? Nič drugega, razen že ob-sojenih političnih metod in propadlih doktrin. Reakcija je zelo slabo izvedla svoje račune. Protirevolucija na Madžarskem je propadla. «Revizionizem» ni » od il pričakovanih uspehov. Področje socialističnega sveta in sile svetovnega komunističnega gibanja pa so se še bolj tesno združile. Jeseni 1957 so predstavniki komunističnih in de-aključkil» i IaVskih partij iz številnih dežel, zbrani v Moskvi na proslavi 40
^esti petletni načrt, ki je bil 1 letnice Oktobrske revolucije,
ponovno potrdili svojo navezanost na načela marksizma-le-ninizma. Ti predstavniki so tudi odobrili in izpopolnili teze XX. kongresa.
(-as je osvetlil ideološke šibkosti zahodne politike, ki je neovrgljivo zgrešena in obsojena politika. Neuspeh p roli revo. luci je na Madžarskem, neuspeh pustolovščine okoli Sueškega prekopa, propad imperialističnega posega v Libanonu in J or. dani ji. brezuspešne provokacije na Formozi, so dogodki, ki po* trjujejo da je politika sile nevarna za tiste, ki jo uporabljajo, da je brezuspešen pritisk na ZSSR, Kitajsko in druge dežele socializma. Ti dogodki potrjujejo, da so se narodi manj razvitih dežel otresli kolonializma in da niso več osamljeni, da «topovska diplomacija», ki je veljala še pred pol stoletjem, danes ne velja več, pa četudi so topnjače nadomestile velike vojne Rotil je, da je doba osvajanji- Kitajske kakor tudi drugih dežel, za vedno prenehala obstajati.
Roba, v kateri živimo, je doba drugačnih osvajanj, kot to potrjuje izkušnja ZSSR in drugih socialističnih dežel. In ta osvajanja je mogoče realizirati na zemlji, pod zemljo in nad zemljo.
Sovjeti so na zemlji izvedli «osvajanje». Toda to je naperjeno proti doslej še neobdelanim področjem. V treh letih, to je od 1954 do 1956 so v ZSSR na novo obdelali 36 milijonov hektarov zemlje. Prav tako se vodi v ZSSR «ofenziva» proti pomanjkanju stanovanj. Predvideva se, da bo to vprašanje dokončno rešeno v teku 10 do 12 let. .
Po Oktobrski revoluciji- je nekoč industrijsko zaostala dežela spremenila svoje lice. Danes je Sovjetska zveza ena izmed najbolj industrializiranih držav na svetu, v nekaj letih pa se bo povzpela na prvo mesto v tem pogledu. Načrti, ki jih je izdelala KP SZ predvidevajo da se bo ključna industrija v prihodnjih 15 letih podvojila in celo potrojila. Tako se ho uresničil cilj. ki ga je začrtal Lenin : Sov jetska zveza ho dosegla in presegla najbolj industrializirane kapitalistične dežele. Na sliki : nepregledna vrsta avtomobilov v eni izmed sovjetskih avtomobilskih tovarn
In nad zemljo? Tudi tu je v teku «osvajanje». Urinili so se celo v kozmično prostornino. I. sputnik je napravil 1.400 krogov okoli našega planeta, kar znaša skupno okrog 600 milijonov km dolgo pot. II. sputnik je napravil okrog 2.370 krogov okoli Zemlje, kar znaša nad 100 milijonov km. 111. sputnik, ki je bil pognan v vsemi rje še vedno kroži...
Tudi v podzemlje «prodirajo» Sovjeti. To delajo z namenom. da v čim večji meri izkoristijo podzemska bogastva. In odkrili so velikanske zaloge premoga, petroleja, naravnega plina, železa, drugih kovin itd. Vse to so v veliki meri odkrili v vzhodnih deželah, ki niso bi* j le doslej še nikoli raziskane.
In končno še neskončna pridobitev komunizma, ki je «prodrl » v srca in v zavest več sto milijonov človeških bitij.
Spričo velikega vzpona sovjetske industrije in gospodarstva sploh, kakor tudi vzpona, ki ga na tem področju beležimo v
drugih socialističnih deželah, prihajajo tem . bolj do izraza protislovja, ki jih beležimo v kapitalističnem svetu. Ka pitali-stični svet ži> i v perspektivah h ude gospodarske krize, ki se pojavlja zlasti v ZDA in ima resen odraz v vseh ostalih kapitalističnih državah. V ZDA se je proizvodnja v lotu 1956 povečala le za 3% \ primerjavi z letom 1955, lani je os‘ala nespremenjena. v prvih 3 mesecih 1958 pa se je zmanjšala za 11%. \ državah zahodne Evrope se je proizvodnja v letu i956 povečala le za 5% v primerjavi z letom 1955. leta 1957 jv ostala prav tako nespremenjena, d oči m je v prvih 3 mesecih 1958 padla za 2%. Pojavljajo pa se zelo velike razlike med posameznimi državami. Tako je n. pr. industrijska pro. izvod n j a v prvih treh mesecih 1958 v Veliki Britaniji narasla samo za 1 %, v Belgiji je padla za 6%. na Holandskem za 4% in na Danskem za 2%. In tako bi lahko na osnovi podatkov nadaljevali v nedogled.
Minil je čas, ko so sovražniki komunizma upali, da bodo gospodarski načrti ZSSR ostali samo na papirju. Zalo pa jih sedaj ti načrti navdajajo s strahom in nemirom...
Sovjetski gospodarski načrti
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nekoč zaostala dežela tekmuje z najbolj razvitimi državami na svetu
41
oktobra
so boljševiki pozvali petrograjsko ljudstvo, naj strmo-glavi začasno vlado. Naslednji dan se je Lenin preselil v palačo Smolnv. kjer je bil sedež glavnega stana vstaje. 25. oktobra (t. j. 7. novembra po novem koledarju) je rdeča vojska zasedla pošto, železniške postaje, razna ministrstva in državno banko. Z ladje «Aurora» so obstreljevali Zimski dvorec, kjer je bil sedež začasne vlade. Kmalu za tem je bil dvorec zavzet po ustajnikih. Na sliki
Napad
je Zimski
omenjeni
dvorec
let poteka od tedaj, ko je velili a Oktobrska revolucija spremenila oblike življenja in dela v deželi nekdanjih izkoriščani/i in sestradanih umu. žikov» in «krestjanov». Od takrat je novega sovjetskega človeka zajel nov polet, nov zagon ustvarjanja.
Prikriti talenti, novi razum-uiki, ki za časa carskega režima niso imeli možnosti in pogojev. da bi svoje lastnosti in sposobnosti dopolnili >• študijem jili uveljavili in spravili v službo svoje dežele in človeštva. so se pojavili iz ljudskih 'vrst in diali svoj doprinos za napredovanje na vseh podro-čijh.
Stremi jen je so vjetskega ljudstva, od trenutka ko je bila postavljena nova vlada delavcev in malih kmetov, je bilo. napredovati tako, da bi zadostovali svojim potrebam in da bi prekoračili po kvaliteti in kvantiteti razna področja velesil kapitalističnega režima. Uspehi ki jih danes beležimo sq taki, da lahko trdimo, da je SZ na nekaterih področjih, poglavitne važnosti, kot sta znanost in tehnika, prehitela celo Združene države Amerike.
Pred dvemi leti, je sovjetski fizik, Gilzin, spisal neko knjigo o potovanjih v vsemi rje. Takrat se je njegovo pripovedovanje o tem. kako si zamišlja potovanja v ionosfero,
Gesla CK KP SZ
za proslavo 4L obletnice Oktobrske revolucije
lava veliki Oktobrski revoluciji, ki je Divorila novo dobo v zgodovini človeštva, dobo uničenja kapitalizma in zmage socializma.
cializem in se odločno bori proti vmešavanju imperialističnih napadalcev v notranje zadeve Kitajske! Naj. živi nezrušljivo bratstvo in sodelovanje med Naj se vedno bolj utrju- sovjetskim in kitajskim
1 ljudstvom, ki je močna
med narodi Sovjetske ze in Indije!
je akcijska enotnost vseh delavskih organizacij v borbi za mir. demokracijo in socializem! Vse za borbo proti nevarnosti nove vojne! Odločno obsodite imperialistične vojne hujskače ! Za mir in sodelovanje z vsemi narodi!
CK K P SZ pozdravlja delavce socialističnih dežel in vzklika nezrušljive-mu prijateljstvu in sodelovanju med sovjetskim ljudstvom in narodi ostalih socialističnih dežel.
Pozdravljamo veliki kitajski narod, ki gradi so-
vom, ki je trdnjava miru v svetu !
Bratski pozdrav delavcem Federativne ljudske republike Jugoslavije! Naj se vedno bolj utrjuje prijateljstvo med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom, kar je v interesu borbe za mir in za socializem!
Tople pozdrave velikemu narodu Indije, ki se bori za napredek svoje domovine, za mir v Aziji in na vsem svetu ! Naj se vedno bolj utrjuje prijateljstvo in sodelovanje
Q ovjetski ljudje ne marajo ^ vojne. To je jasno vsakemu dobrohotnemu človeku na zemlji. O tem, da Sovjetska zveza ne bo nikdar začela vojne prva, vedo predobro, čeprav tega ne priznavajo njeni sovražniki. ki vpijejo o «rdeči nevarnosti». Izgube ZSSR med drugo svetovno vojno so znane vsakemu. S herojskimi napori ljudstva «o bile zaceljene rane dobljene v vojni. Mesta ili vasi, ki jih je razdejal agresor, so bila ponovno zgrajena. Sovjetska zveza je nadkrilila svoje predvojno gospodarstvo napreduje v tempu, kakršnega še ni bilo v zgodovini. Svojih smotrov ne skriva. Želi si zmage. zmage sil napredka v vsem svetli. Stremi k temu. da bi dragocenosti svetovne kulture postale dostopne vsem. Vtira poli v zvezdno prostranstvo in prodira v nove in nove skrivnosti t .«emirja, da bi čez sto let polonici s smehljajem gledali t a zemljevid zvezdnega neba XX. stoletja, kot mi gledamo, na zemljevide. Ptolomeja.
V ta namen pa je' potreben trdni in dolgotrajni mir. Mito-ljubna gradnja bo dejansko pokazala tistim, kjer vlada drugi red. prednosti našega sistema. Sovjetska zveza stremi k zmagi. tod« ne t pomočjo orožja,
Mir
vsemu svetu
Napisal I. N. Goleniščev-Kutuzov, sodelavec Inštituta za svetovno znanstveno literaturo, doktor pariške univerze
marveč s tvorno močjo razuma.	.	...
Ko njena vlada -pet, in spet predlaga Zahodu pretresli protislovja. dogovoriti se pristali na vzajemno popuščanje, slišimo stalno isti odgovor: to je propagand a. Ko Sovjetska zveza skrčuje svojo armado umika vojsko 7. ozemlja bivših nasprotnic. končno pa se enostransko odpoveduje preizkušanja«! atomskega in vodikovega orožja. se v odgovor od Bonna do Washington« razlega isti napev : to je propaganda.
Pa, milostljiva gospoda, to je propaganda, . ali ne . agresije, niržnje siti; tmiožigne, moritve, marveč propaganda najbolj za-željeuega in svetega človeku, utrujenemu zaradi voj a -- propaganda miru. In ne le propaganda : vzgled po katerem se da priti do pametne in pravične
rešitve problema, kako preprečiti vojno katastrofo. Zato v ZSSR vedo,' da ideje koeksistence, vzajemne potrpežljivosti in mirnodobnega tekmovanj,i -prihajajo do 'Intero milijonov ljudi raznih «rodnosti, ver in nazorov. Radosti nas mis-l o tem, da so naši yavezniki, ne I - na« politični somišljeniki, marveč vsaka mati, ki se sklanja nad zibelko svojega otroka, vsak pošten človek, ki ne želi smrti nedolžnih.
Sovjetska zveza si želi miru in ne gleda na kozmično prostranstvo, kamor se ji je prvi posrečilo prodreti, kot na bojišče z» vojskovanje, temveč ria prostor za nòve žrtiago znanosti. V tem je glavna razlika v pogledih sovjetskih ljudi in določenih ameriških državnih funkcionarjev. Zločinska pusto, lovska politika blaznežev, ki
imajo na razpolago moderna sredstva za uničevanje človeškega rodu, spet grozi miru na zemlji. Dovolj je le pritisniti na gumb in zavrtel bi se kompliciran stroj. Atomske in vodikove bombe hi porušile prestolnice sveta. zastrupile n a tisoče kvadratnih kilometrov naokrog.
Sile miru bodo zmagale

Neglede na ameriške kaeije in z diplomatskimi frazami komaj prikrite sovražne propagande, sovjetsko ljudstvo vseeno upa. da bodo sile miru zmagale. Milijoni Američanov katerim ne «groze» sovjetski ljudje marveč pošasti, ki so sad fantazije nekaterih ameriških politikov, bodo dojeli, da je mir prav tako važen za Združene Države, kakor za Sovjetsko zvezo in da je treba spremeniti politično smer in se ne odpovedovali pametnim in humanim predlogom. Na to poziva tudi napredna javnost vsega sveta, katero mora vlada Zdru-
ženih držav Amerike nujni u-poštevali.
Politika sile je doživela polom. Prav gotovo ni pametno trdovratno braniti njene zban-krotirane, v svetovnem javnem mnenju že dovolj razkrinkane postojanke. Naj navedemo besede šefa sovjetske vlade Hru-ščova: «Razum in zavest se ne moreta pomirjevati z grozečo nevarnostjo nuklearne vojne, zdravi smisel protestira proti nesmiselnemu in naravnost povedano, zločinskemu zapravljanju ljudskih bogastev za ustvarjanje vedno strašnejših sred. slev razdejanja In uničenja».
Prišel je čas. da bi vsi pošteni funkcionarji znanosti in umetnosti na Zahodu povzdignili svoj glas in podprli stvar miru. Naj osvežimo zahodnim mojstrom kulture starogrški izrek o miroljubni deželi Hiper-b ore j e v, ki se je nahajala v gen-garskih predelili sodobne Ru sije, odkoder so v Deltiški tempelj prišli sli Apolona — boga svetlobe, pokrovitelja muz. Sovjetski ljudje neso iz severnih hiperborejskih predelov po vsemu svetu besede miru in vero \ sončno moč razuma. Naj znanstveniki Zahoda ne zavračajo naših daril ! Odločno naj se zavzamejo za mir in njegovo zaščito.
Tople pozdrave tudi narodom Indonezije, Burme, Ceylona in Kambodže, ki se borijo za mir in učvrstitev narodne neodvisno, sti.
Centralni komite KP SZ loplo pozdravlja narode Libanona in Jordanije, ki se borita proti kolonializmu in imperializmu, za odhod vseh ameriških in britanskih čet iz njihovih dežel!
Toplo pozdravljamo narode Združene arabske rejmbli ke v borbi za mir in utrditev liarodne neodvisnosti njihove dežele! Pozdravljamo ljudstvo i-raške republike, ki se je otreslo zatiranja imperialističnih kolonizatorjev in njihovih sokrivcev! Pozdravljamo narode Arabije, Afrike, Latinske Amerike in narode kolonialnih dežel !
Naj živi prijateljstvo in sodelovanje med narodi Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Francije in Sovjetske z ve ve, v interesu trajnega miru v svetu !
Naj se utrjuje prijatelj-st\o med narodi Sovjetske zveze. Italije, Švedske, Norveške, Danske, Finske, Avstrije in Islande.
Tople pozdrave japonskemu narodu v borbi proti militarizmu ter za mir. demokracijo in neodvis-nosi japonske <1 ržave 1
Naj živi leninska zunanja politika ZSSR, politika mirnega sožitja med državami z različnimi socialnimi sistemi, politika ohranitve in utrditve mitu, gospodarskega in kulturnega razvoja v vseh deželah sveta !
Na koncu CK KP SZ vzklika delavcem vseh strok, kmetom in razumnikom SZ ter jih poziva, naj z novim delom in novimi uspehi počaste XXI kongres sovjetske partije.
1LJA EHRENBURG:
PRI OKNU
Temno je.
Nekje se bijó.
So naši ‘1 So oni 7 Vseeno!
In čas 't Kdo zda j misli na to...
Vse se zdi kol v sen zaštorjeno.
Žvižg krogle... In že je ni več.
Po tleli težki sneg leži 4—-nihče ga ne meče preč.
Pijani vojak kriči :
«Pokonci, vstanite ljudje! »
Vrane vreščijo nekje
in v stražnici slišim žensko prositi:
«Zakaj si zapustil me, Boris moj dragi? Po svetu bom morala iti...»
Če hi bil hudoben, bi streljal, vas, vragi! Če solz bi premogel, bi jokal v pomoč. «Tovariši, tu je naš čas ! »
Koraki hitijo v noč...
Sneg jim je legel v srce in obraz in ta ne skopni več... čemu še pomlad? «Hura!» nekdo blede pred smrtjo — nemara kak vinski bral.
Vseeno! Po novem, kdor si, se zavrti, zdivjaj se. poženi v napad!
Zanikrna, črna pustinja,
daj roko v slovo — domovina!
Vsem ! Vsem! Razglas!
Rešujte nas! Bijte! Naprej !
Z dlanmi zakrije si obraz in veter jim poje z vej:
«Kot žrtve ste padli v borbi za nas...» Prišli bodo drugi ljudje in vašim se žrtvam smejali.
Nikoli : Zakriči, srce : mi zate smo, Rusija, pali!
Poslovenil : Lojze Krakar.
Velik napredek na področju znanosti in tehnike v SZ
in naprej, na satelite in drug*' planete, zdelo fantastično. So* mo dve leti kasneje pa so s0“ vjetski znanstveniki spustili d' metno luno v vsemirje. Malo luna. ki smo jo tudi v naših r krajih, z radostjo zagledali * prostim očesom, je dolgo krožila okrog zemlje. Mesec ČOK kasneje je svet izvedel, da ne‘ ko živo hilje, to je prvo živ0 nitje, kroži v nepopisni daljavi: z nepopisno brzino okrog la. Mala psička hajka, ki so j° sovjetski znanstveniki spustili 1 Lsemirje na satelitu, je dokaz11’ la človeštvu, da «prerokovanjav Gilzina postajajo živa resnico. Sovjetski učenjaki so dokazati' da lom ptici ran življenjski or
ta v v
h
Via
ei
Gl
'k0
lisk
lisk
v
1'civ
k
ganizem. z lastnostmi. ki
veliki meri podobne človeških-lahko živi in se hrani tudi 1 vsemirjn, da prenese omamlji10 hrzino 30.000 km na uro. T° nedvomno predstavlja izredno važen mejnik v zgodovini čl0* veštva in služi kot priprava bodoča potovanja v vsemirje Zato bosta 4. oktober in 3. n°' vember 1957-, ostala vselej 1 spominu človeštva, kot revolV' cionarnu dneva in mejnika 1)0 ve dobe.
Važen trenutek je bil 21. februarja 1957, ko so iQ4
vjetski znanstveniki spustili pril
sputnik, opremljen z laborat°' rijem, ki je tehtal 1520 Znano je, da so po mnogih P°\ izkusih, ki 'niso uspeli, tudi Združene države Amerike, k°n' čno le spustile svoj satelit, k1 pa je bil malo večji od jabolk0-Toda zaradi omejene velikosti niso mogli spraviti v njego1}0 notranjost aparatov za registi | ran je pogojev stanja v ves^ j stvu. Danes sovjetski učen jo*} j razpolagajo z večjimi in Poi\ livnejšimi podatki, ki so nll\. no potrebni za nadalnji študo in bodoča potovanja človek Spustitev zadnjega izstrelk0 (dne 27. avgusta letos) z dve°l(l psičkama, ki je dosegel daljoH 450 km in se vrnil na zeniti0 1 z živimr živalcami, pomeni n korak naprej. In danes Sovjei ska zveza beleži kar 4 rekord6 prvič, da je bil spuščan izstrele ki je tehtal nad tono in P°‘ v daljavo 450 km, da se je U.' ko vrnil zopet na zemljo 1
prenesel pritisk atmosfere; l'f nil se je na kraj, kot je h* ° določeno in dve živi bitji prišli zopet iz vsemirja nep° škodovani.
Zadnje čase se ameriški zn011 slveniki ukvajajo s preuči njem. kako bi spustili izs^ lek na luno. Bil je tudi neki posrečen poizkus. Sovjetska za, dasiravno nadaljuje sV°J Študije v pogledu potovanj ^ vsemirje. smatra za važnejše
red'
tem trenutku, nadaljevati p1 vsem s preučevanji za doseg° napredovanja v predmetih kojšnje važnosti, ki bi služiti potrebe in življenje na zernti ‘ Zato ji je uspelo, da je l,rl^ spustila medcelinsko raketo, je zgradila prvo ladjo na atoTJl s ki pogon in prvi turboreakt0 na atomski pogon.
To bo predstavljalo c nUtku, ko bodo ti predwe
(Nadaljevanje na 4. stra
ni)
«Osvajanje» neobdelanih površin se v SZ neprestano nadaljuje. V zadnjih treh letih so na novo obdelali nad 36 milijont»! hektarov zemlje, ki ni bila nikoli prej obdelana. V letih 1954-57 se je celokupna kmetijska proizvodnja v SZ povečala za 7,1% na leto. Narasla je potrošnja kruha, masla. mesa, sladkorja, mleka itd. Z nov o reformo imajo kolhozi najširše možnosti nadaljnjega razvoja. Pri povečanju pridelkov igra vlogo mehanizacija pri obdelovanju zemlje
zelo važne
(a
‘tjc lišč, !en lilu M te
»sk
ho
no
Do
del
Mb
v
Mo
stoj
polt
»Ve;
trs
r
vSe:
t>nc
»tki
'tik
den
feti
tej
ivek je 'ti , ‘bit, 'tiis Oc
W
hi
't»o
Seti
stav
'Ud'
tal;
v
kil
tl
Igo
‘top
c
bec
Za
bit
IH.S
Pr»
b/f
%
Vi
fe/i
op
hi,
»«n
l£
Ti
h,
S
1pl »lili
!|i<v
Mi
v
bit
H
čil
R,
S
v,
X
;C
N
k»
»Iv
>
V
N,
KULTURA I N Z i\ A N O S T
Nova sezona
Slovenskega narodnega
gledališča v Trstu
;llllill:il:i:iiilllliill!l!illlll!l!lliillllliliii::iillllliil«lllllllllllll]llillllllllllllllllllllllllimilllimillllllllllllllllllll:liilll»lllllllllllllllllll!lllll!lllll
1
Tudi letos je med pripravami na novo gledališko sezono, naš urednik o ki s kal Jožeta Babiča, timet P'šl:cga vodjo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, ter se z njim pogovo ril o problemih gledališke ustanove in zlasti o programu, ki ga bo ta izvajala I v novi sezoni.
S člankom, ki ga objavljamo v današnji številki Želimo seznaniti naše bralce z omenjenim programom in z drugimi načrti, ki jih namerava izvesti SNG, 1 bližnji sezoni.
h
lo.v n s ko narodno gledališče v Trstu bo v gledališki sc-i !958-59 nekako istočasno 'ih lo dva različna progni enega na Tržaškem in enega Goriškem. Prav za prav bi 'ko rekli, da gre za dve gle-^ liski sezoni. Takoimenovana l. 'iška sezona sc je že zače-v Trstu pa sc bo : začela Gvidoma \' drugi polovici meseca.
G otvoritveno predstavo le-'nje sezone v Trstu je gle-l'šče izbralo drarho Zločin in !(in, ki jo je po izvirnem be-Mu romana za odrsko upri-'itev predelal tržaški itali-Nki dramatik Dino Dardi, ho obenem krstna predsta-nove priredbe slovitega de-Dostojevskegà. Dino Dardi lelo tako priredil, da je vso Mbo obsežnega romana str-v tri dejanja ter pri tem 'doti ohranil psihološko plat 'topajočih in motiv romana.
‘oleg Zločina in kazni bo žensko narodno gledališče frstu v bližnji sezoni postana oder še neko drugo vSem novo delo. Gre za so-^bo satiro, ki jo je šele pred atkim napisal tržaški dra-‘‘tik, prof. Jože Tavčar, derida se" bo nova satira ime-ala Junakova smrt. Vsebi-tega dela -sicer v podrobno-še ne poznamo, vendar vemo, da obravnava splo-probiematiko sodobnega lveka. Gledališki vodja trdi, ie pri novem Tavčarjevem 11 opaziti mnogo večjo poštev kot pa pri lanskem l,tiskem delu pod naslovom ''odnja nedelja.
^°niač repertoar se bo v le-Mi sezoni obogatil tudi s po-'ho uprizoritvijo ljudke igre 'eti brat. To igro bo SNG 'javilo na oder v popolnoma v' zasedbi in bo nedvomno ’Udila mnogo zanimanja pri 'ktliški publiki. Deseti brat v prvi vrsti namenjen po-Gju. Z njim bo SNG gosto-tudi na Koroškem.
'feoslovansko dramatiko v ern smislu bo v novi sezoni ’toPal srbski dramatik Sre-s popularno komedijo Čira in pop Spira. Ta hedija bo za občinstvo, no-Z-abave, predstavljala tuch pri nas
Za otvoritveno predstavo so izbrali Dostojevskega „Zločin in kazen(l
V načrtu je tudi opereta „Boccaccioi(
Potrebe po izboljšanju vezi med SNG in slovensko skupnostjo v Italiji
doka i -malo poznan in ki sc tiče pravoslavja.
Slovanska dramatika,
V tem sestavku sem nave-: del važnejša dela, ki jih bo brez ; SNG v Trstu postavilo na o-
k ate re si repertoarja ne mo-lemo zamišljati, ko v novi sezoni zastopana z delom Madeži na soncu, ki ga je napisal slovaški dramatik Leopold La-hola. Madeži na soncu, so na videz detektivska zgodba, v resnici pa razglabljajo sodob-
der v teku letošnje sezone. Morda bo kako delo moralo izpasti iz enega ali drugega razloga iz programa. Morda bodo v teku sezone nastale morebitne spremembe. Toda to ni bistveno važno, pač pa je važno, da SNG skuša z vsemi silami
Prosek vabi na martinovanje
no problematiko in poskus,ob- | obdržati visoko umetniško raven repertoarja in istočasno v največji meri zadostiti različ-
j'itje sveta, ki je
vladanja človeka z njegovo popolno podreditvijo ter konflikti, ki morajo nujno nastati, ko še v človeku začne prebujati zavest, da se ne sme podrediti. V tem delu je dramatik Lahola povezal med drugim tudi problem obnovitve nemške vojske.
Tudi na mladi rod je gledališko vodstvo pomislilo. Na spored je postavilo zelo popularno pravljično igro Pepelka, ki jo je napisala češka piša teljica Marija Holkova.
Italijansko dramatiko bo zastopala drama La legittima difesa, ki jo je napisal Carlo Levi in za gledališče priredil že omenjeni tržaški dramatik Dino Dardi. V izvedbi SNG se bo la drama po vsej verjetnosti imenovala Tómba je pot.
S področja klasične dramatike bodo na sporedu sledeča dela : Molierejeva šola za žene, Schakespeareva Romeo in Julija.
Nadalje, bodo na sporedu še Kolesje, ki ga je napisal Sartre, prevedel pa Jaro Dular, satirična komedija Ninfa na suhem,- ki jo je napisal Gram toff .in jo prevaja prof. Ivan Savli, Dnevnik Ane Frank in morda še kako drugo delo.
Za zaključek sezone je v načrtu uprizoritev Suppejeve o-perete Boccaccio, pri kateri bodo s SNG tesno sodelovali razni pevci in glasbeniki s Tržaškega in pa Glasbena matica. V resnici bo to poskus za u-stanovitev trajnega glasbenega repertoarja. To delo bo zlasti primerno za poletna gostovanja na prostem.
Že v uvodu sem omenil, da je umetniški vodja SNG dejal, dà bo letos SNG imelo poleg tržaške tudi goriško sezono. Zato bodo nekatere premiere zgoraj navedenih del v Gorici. Prav v teh dneh je bila v Gorici primiera Collettove komedije «Gigi». Ta zamisel SNG je popolnoma pravilna..
Na šesti celini zemeljske oble
Verjetno ni več daleč dan, ko bo celotna Antarktika dokončno raziskana, za kar bodo imeli nijveč zaslug sovjetski raziskovalci
ni m željam ljubiteljev gledališkega življenja. Že iz tega kar sem zgoraj navedel, je mogo- i če sklepati, da so naloge, ki si jih postavlja SNG velike in hvale vredne, za kar mu moramo biti že vnaprej hvaležni. Toda pri vsem tem pa je nekaj
(Nadaljevanje na 4. straniJ
Kot vsako lelo bo tudi letos na Martinovo velik praznik na Proseku. Prišli bodo. številni kramarji z najrazličnejšim blagom. Furlanski trgovci bodo gotovo tudi tokrat pripeljali mlade prašičke na sejem. Prišli bodo ljudje iz okoliških vasi in pa mnogo, mnogo meščanov. Zlasti slednji bodo prišli, da pokusijo novo proseško vino. Prav letos je to vino izredno dobro in bo nedvomno še bolj «vžgalo» razpoloženje na martinovanju
Kdo je prvi gojil nogometne igre ?
Xj kateri deželi so začeli naj prej gojiti nogomet?
Odgovori na to vprašanje so različni. Marsikateri narod, zlasti večji, se hoče ponašati s prvenstvom v tem pogledu.
V SZ n. pr. trde, da so prvi gojili nogomet Georgijei. Trde tudi, da se je ta igra prvotno imenovala «Gelo». Igrali pa so jo tako, da so skušali žogo spraviti preko nasprotnikove črte.
Angleži odločno pobijajo te trditve in se ponašajo s tem, da so pri njih najprej igrali no-goniei. Iz nekega zgodovinskega vira je razvidno, da se je angleški kralj ražgovarjal 0 tem vprašanju že v VI. stoletju.
Kitajci pa gredo precej nazaj v zgodovino in trde. da se je nogomet goji) pri njih že pred 2000 leti. O tem obstajajo zelo stari zapiski na svilenem papirju.
Tudi Nejnci hočejo biti prvi. Trde namreč, da so prav oni iznašli nogometno igro in da so že od nekdaj bili «dobri v napadu».
meriki. To tezo zagovarjajo na sledeč način : «Človeški rod izhaja iz opičjega. No, in v votlinah, kjer so prebivale opice so odkrili! risbe, na katerih je razvidno, da so se te igrale z o-kroglimi predmeti, po vsej ver-jetnosti kokosovimi orehi. Jasno je, torej da so praprebival-ci Južne Amerike, torej opice, iznajditelji nogometne igre.»
Novo mladinsko gledališče v Moskvi
kulturo je dodelilo velika denarna nekažila za uspešno delovanje tega svojevrstnega in zelo važnega gledališča, ki bo nedvomno navdušilo številne mlade umetnike. (SIB)
hi vendar sta energija in volja ljudi, premagali neverjetne težave. 865 kilometrov od «Mir. nega», na 74 stopnji južne širine in 97 stopnji vzhodne dolžine je bila postavljena notra-njecelinska postaja «Komso-moljskaju» v višini 3.540 metrov nad morsko gladino. Postalo je mogoče pomikati se še dalje v notranjost celine. A na 69. dan od tedaj, ko se je skupina podala na pot, so znanstveniki prišli na južni geomagnetni tečaj. Tam, 1.410 kilometrov nad morsko gladino so po-ìurniki organizirali novo znan-st veno pos t a jo « V oslok ».
Tako je bila rešena ena najbolj težavnih nalog sovjetske antarktične ekspedicije in sicer postaviti notranjecelinske znan. štrene postojanke. Zanimivo je, da so nekateri inozemski znanstveniki menili, da je' otvoritev postaje ciVostoki> nemogoča. Na svojih zemljevidih so enostavno prekrižali te kraje.
Sedaj v Antarktiki vrši raziskovanja tretja antarktična ekspedicija, na čelu z znanim po. larnikom E. I. Tolstikovom. Njeni člani so prispeli na celino lanskega novembra in posta, vili v notranjosti Antarktike še eno znanstveno postajo «Sovet-skaja», ki leži 1.420 kilometrov od «Mirnega». Postaja se nahaja v višini 3.700 metrov nad morsko gladino. Komaj 700 kilometrov jo loči od tečaja re. lativne nedostopnosti, se pravi kraja na zemeljski obli, kamor še nihče ni mogel prodreti. Sest sovjetskih postaj, od 24, ki de. lujejo na antarktični celini, vrši tam kompleksna geofizična opazovanja. Od sedmih notra-
Jadranska obala se pogreza
O kupina jugoslovanskih znan-kJ stvenikov že dalj časa raziskuje obalno področje Ja-I tiranskega morja. Zadnje razi-| s kave so dale precej novih po-I datkov o podmorskih oblikah jugoslovanskega dela Jadrana. Znano je namreč, da jugoslovanska obala Jadranskega morja počasi tone.
Znanstveniki so ugotovili, da šče. To je prvo tovrstno gleda- j obstajajo na dnu morja stare
Septembra so v Moskvi ot-vorili novo mladinsko gledali-
lišče v SZ. V njem bodo nasto-pali dijaki višjih šol za dramsko umetnost iz Moskve, Leniri-
Toda tudi Južni Američani | «rada* KÌÌeVa_’ ™1ÌSÌja’ TaŠken*
in drugih ve-
trilo svojo. Po njihovem se je nogomet rodil prav v Južni A-
kopenske oblike potopljene cibale, rečne doline in kraške o-blike zemlje. Potopljene doline rek Krke, Zrmanje in Cetine ' segajo po več deset kilome-
n , .	j	1 trov v morje. Pred nedavnim
ta, Bakuja, R.ge ,n drugih ve- i ugotovi)i tudi, da je nekdaj
likih mest SZ. Ministrstvo za ' pritekla Soča v Jadransko mo-
rje okoli 70 km zahodno od otoka Mali Lošinj. Torej je tekla 150 km ob sedanji obali Istre. Dolina reke Neretva, ki se sedaj izliva v morje pri PIo-čah, pa sega pod morjem do otokov Hvara in Korčule.
Zaradi spuščanja morske cibale so tu nastali številni otoki in zalivi in zato je danes o-bala vzdolž Dalmacije tako razgibana in lepa.
Upoštevajoč zadnje raziskave pridemo do enostavnega zaključka, kako so nastali zalivi Zavratnica pri Jablancu, Cetinska Draga pri Omišu, Om-bla ali Dubrovniška Rijeka itd.
lijecelinskih znanstvenih postaj, katerih postavljanje je bila še zlasti težka zadeva, štiri pripadajo Sovjetski zvezi.
Znanstveniki razkrivajo skrivnosti narave
Sovjetska zveza je začela proučevati šesto celino skoraj trideset let kasneje kot Ame-rikanci. Toda rezultati razisko. vanj sovjetske antarktične ekspedicije so omogočili, da je zavzela eno vodečih mest med o-stalimi deželami, ki delajo na tem področju.
Od vseh postaj, ki delujejo v Antarktiki, je postaja «So. vjetskaja» najbolj oddaljena od obrežja in se nahaja najvišje nad morsko gladino.
Sovjetski znanstveniki so izvršili aerofotograjiranje obrežja med 40 in 166 stopinjo vzhodne dolžine na teritoriju, ki tvori okoli eno tretjino vsega obrežja Antarktike. Sedaj je nastala možnost sestaviti prve zemljevide pravilno raziskanega območja šestega kontinenta. 7jP je sestavljen geološki zemljevid parcel kontinenta, ki so proste ledenega oklepa, v predelu delovanja ekspedicije. Pro. učen je tudi nastanek takoime-novatlih antarktičnih «oaz» kjer ni zaledenelosti. Dobljeni so bili važni podatki o režimu cirkulacije v troposferi in spodnji stratosferi ter zbran dragocen material o zgodovini četr-tinske zaledenelosti Antarktike. Sedaj se že da vzporediti proces zaledenelosti v severni in južni polobli.
Človeštvo je dobilo novo predstavo o debelini ledenega pokrova na šesti celini ter o
lina zemeljske oble je bila pokrita z rastlinstvom.
Zanimiva najdba je čakala sovjetske biologe v oceanskih vodah blizu otoka Mordvi-nova iz skupine Južnih Set. lantdskih otokov, katere sta hila odkrita še leta 1821 F. Bel. linghauzen in M. Lazarjev. Trai j, ki so ga spustili s krova dizel-elektroladje «Ob» v giovino 400 metrov je dal bogat lov najraznovrstnejših majo-ličnih steklenih spužev, lepih rožastih vodnih koralov, morskih lilij, zvezd in drugih prebivalcev oceana.
Raziskave se nadaljujejo
Med neko plovbo so ihtiologi pomorske ekspedicije dobili ve. like primerke rogate belokrvne ščuke. Ta riba je bila tokrat prvič ulovljena. Za razliko od vseh drugih rib ima popolnoma prozorno kri. Ta ščuka z belimi škrgami in krvjo, ki je prozorna kot voda, je še dandanes zagonetka za znanstve. nike.
Zavoljo vseh teh celinskih in pomorskih raziskav sovjetske antarktične ekspedicije je svetovna znanost dobila še več dra. gocenih bogatih podatkov.
Sovjetski znanstveniki v Antarktiki imajo stalno zvezo s člani inozemskih antarktičnih ekspedicij, s katerimi izmen ju. jejo rezultate opazovanj.
Letos dela v ekspediciji ZSSR tudi češkoslovaški geofizik Anton Markos.
Po podatkih, katere pošiljajo inozemski znanstveniki z znanstvenih postaj v Antarktiki, Ju. žni Ameriki, Južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, sinop-Za časa oceanografskih razi- tiki observatorija «Mirni» se.
O 7	. J '	•	j • *l .v
_ - _	_	tini'./ l/l 1/1	— m / i/Miiz//] 11» — n n
reljefu zemlje pod ledenim o-klepom. Izkazalo se je, da je na Antarktiki precej več ledu, kot so smatrali preje in da temeljita tla pod ledenim pokrovom v obrežnem delu vzhodne Antarktike leže na ducate in celo staterò metrov nižje od morske gladine. Zgolj v posa, meznih krajih se ta tla dvigajo fiad oceansko gladino. Že prva opazovanja nad površino osnovne lege Antarktike, ki je pokrita z ledom, so vzbudila dvome nad doslej obstoječo predstavo o Antarktiki. Dandanes znanstveniki menijo. da šesta celina zemeljske oble sestoji iz posameznih otokov in da je po-temtakem največji arhipelag na svetu.
Rezultati delovanja sovjetske pomorske ekspedicije so bistveno spremenili predstavo o črti bregov Antarktike. Sijajno opremljena ekspedicijsku ladja «Oh» vodi kompleksno proučevanje oceanskih voda, ki butajo ob obalo šeste celine. Letos so znanstveniki raziskali okoli dve tretjini oceanskega obroča, ki obdaja Antarktiko.
S krova ladje «Ob» so znanstveniki spuščali v antarktične vode meteorološke rakete, na katerih je pritrjena znanstve. na aparatura. Takšne rakete so odpravljali ne le v morsko globino, temveč tudi v atmosfero Prvič je znanost dobila podatke o temperaturi in pritisku zraka v srednji stratosferi nad vzhodno Antarktiko.
Antarktika je bila nekoč pokrita z rastlinstvom
skat' so geologi dobili s dna o-ceana vzroce tal in jih podvrgli komplicirani mikroskopski analizi.
Na peščenem obrežju Antarktike so sovjetski znanstveniki našli vzorec okamenelega drevesa, ki dokazuje, da je za časa paleozojske dobe v Antarktiki bilo toplo podnebje in šesta ce-
stavijajo zemljevide južne poloble. Ti zemljevidi kažejo nove, doslej neznane cirkulacije atmosfere in omogočajo napovedovati vreme v zaenkrat še malo raziskanem kraju.
V. BURHANON (Konec prihodnjič)
Na dolgi poti iz Sovjetske zveze na antarktična področja se je ladja «Ob», ki je peljala sovjetsko antarktično ekspedicijo, ustavila tudi v Genovi. Ta dogodek je zbudil precej zanimanja med prebivalci ligurske prestolnice. Na sliki vidimo ladjo, ki je zasidrana v Genovi
Ivan Olhracht spada v vrsto najpomembnejših čeških Pisateljev. Svoje pisateljsko udejstvovanje je začel že pred Prvo svetovno vojno, ko je pisal večinoma za delavske časopise. Na višino se je povzpel za časa Masarykove republike. Tedaj so ga tudi zaprli. V zaporu je mnogo pisal.
ali črtica, ki jo danes objavljamo, je bila napisana v zaporu. Nekatera Olbrachtova dela so prevedena tudi v slo-aščinp. Naj omenimo zlasti roman «Proletarka Ana», ki °bravnara boje delavstvo v Pragi. Pisatelj je umrl pred
tirimi leti.
^nc je bil od štirinajstega leta vozač v rudniku, a v šest-. najstem letu ga je srečala prva velika življenjska izkušnja, vozači delajo prav tako težko kakor odrasli, le odirajo ^uje. Sploh jim je leže kakor odraslim. Kaj imaš za .'Ne od jutra do večera, če moraš v soboto dati vso plačo, če tiove kape za pohajkovanje ne moreš kupiti, da o parad-niogastih hlačah sploh ne govorimo, če ve oče do vinarja Hn. koliko zaslužiš iji pusti komaj enkrat na mesec tri l<‘,‘ za ples? No. nekoč, ko je zahteval paznik od vozačev v<‘č kot preveč, je n; stal med fanti šum. Po izmeni so se h za h osto. Psovali so, se razburjali, srce jim je tolklo ne-v vratu in nazadnje so sklenili, naj gre Franc Galiča k N'h o vem imenu v pisarno. Naj jim povišajo! Zamazani ^ z rjavo grivo sc je š«'l torej pogajat z Rotschildovim ^Htmnnnovim premogovnim trustom
Zidarski tinsi jr rekel: «Ne!» In rjavolasi mladenič mu spovedal hoj.
^r,zači drugo jutro niso prišli na delo. Ostali so doma.'
‘^Ltvke se vodijo seve drugače. Ravnateljstvo je poslalo , ^ v9seh paznike z zelo kratkim sporočilom staršem :	«C.e
v popoldne ne bo na delo, tudi vam ni treba prihajati.» i ^‘‘tuje so prišli in spet porivali vozičke. Le njihovega ij^jstletnega voditelja so odpustili. To še ni bila nesreča. ; ,lr delajo v vseh štirinšti ri deset ih rovih, kadar gori vseh ^ visokih peči. kadar so v pogonu vse železarne, lahko s v Ostravi novo knjižico in novo delo v pol ure, tudi ^Vržeš staro, kamor so gospodje pritisnili datum odpusta ali pa mu pripisali neznatno črno piko, kar oboje
IVAN OLBRACHT:
Ogledalo za rešetkami
Ì v njihovem tajnem - jeziku « nevaren element», esrečn -e mu je pripetila šele čez štirinajst dni, Galičak
je srečal na ulici svojega bivšega paznika in la ga je prijateljsko vprašal : «Kje delaš zdaj, Franček?»
Povedal je.
«Si staro knjižico zavrgel ! ? » se je smejal paznik.
«Seveda !» se je veselo smejal tudi Franček.
Čez pol ure je klical telefon njegovega prejšnjega rudnika zdajšnjega gospodarja. In v eni uri je pohitelo ime Franca Galičaka po telefonskih žicah vse Ostrave, poskakalo iz slušalk v pisarne vseh podjetij in bilo zapisano v vse delodajalske črne lisiine.
Organizator stavke vozačev je dobil še tisto uro odpoved. Od lega dne je zaman hodil po pisarnah iskat delo, naenkrat ni bilo dela nikjer. Rudarski trust jr premagal Franca Galičaka do kraja, ta pa je ob tej prvi veliki življenjski izkušnji in prvem porazu gledal s «vojlmi svetlimi očmi malo debelo in zbegano..
Ni mu preostajalo nič drugega, kakor ila se je vrnil domov v kočč. Doma je včasih pasel kozo, včasih pomagal očetu pri čevljarstvu. Mir premaganega.
Potem je izbruhnila vojna.
Frane Galičak se je spet spustil v boj. Tokrat s cesarjem Francem Jožefom in s habsburško dinastijo, zakaj njegovi nasprotniki niso bili nikoli majhni. Toda Frane Galičak tud: ni imel o tein nikdar jasnili predstav : ne o njihovi moči ne o njihovi .eksistenci tako daleč ni zmogel videti zaradi paznikov, mojstrov, vojakov in žimdarjev, ki so mu bili vselej napoti, pa je menil, da se ruje z njimi.
Ostrovska podjetja so prišla pod vojaško upravo. Kar največ premoga, kar največ železa, kar največ nabojev —-je bilo geslo in v tej gonji ni bilo .čaša misliti na staro spore in na pregledovanje delodajalskih črnih listin. Franc Galičak je prepustil kozo sestri, šel spet v rov in delal pod vojaškim nadzorstvom za vojsko.
in spet so ga prikrajšali pri mezdi. In spet se je uprl. Prignali so ga v pisarno pred vojaškega poveljnika.
«Zvežite, ušivea ! » je zarjul stotnik.
«Nisem še star osemnajst let, nisem vojak, ne spadam pod vašo moč ! » se je drl Franček.
«Ti še nisi vojak? No, kratkim potom postaneš ! » je rjul stotnik.
Dal ga je odpeljali pod bajoneti v Opavo, tam so Galičaka takoj potrdili in ga dodelili h kompaniji. Čez nekoliko tednov je šel sedemnajstletni vojak z maršbataljonom na fronto.
Bojeval se je proti ruskemu carju Nikolaju.
«Ko premagamo carja, se vrnemo domov,» so pravili Ga-ličaku in zdelo se mu je, da bo to mogoče res.. Vojna je bila velika izkušnja. « Ubijaj, če nočeš, da te drugi ! » je učila človeka. V aprilu 1916. leta, po napadu pri Brest-Litovskem in po dnevu, podobnem plamteči krogli, so ostali od cele čete živi le štirje. Junija 1916. leta se je zvijal cela dva dni [ioti topovskim ognjem v raztreskanem strelskem jarku pri Černovicah in štiriindvajset ur bežal skozi goreče vasi, med eksplozijami šrapnelov in s Kozaki za petami. V snegu in mrazu «o ga januarja 1917. leta v bilki pri Kirlibabi ujeli. «Naprej, drhal ! » so jim rekli možje z bajoneti in v visokih kučmah, z ivjeni na bradah in jih prignali kakor čredo živine v jetniško taborišče, kjer je razsajala griža in so jedli juho iz slanikovih glav. Vsako jutro so odnesli s ponemarjenega pograda kakega mrtvega. Sem so jih prihajali iskat ukrajinski kmetje, jim otipavali mišice in pregledovali zobe kakor konjem. Poleni je prišel med sveti mir stepe, v službo pri kulakih, med nepregledna polja zlatega žita, jedel črn kmečki kruh in imel občutek jiolnega želodca, da je bil prve dni kar blažen. Frane Galičak je hitro zorel v moža.
Pomladi 1918. leta so zasedli Ukrajino nemški armadni zbori. Franca Galičaka so poslali domov, da bi spet oblekel avstrijsko unifermo..
Tedaj se je spustil v boj s cesarjem Karlom in z njegovimi zadnjimi upi.
Pobegnil je iz polka in jo mahnil k zelenim kadrom.
Neko jutro so Galičakovemu zelenemu kadru sporočili, da bo vozil mimo vlak z živežem za fronto. Razdrli so tir, se zakopali in ko je mimo prihrumel vlak, so razdrli tir tudi za njim. Ležali so v bojni vrsti z naperjenimi puškami, zakaj odločili so se, da ujamejo železno zver, ki so ji odrezali pot naprej in nazaj. Ubijaj, če nočeš, da te drugi ! Nekoliko strelov v oklep lokomotive, bolj za strah kakor za boj. Kako se bo končalo? so jim utripala srca. No, oborožena posadka vlaka je pomahala skozi okna z robci, poskakala z vagonov in se pridružila s puškami in s strojnico vred zelenemu kadru. Hura ! Sledili so dnevi gostij, popivanje in proslavljanje. Kar se jii splačalo zakopati, so razdelili prebivalstvu.
Od XX. do XXI.
kongresa
KP ZS
(Nadaljevanje z 2. strani)
1
Potem se je Frane Galičak spopadel z Janom Grochotom ln Jan Grochot ni bil manj nevaren sovražnik kakor rudarski trust in trije cesarji, saj je bil vajen urejati svoje zadeve sam.
Tedaj st.a imela oba brata Galičaka, Franc in Karel že rodbini in v koči pri očetu je živela le sestra. Delala je za dva. Grochot je bil mlad, propadel rudar, niti ne pravi tat, le postopač, ki se je poleti potikal s cigani po miehalkoviških hostah in imel z neko ciganko otroka, pozimi pa se je vračal v vas, pomalem delal in vse, kar je zaslužil, zapil in se pretepal. nož vselej pri roki, da so se ga bali celo žandarji. Neko zimo ga je sestra vzela v kočo na stanovanje. Iz tega se ni izcimilo nič dobrega. Brata sta se domenila da Grochota poženeta iz koče. Od takrat so se sovražili na življenje in smrt. Za Karla je bilo nevarno, ker je bodil na delo skozi hosto, kjer je taborila Grochotova ciganska tolpa. Franca je nekoč pričakal, skrit v obcestnem jarku, in ga udaril s planko od plota po glavi, da je omedlel. Sestra sc je medtem omožila, vzela je tovariša obeh bratov, Jana, rudarja. Imela sta otroka in stanovala pri očetu. Vendar to Grochota ni motilo, da se kdaj pa kdaj ne bi prikazal. Prišel je kakor na svoje, mračno pozdravil očeta, sedel, bliskal z očmi. kakor bi hotel reči : «Le kar poskusite!» ali pa se je pijan zavalil in zaspal. Morali so ee ga venomer paziti in to je poetalo neznosno.
(IConoe prihodnjič)
se izvajajo v celoti. To nam potrjujejo tudi uspehi, ki jih beležimo na sovjetskem gospodarskem področju po zgodovinskih sklepih XX. kongresa KP SZ. Samo v letu 1957 se je sovjetska industrija povečala za 22% v primerjavi z letom 1955. Samo povečanje industrijske proizvodnje v zadnjih dveh letih je večje od celotne industrijske proizvodnje v carski Rusiji.
Tudi v prvem polletju 1958 je bil dosežen predvidevan načrt, odnosno je bil ta tudi prekoračen. \ tem času so nakopali več premoga kot pa v celem letu 1949, predelali toliko jekla kot v vsem letu 1949, reč litega in valjanega železa kot vse leto 1950, pridobili več električne sile kot vse leto 1953, izdelali mnogo več električnih strojev kot vse leto 1954, načrpali več petroleja kot vse leto 1953 in pridobili več naravnega plina kot vse leto 1956.
Uprava gigantskega organizma sovjetske industrije je bila na vsej črti preurejena v okviru načel leninskega demokratičnega centralizma. Ustvarjeni so bili pogoji za uspešen razvoj ustvarjalne sile delavskih mno-žic, voditeljev in tehnikov. Preurejen je bil tudi ustroj kolhozov. Vse to je že rodilo pozitivne sadove. Že v enem samem letu, so v SZ pridelali več žita. povečala se je potrošnja kruha, mesa. mleka sladkorja, bombaža itd. Kolhozi so si odprli neomejene možnosti povečanja proizvodnje, rentabilnosti, zmanjšanja cen in povečanja materialnih in kulturnih dobrin prebivalstva.
XXI. kongres KP SZ bo poklican. da razpravlja o razvp-ju narodnega gospodarstva SZ v letih 1959-1965. Ta sedemletni načrt je bil izdelan z aktivno soudeležbo delovnih kolektivov in krajevnih organizmov.
Po vsej pravici smemo trditi, da bo pomenil nov sedemletni načrt odločilen korak naprej v tekmovanju med dvema sistemoma in bo v še večji meri razvil gigantski razvoj ZSSR na poti v komunizem.
LEV LEONTIJEV
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
;
m

,
;
V torek prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Trstu
4 Komunisti se bodo borili za zaščito interesov Tržačanov in proti vsem diskrim inacija m
"^7 torek se bo prvič sestal no.
voizvoljeni občinski svet v Trstu. Na dnevnem redu seje je izvolitev župana in ožjega občinskega odbora. Iz komunikejev, ki so jih objavila vodstva Krščanske demokracije, re-publikaneev in socialdemokratov je razvidno, da je «že vse pripravljeno«. Določeno je, kdo naj bo novi župan in ka Ieri naj bi bili potrjeni za od-
Nova
sezona
SNG
(Nadaljevanje s d. strani)
nujno potrebno, in to je tesnej se sodelovanje med gledališko ustanovo in široko slovensko javnostjo, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Ta povezava sicer do neke mere obstaja tudi danes, a potrebno jo je izboljšati in izpopolniti. Zato tudi tu apeliram na naše cenjene bralce, naj se v kolikor mogoče velikem številu udeležujejo predstav SNG, kajti tu di po gostejše obiskovanje predstav pomeni učvrščanje vezi z gledališčem.
Vedeti moramo namreč, da ima SNG v Trstu svoje težave še vedno se postavljajo razne ovire. Prav tako obstaja tudi nerazumevanje merodajnih oblasti, ki na vse intervencije enostavno molče.
Vodstvo SNG preučuje tudi razne načrte za izboljšanje in izpopolnitev svojega delovanja. V načrtu ima tudi pomladitev ansambla. Trenutno študirajo na gledališki akademiji trije gojenci, ki bodo v kratkem začeli nastopati na gledaliških deskah.
Omeniti je treba še, da slovenska gledališka ustanova v Trstu ne prejema nobene pod-rtore od države in da se mora tudi zara"! tega često boriti s težkimi problemi finančnega značaja. Prav zato je tem bolj nujna tesnejša povezava z vso slovensko skupnostjo in zato, še enkrat poudarjam, je tem bolj potrebno številnejše obiskovanje vseh gledaliških predstav, bodisi v mestnih, kakor tudi v podeželskih dvoranah
Naša iskrena želja je, da bi se SNG uspešno fn vsestransko razvijalo v splošno kulturno korist vse slovenske skupnosti v Italiji.
MIRKO KAPELJ
Nekoč
zaostala
dežela tekmuje
(Nadaljevanje z 2. strani)
prišli v splošno rabo tudi znatno znižanje izdatkov za potovanja. Na svetovni razstavi v Bruslju je bil v sovjetskem paviljonu razstavljen tudi neki stroj, «Ogra», ki so g« sovjetski znanstveniki zgrudili za. to, da hi Z njim kontrolirali jedrsko reakcijo. Ta stroj bo nedvomno omogočil nadaljnjo po. spesitev stadija o jedrski energiji obenem pa bo zavaroval učenjake in človeštvo sploh, pred •tkodnjivimi posledicami po. skusov.
Marsikdo se vprašuje danes, ko sledi poletu iznajdb v Sovjetski zvezi, kako je mogla dr-žava, ki je imela še pred 11. leti nad 70 odst. prebivalcev ne. pismenih, prekoračiti vse težave in se postaviti na področju | tehnike rn znanosti celo pred | Združene države Amerike, ki i-majo za seboj že stare tradicije na tem področju.
To je bilo v SZ mogoče doseči predvsem zaradi tega. ker je nov socialni red odpravil škodljive posledice konkuren. re. z odpravo zasebne lastnine, ker je znanost postala last vse-ga ljudstva in ker se talenti lahko odliku jejo po sposobnosti in nemoteno razvijajo. Drug vzrok je v tem, da je v Sovjetski zvezi šolski sistem urejen na način, da je vsakemu dostopno ono področje študija, ki mu je najbližje in ki odgovarja lastno. .«liro poedinca. To omogoča, da se vse sposobnosti dobro izkoristi jo.
J. G.
burnikc. Ta «sporazum» je, torej, sati številnih srečanj med predstavniki «sredinskih» skupili in raznovrstnih manevrov, ki so »e odigravali za hrbtom tržaških volivcev, ko je šlo za barantanje kako naj sc porazdelijo mesta v občinski upravi.
Po teh vesteh, naj bi bil župan seveda, demokristjan, pod-župan pa republikanec. Tudi odborniška mesta naj bi bila razdeljena med predstavnike teh dveh političnih skupin. Socialdemokrati pa naj bi dali tiho privoljenje, da bodo tako občinsko upravo podprli. Da taka fomacija ne bo izraz dejanske večine, je popolnoma jasno. Tu gre za tipično klerikalno kreacijo, ki bo podprta od politične skupine, ki skoraj nič ne pomeni in ki vedno bolj nazaduje.
Socialdemokrati naj bi bili pristali na tako občinsko upravo pod pogojem, da bo ta upoštevala nekatere točke iz njihovega volilnega programu. Kako pa se bo ta pogoj v praksi izvajal bomo šele videli.
Kakšno je stališče naše Partije spričo take odločitve?
Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven in ga je naše vodstvo že poudarilo v več komunikejih in resolucijah.
Naša skupina občinskih sve tovalcev se bo v okviru novega občinskega sveta in izven njega borila za to, da dobi Trst v resnici demokratično občinsko upravo, da bo ta uprava izvajala program, ki bo dejanski izraz zahtev širokih plasti prebivalstva in predvsem zahtev delavskega razreda. Trst mora dobili tako občinsko upravo, ki bo energično nastopila pri vladi in zahtevala učinkovite ukrepe za rešitev tržaškega me. sta in njegovega gospodarstva. Komunisti se bodo še nadalje borili proti vsakršni diskriminaciji, proti antikomunizmu, proti «klientelizmu». Zahtevali bodo, naj Ima opozicija možnost izvajanja resne kontrole nad vsemi občinskimi ustanovami, vse to v interesu širokih mno-žic tržaškega prebivalstva.
Solidarnost
nameščenci
Delavskih
zadrug
Delavci in nameščenci Delav. skih zadrug v Trstu so sklenili, da bodo stopili v stavko. Do stavke bo prišlo, ker je vodstvo ustanove to je komisarska uprava — na uradu za delo predložilo načrt, ki predvideva postopno likvidacijo te zadružne ustanove.
Avtonomna tržaška federacija Komunistične partije Italije je izrazila svojo solidarnost s prizadetimi delavci in nameščenci Delavskih zadrug. Ob tej priliki je pozvala tržaško socialdemokratsko vodstvo, naj posreduje pri ministru Vigore, liju, ki je tudi socialdemokrat, da hi sprejel zahtevo, ki jo je predložil poslanec Vidali za rešitev perečega vprašanja Delavskih zadrug in (la bi čim prej prišlo do demokratizacije te ustanove.
Problemi stanovanjske krize in Delavskih zadrug iznešeni v parlamentu
Za učvrstitev
organizacije
Komunistične mladine
| Justo Košuta šestdesetletnih
aš poslance, tovariš Vittorio Vidali je v preteklih tednih predložil več resolucij v parlamentu. To je sloril oh priliki razprav o proračunih raznih ministrstev.
Med razpravo o proračunu ministrstva za javna dela je predložil resolucijo o zelo perečem stanovanjskem problemu. V tej resoluciji je zlasti poudarjeno dejstvo, da obstaja na Tr. žaškem zelo huda stanovanjska kriza, katera zavzema vedno večji obseg ker se gradi premalo ljudskih stanovanj, odnosno sta. novanj, katerih najemnine so dostopne siromašuejšim slojem, predvsem delavcem.
Stanovanjsko krizo - na Tržaškem so v veliki meri povzročili tudi ezuli, katerih je na Tržaškem okrog 50.000. Tudi število ljudi, ki so se v zadnjih letih priselili iz drugih italijanskih pokrajin je precej veliko.
Gori omenjena resolucija po. udarja med drugim dejstvo, da na stanovanjskem uradu v Trstu leži nad 20,000 prošenj za dodelitev stanovanja, da je bilo v povojnih letih nad 3.000 sodnih izgonov iz stanovanj in da je v vidiku še nadaljnjih 2.400 takih izgonov.
Prav tako poudarja, da so na-kazila za gradnje novih stanovanj premajhna, kakor so Uidi premajhna nakazila za gradnje stanovanj takoimenovanega Al-disijevega načrta.
Zalo vabi vlado, naj ponovno uveljavi določila člena 10 zakona št. 409 z dne 25. 6. 1949, ki določa zgraditev 10.000 stanovanj v teku štirih let. naj pospeši gradnjo stanovanj na osnovi zakona 610, naj odpravi nezdrava in neprimerna stanovanja, naj pospeši izvedbo načrtov za gradnjo naselji v Zavij ah, Barkovljah-Bovedu, Bovolo, pri Sv. Alojzu na osnovi zakona 43 (INA-CASA) in naj poveča nakazila za pospešitev gradenj stanovanj na osnovi zakona 751 (Aldisijev načrt).
Minister Togni je izjavil, da sprejema resolucijo kot priporočilo ter dodal, «da je rimska vlada že mnogo storila za Trst.» Za ministrom je spregovoril tov. Vidali in poudaril, da je bilo v teku zadnje vojne porušenih ali poškodovanih lja več kot 6 odst. stanovanj v 4.411 stanovanj, kar predstav-Trstu. Ob priliki ljudskega štetja leta 1951, ko je bil večji del omenjenih stanovanj že obnovljenih. pa je bilo ugotovljeno, da še vedno obstaja nad 7.000 zelo slabih stanovanj, drugih 7.000 stanovanj je preobljude-nih. So primeri ko celo do deset ljudi živi v eni sami sobi. Tedaj je bilo na Tržaškem 5.295 barak in takih stanovanj, ( katerih je bivanje nevarno. \ nadaljevanju svojega govora je poslanec Vidali podčrtal dejstvo, da je Lilo v Trstu do konca leta 1957 zgrajenih komaj 3.200 ljudskih stanovanj, za leto 1958 je bila predvidena zgradi lev nadaljnjih 175, za leto 1959 pa 296 stanovanj. Tu seveda niso všteta stanovanja, ki jih grade INAIL, 1NPS in zasebniki, ki pa zaradi previsoke najemnine niso dostopna delav-ceni. Poudaril je tudi, da kljub temu, da je bil zakon 43 razširjen tudi mt področje Tržaškega ozemlja že aprila 1955, ni bilo doslej na osnovi tega zakona zgrajeno niti eno stanovanje, uk o se pri tem izvzame zgraditev 58 stanovanj, ki so jih zgra. dile zadruge podjetij 1LVA in GRDA. Jasno pa je, da se na osnovi zakona 43 pobirajo pred-
Prispevki za tisk in za kritje stroškov volilne kampanje
ubiranje prispevkov za komunistični tisk se bliža zak.
Ijučku. Prav za prav gre le za formalen zaključek posebne kampanje, kajti prispevki se nabirajo skozi vse leto, saj je znana stvar, da našega tiska ne finansirajo magnatje in ne banke ampak naši prijatelji in tovariši. Po vsej verjetnosti bomo v prihodnji številki objavili dokončne rezultate o nabiranju prispevkov bodisi za tisk, kakor tudi zu kritje stroškov volilne kampanje v Trstu. Že danes lahko rečemo, da je, po doslej znanih podatkih, večina naših sekcij dosegla postavljeni cilj, mnoge sekcije pa so ta cilj celo presegle.
Sekcija Pf atolongo v Trstu je
z zadnjim prispevkom v znesku 14.790 lir dosegla postavljeni cilj. V zadnjih dneh je tudi šentjakobska sekcija dostavila osrednji administraciji partije 34.510 lir. Doslej je ta sekcija prispevala skupno 136.000 lir.
Oslall prispevki, ki jih je. v
Predlogi poslanca Vidalija za rešitev teh problemov
Nesprejemljivi odgovori ministrov
Potrebna je enotna borba vsega tržaškega prebivalstva
videni prispevki tudi v Trstu.
Spričo vsega tega in ker je \ Trstu zares huda stanovanjska kriza je zaključil svoj govor poslanec Vidali sera predložil resolucijo o tem problemu. S tem sem hotel seznaniti vlado s tem problemom in jo povabiti, naj ga z energičnimi ukrepi reši.
Druga važna resolucija, ki jo je poslanec Vidali predložil v parlamentu skupno s poslanci Cerrettijem, Francom in Bel-tramejem, pa se tiče problema Delavskih zadrug.
Kol je znano merodajni či-nilelji ležijo za tem, da bi to slavno delavsko ustanovo postopoma uničili ali pa vsaj spremenili njep pravi značaj. Pred nedavnim je bila oddana zasebnikom pekarna Delavskih zadrug. Tudi mesnice so bile izročene zasebnikom ; oddelek za mizarstvo je hi) enostavno ukinjen, delavci pa odpuščeni. Položaj se še vedno slabša in danes obstajajo že načrti za prepustitev raznih prodajaln zasebnikom, .za ukinitev avtomobilskega parka, kar bi nedvomno povzročilo nadaljnje odpuste delavcev in nameščencev.
Resolucija poziva vlado, naj potom merodajnih organizmov sprejme potrebne ukrepe za to, da se prepreči vsako nadaljnje
uničevanje slavne delavske usta. nove in tako prepreči tudi odpuste delavcev in nameščencev.
Nadalje resolucija poziva vlado. naj napravi konec nezakoniti komisarski upravi in naj o-mogoči ponovno izvolitev demokratične uprave, ki naj vrne
"pl ederalni komite Zveze ko- pričela 27. novembra, druga 27.
___:	it_	.. rTl_i..	,i’	_1_ 1 rtCO :..	»_*2*>Q
munislične mladine v Trstu (ZKMI) je na svoji zadnji seji razpravljal o široki akciji za pridobitev tržaške mladine za ideale socializma, demokracije In miru. Sprejel je tudi vrsto važnih sklepov v zvezi s kampanjo za pridobivanje novih članov in za organizacijsko učvrstitev mladinske komunistične organizacije v Trstu.
Med drugim je bila podčrtana potreba, naj se ZlCMl aktivno udeleži vseh borb, ki jih vodi delavski razred in naj konkretno podpre akcije za mir, proti postavitvi izstrelišč za dolge domete v Italiji, za o-hrambo podjetij IRI, proti draginji, za zagotovitev zaposlitve
»IVU ( ((in IH MJ(/1 U	JV» HUJ T Z J-lVv SS s> ■	U	,
ustanovo zakonitim lastnikom | mladih delavčev in delavk, zla-
in ki bo skrbela, da bodo Delavske zadruge vršile poslanstvo, zaradi katerega so bile u-stanovljene, od česar bi imeli trajne koristi tržaški delavci in vsi tržaški potrošniki.
Tudi ta resolucija je bila sprejeta od merodajnega ministra kot priporočilo.
Pristojni minister je sprejel samo drugi del te resolucije in še to kot «priporočilo» ; to je tisti del, ki se nanaša na demokratično upravo ustanove.
S lem se poslanec Vidali ni zadovoljil in je zahteval, naj se resolucija postavi na glasovanje. Do tega je sicer prišlo, toda rezultat glasovanja je bil negativen. Proti resoluciji so glasovali demokristjani, socialdemokrati in seveda vsi desničarji.
Vprašanje je torej zelo resno. To je poudaril tudi poslanec Vidali ob svojem povratku iz Rima. Zato je potrebna odločna borba za preprečitev nadaljnjega propadanja te slavne ustanove tržaških delavcev.
sli v velikih industrijskih podjetjih našega mesta.
Na seji so bile začrtane smer. niče, katerih naj se drže mladinski krožki v akcijah za gospodarsko obnovo. Poudarjena je bila zlasti nujnost učvrstitve in razširitve mladinske organizacije, v katero naj vstopijo množice mladincev in mladink. Pri tem se je pokazala potreba po ustanovitvi novih krožkov ZKMI v raznih mestnih okrajih in na deželi. Prav tako je podčrtana potreba izgraje novih mladinskih aktivistov ih voditeljev. Za te naj se ustanovijo posebni tečaji \ posameznih krožkih.
Na koncu seje je federalni komite komunistične mladine sklenil, da napove tekmovanje med posameznimi krožki, v mesiti in na deželi, v kampanji za pridobivanje novih članov in za obnavljanje članskih izkaznic za leto 1959. To tekmovanje se bo vršilo v treh različnih etapah. Prva etapa se bo
decembra 1958 in tretja 28. januarja 1959, to je na 38. obletnico ustanovitve Zveze komunistične mladine Italije.
Federalni komite se je obvezal, (la bo čimprej izpolnil, včlanjevanje za leto 1959 in da bo nato razvil večjo kampanjo za pridobivanje novega članstva.
Sekcijske
proslave
Oktobrske
revolucije
V teli dneh bodo številne sekcije naše Partije, v mestu in na deželi priredile krajevne proslave Oktobrske revolucije. Nekatere bodo te proslave priredile šele prihodnji teden.
Sekcije Stara mitnica (Barriera), «Tomažič» in Pončana
I
so imele proslave že sinoči, lo je prav na dan zgodovinske obletnice. Ker je bil naš list tedaj že v tisku, ne moremo o njih podrobneje poročati.
Za danes, v soboto, 8. novem» bra je napovedana proslava v Nabrežini. O pomenu Oktobrske revolucije bo govoril tovariš Pescatori. Proslava bo ob 20. uri na sedežu sekcije v Nabre» zini. Ob istem času je napovedana proslava tudi v dvorani prosvetnega društva «Zvezda» V Podlonjerjii, katero organizira združena sekcija Sv. Ivan-Pod-lbnjer. Na njej bo govoril sekretar Avtonomne tržaške fede, racije, tov. Sema.
Komunistična partija
naj postane množična partija
J^ampanja zu včlanjevanje v našo partijo je dala že nekaj pomembnih rezultatov. Sekcija na Proseku-Kontovclu, je poleg dobrih rezultatov na volitvah, prva izpolnila 100 odst. včlanjevanje za leto 1959 in je poleg lega vpisala v partijo 11 novih tovarišev. Vzgledu te sek. cije so v zelo kratkem času sledili tudi tovariši iz ILVE, ki so obnovili včlanjevanje 100 odst. in na novo včlanili enega tovariša. Isto so dosegli tudi tovariši v ladjedelnici Sv. Marka. številne sekcije so sklenile, da bodo opravile včlanjevanje ob priliki proslav Oktobrske revolucije. Tudi mladina beleži prve rezultate v tej kampanji.
Sekcija Stare mitnice (Bar. riera) je v počastitev obietto Oktobrske revolucije zaključila včlenjevanje za leto 1959 in vpisala v partijo že 22 novih članov.
Tudi tovariši i Arzenalu, v Griži in v naselju Sv. Roka pri Miljah, ter celice, «Gramsci», in «Jenko», (Sv. Ana) «Luxen-burg» in «Hlača» (Sv. Ivan) so zaključile včlanjevanje za leto 1959.
Na splošno lahko rečemo, da se je kampanja za številčno učvrstitev naše partije zelo dobro začela in da prihaja v njej do izraza pravo tekmovanje.
V zadnjih letih se je naša partija močno učvrstila, pred. vsem v organizacijskem pogle-
4
4
Otvoritev kampanje za obnavljanje članskih izkaznic
Prvi rezultati so razveseljivi
Na Proseku-Kontovelu 11 novih komunistov
takp je res, da se da le ovire kot težave premostiti. Seveda je za to potrebna odločna in dobra volja. In uspehi iz prejšnjih let nam dajejo v tem pogledu dovolj prepričljive do. kaze,
Ako pogledamo sezname iz leta 1958, kaj kmalu ugotovimo, da je n. pr. sekcija na 1’ončani s primernim delom dosegla, da se je vpisalo v partijo 83 novih članov ; sekcija Staje mitnice (Bariere) je lani vpisala 77 novih članov, sekcija Sv. Vid-Campi Elisi 24, sekcija Curici 23, Sv. Ivan-Pod. lonjer 13, Rojan 8, Sv. Alojz 4. So pa seveda tudi take sekcije. ki niso v letu 1958 včlani-le niti enega tovariša. V nekaterih sekcijah so sicer včlanili nekaj novih tovarišev, toda številčno stanje se ni spremeni, lo, ker so novi tovariši le za-
menjali stare, ki so odšli drugam ali pa niso bili več spre-
jeti, odnosno so med tem umrli. Seveda Se v tem pogledu take sekcije ne morejo ponašati z
du. To potrjujejo uspehi, ki 1 USPesno kamPanÌ° ” t,rldob'" smo jih dosegli v volilnih bit-! vfnJe	flanOT‘ V te“ P°"
kah. zlasti še preteklega maja I fledu Prihaia do ,z«za’ da "e" in oktobra v Trstu. Sedaj gre ] m ? ,reda 1,1 ,da JC treba za to, da se ta učvrstitev še iz- za cvo 1 0 lro Preuul1’ boljša. To je nujno potrebno Pomanjkljivosti iz prejšnjih
zato, da se zagotovi uspeh vseh borb, ki jih vodi tržaški delavski razred za zaščito svojih pra-vic, za boljšo bodočnost našega mesta in vse države. Navzočnost organiziranih skupin in aktivnih skupin komunistov na vseh malih in velikih deloviščih, v vrstah obrtnikov in malih trgovcev, med izobraženci in profesionalci, med ženami in mladino, je eden izmed pogojev za napredovanje zavesti, da se z gibanjem, z enotno bor-
zudnjih dueli prejela osrednja J J)0 lahko doseže sprememba po
administracija so naslednji : Barkovlje 3.640 lir, ladjedelnica Sv. Marka 14.920, Sv. I-vnn-Podlonjer 26.650, Dolina 5.770, Sv, Ana 6.170, Sv. Vid 8.190. Skedenj 8.300, Rocol 5.650, Nabrežina 5.750, sekcija Curici 18.480, Bani 1.500 lir. Razen teh je bilo nabranih manjših prispevkov v skupnem znesku 6.650 lir.
ložaja v smislu zahtev in želja teh kategorij, to je v interesu širokih plasti prebivalstva. To je potrebno za dosego resnično široke in množične partijske organizacije. S lem prepričanjem moramo, bolj kot v prejšnjih letih, razviti široko kampanjo za pridobivanje novih članov. Res je sicer, da obstajajo velike ovire in težave, toda prav
let je treba nujno odpraviti. Predvsem je potrebno, da se o-tresemo škodljivega sektaštva,
Sožalje
družini Gorup z Opčin
Našemu tovarišu Jožetu Gorupu z Opčin je pretekli teden umrla mati. Tovariši iz openske sekcije KP mu izrekajo najgloblje sožalje. Pridružuje se tudi uredništvo našega lista.
Ko je. bil naš list že urejen, »mo prejeli daljši dopis iz Sa-leža. Objavili ga bomo v prihodnji številki.
ki preprečuje razširitev partijskih vrst. Naša kampanja mora biti javna, mora biti združena s široko propagandno akcijo in z borbami, ki jih vodi Partija na različnih področjih.
Vabimo tovariše, naj poročajo našim tednikom o svojem delu, naj povedo svoja mnenja o kampanji za obnavljanje ' članstva in pridobivanje novih tovarišev. Naj torej seznanijo javnost z lastnimi izkušnjami in uspehi.
Prepoved
slovenskega petja na pokopališču v Barkovljah
Na pražnik Vseh svetih je prišlo na barkovljanskem pokopališču do zelo neljubega dogodka. Barkovljanski pevci so imeli namen, kot je običajno, zapeti nekaj žalostnik. Dasirav-uo so pravočasno vložili prošnjo, niso smeli peti, ker «niso imeli dovoljenja od urada za prireditve». Tako daleč smo torej prišli !
Ker policija ni dovolila, da bi peli, je nastalo med domačini veliko ogorčenje. Nekateri eo glasno protestirali.
Tudi mi protestiramo proti temu in poudarjam, da nima nihče pravice preprečevati starih tradicij, katerih ni mogel uiti fašizem zatreti. Na vsak na. čin se bomo k vprašanju še povrnili.
D. 1‘ESCATORl
Čitajte in širite
„DELO“
Tržaški komunisti
so obiskali koroške tovariše
unionistična partija Avstrije vurih zlasti poudarjala pomen
proslavlja letos 40-letnico svoje ustanovitve. V počastitev tega dogodka se vrše v raznih krajih avstrijske dežele številne svečanosti. Ena izmed teh je bi-la 25. in 26. oktobra tudi v Beljaku. Te proslave se je u-deležila večja skupina tržaških tovarišev. Tako so tržaški komunisti vrnili obisk avstrijskim tovarišem, ki so septembra obi. skali Trst in se udeležili tudi velikega praznika komunističnega tiska v Križu.
Ugodno vreme, prekrasno o-kolje, gostoljubnost avstrijskega prebivalstva in navdušena manifestacija prijateljstva, vse to je močno vplivalo na uspeh in je pustilo v svakem udeležencu prekrasne spomine na ta dan.
Skupina tržaških komunistov se je po sprejemu v Partjiskem domu v Beljaku udeležila tudi večerne povorke z bakljami po mestnih ulicah in slavnostne proslave v dvorani velike me--Ine pivovarne. Na tej proslavi je govoril tajnik KP Avstrije, tov. Furenberg.
V imenu Tržačanov sta spregovorila tov. Lino Crevatin v italijanščini in tov. Jelka Gerbec v slovenščini. Oba naša predstavnika sta v svoji nago-
prijateljstva, ki veže Tržačane z avstrijskim ljudstvom. Tov. Gerbčeva je še posebej poudarila pomen borb, ki jih vodijo Slovenci za svoje narodne pravice, za uzakonitev šole, za nemoteno kulturno dejavnost in za priznanje slovenskega jezika bodisi v Italiji kot v Avstriji. Poudarila je tudi solidarnost tržaških Slovencev s koroškimi brati, ki se prav sedaj odločno borijo za zopetno u-vedbo slovenskega jezika v šolah na Koroškem. Svoj govor je zaključila z zagotovilom, da so tržaški komunisti, Slovenci in Italijani solidarni z borbo, ki jo vodijo koroški Slovenci ter z vzpodbujanjem, naj bodo Slovenci, Italijani in Avstrijici e-notni v vseh borbah pod zastavo proletarskega internaciona-lizma-
Prisotni koroški Slovenci, med katerimi so bili tudi tov. Kacjanka, ki ga v Trstu dobro poznamo, lov. Feller, ki je sekretar KP v Beljaku, tov. Rai-mund, kakor tudi glavni sekretar KPA Furenberg so izrazili naši delegaciji najgloblje simpatije in iskrene pozdrave vsem tržaškim Slovencem in vsemu tržaškemu demokratičnemu prebivale hm.
*J~ovariš Justo Košuta je tiho in skromno, kot je njegova navada, dne 28. oktobra slavil šestdesetletnico svójega rojstva, Nam. ki ga poznamo zelo od blizu, se zdi to skoro nemogoče, saj je še vedno tako čvrst in mladeniški, pa čeprav njegova življenjska pot ni bila nikoli s cvetjem posuta.
Justo Košuta, znani kulturni delavec, igralec in režiser se je rodil v Križu. Že kot dijak je začel sodelovati pri Ljudskem odru t> rojstni vasi. Po dovršenem šolanju se je posvetit gledališču, Prvi njegov trganima je bit leta 1920 i> Narodnem gledališču t> M'aribtìru. Nekaj let kitsneje ga srečamo kot voditelja Ljudskega gledališča v Gorici. Tu je zelo požrtvovalno in uspešno deloval prav v času, ko je začel razsajati kruti fašizem, ki kot drugim javnim delavcem, tudi njemu ni prizanašal. Zaradi neprestanega prega-
njanja je moral zapustiti svojo rodno Primorsko in iskati za-
vetišča v Ljubljani. Tu je n-stanovil in vodil potujočo igralsko skupino primorskih emigrantov, ki je z velikim uspehom prirejala gostovanja po raznih krajih Slovenije. Leta 1934 je postal stalni član Na-todhega gledališču ti Mariboru. Ko so ŠtOjersico zasedli Nemci je moral zbežati. Nastanil se je spet o Ljubljani in deloval v tamkajšnjem Narodnem gledališču, dokler ga ni fašistična policija aretirala. Po osvoboditvi se je vrnil v svoje rodne kraje, aktivno sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in postal njegov tajnik, igralec in režiser, razen tega pa je požrtvovalno deloval tudi na področjih izven gledališča, zlasti v prosvetnih društvih. Kasneje je bil izvoljen za predsednika SHLP. Lahko rečemo, da je bil duša Ijudsko-prosvetnega delovanja naših prosvetnih društev. Pod njegovim spretnim vodstvom so številne dramske skupine dosegle krasne uspehe. Lahko tudi re-čemo. da je ni vasi na Tržaškem ozemlju ali V goriški pokrajini. ki ne hi bila deležna sadov njegovega vsestranskega delovanja. Poleg vsega dela, ki gu je imel z gledališkimi predstavami, v prosvetnih društvih in ti vodstvu SHLP je tudi mnogo pisal. Aktivno je sodeloval pri urejanju vseh treh izdaj Ljudskega koledarja. Danes se udejstvuje zlasti kot igralec Slo. venskega narodnega gledališča v Trstu.
ZA TEDEN DNI
•i[ '
; ■
Sobota, 8 - Bogomir, Bogo Nedelja. 9 ■ Orest, Teofil Ponedeljek. 10 - Rndrej. Gol0' bica
Torek, 11 - Martin, Davorin (Mlaj)
Sreda, 12. - Avrelij, Soču Četrtek, 13 - Stanislav, Nevenk* Petek, 14 = Jozafat, Borisi»»*'
C
I
RADIO
ODDAJE
na o. 1 dne tj o k. litru
». k An de ge deti tei kva big: je Iva
_ P fckt
vsa
tika
taji
cilj
avti
rf\
SOBOTA : 16.40 Beethove»' Sonata št. 4 v A molu ze vic lino iti klavir 1 ». J. Tavča*1 «Ivan in... Ivanka», radijska ^ gra v dveh dejanih - 22.25 Sl0, venski oktet.
NEDELJA: 9. Kmetijska 4 daja - 13. Kdb, kdaj. zakaj« *! Sedem dni v Trstu - 13.30 Gl**' ba po željah - 15.45 Pevski zb®1 iz Rojana - 17. Čehov. «Str'1 Vanja» - Igrajo člani Slovenske ga Narodnega Gledališča v T*' stu - 19. Nedeljski vestnik - 2l Narava poje v pesmi : «In bot'* spet sama in lahka, ko veje ’ novembru, srce» • 22.10 M»**' borski zbor «Slava Klavora».
PONEDELJEK : 18. Radijsk* univerza : Franco BriaticO : 1° dustrijska revolucija 19. stole' tja - 19. Pisani balončki, rad'i' ^ a<^ ski tednik za najinlajše - 2® Športna tribuna - 20.30 C*j'
kowski : «Evgenij t Ine gin», oj)e' ra v 3 dejanjih. Zbor in orkf' ster Beograjske državne ope*"
TOREK: 13,30 Glasba po *j'
Ijati - 18. Z začarane police: »' vanka Cegnar: «Sirota Danic*’ 18.10 Simfonični konbert - vtH' Rudolf Kempe - 19.05 Utrink' iz znanosti in tehnike - 21. Ob letnica tedna: «Gioacchino R0*" sini . 80-letnica smrti» • 22. metnost in življenje:	«Pr0*1
stavbarske umetnosti 20. stol*' tja» - 22.40 Koncert sopra»'’ stke Ondine Otte * pri klaVifj^
Li Via D’Andrea Romanelli:
SREDA :	18. Radiska »»'i
verza : G. Colonnelli : Pome»*' o avtomatizaciji - 18.10 Dvorak’ Simfonija št. 5 v E molu, °f' L "
feni
to.,
Kje
v
"m.
de
9al!
usi
>jin.
K
"j
"• k hok ‘cin '»uii '■ (J
» i
»eg
'Zlit
Spl
'feb
■o!
«Iz novega sveta» - *' to ^
*ki
N
''■m
'■lik
i*.
g
■Uje
Lit
kv
fi ,
Tovariš Košuta se je že kot mlad fant opredelil za delavsko gibanje. Že leta 1919 je poslal član takratnega socialističnega gibanja v Trstu, kasneje pa član. KP. Nekaj času je bil tudi član CK KP Tržaškega ozemlja, leta 1949 pa je bil z velikim številom preferenčnih glasov izvoljen za svetovalca v tržaškem občinskem svetu.
Našemu priljubljenemu slavljencu želimo, da bi še mnogo mnogo let deloval med ljudstvom iz katerega je izšel.
M. K.
Zdravstvena oddaja . 21 seppe Achille : «Fant naj b°’ igra v 3 dejanjih - Igrajo čla»' ;°
ČETRTEK: 18. Z začara»1' police : Marija Polak : «Zajčj' pastir» . 19.10 Šola in vzgoj*' dr. Ivan Lasič : «Ali lahko *' Iroci posegajo v ekonomske fa*' mere staršev?» - 21. «Potov*' nje ua mesec», radijska zgodb11 v nadaljevanjih - 2. slika • b grajo člani Radijskega odra 22. Iz sodobne književnosti' Alojz Krajgher:	«Cankar» ’
22.15 Vokalni sekstet UbiT Vrabec.
PETEK : 13.30 Glasba po V ljah - 18. Radijska univer**1 Življenjepisi mislecev :	« Bcfl7
detto Croce» - 18.45 Vokalf1 kvintet «Zarja» . 19. Širimo °b zorja : «Mladi državljan» - 2*' Umetnost in prireditve v Tr#111 ■ 22. Znanost in tehnika : W' Miran Pavlin :	Turinska a v10
mobilska razstava» - 22.15 K»11, cert basista Žarka Cvejiča - Pfl klavirju Claudio GherbiD 22.30 Koncert Ljubljanske#" komornega orkestra . Vodi K*r lo Rupel.
»a i
N.
se
bel
Jpfrr
d
li
KINO
nedelj1!
P'
Prosek
Sobota ob 19,30 in
ob 16. «Serenada», Bar»1 film Warner Bros.
Torek, na praznik sv. Marti»"' ob 16.:	film «Obzidj*1
(Muraglie), nastopata in Ollio.
Sreda ob 19,30 : barvni f'*1” «Maščevanje Tughsov» vendetta dei Tughs).
V »Zimskem vrtu”
ul. Madonnina 19
v Trstu -—
Plesna zabava
ob četrtkih od 20. do 23,30-ob sobotah od 20,30 do 24.
ob nedeljah od 16. do 19.
in od 20. do 23,30.
Igra orkester ROBY BOYS Poslujeta izvrsten bar in buffet Plesišče je ogrevano
bel
S
ol, !jj bu ti: bel '*lv 'dol <1 bik m '(■li 'a in
V»;
z I
V
V'h
pi
N
%
T«
Si
V
Tr,
te
Si
k
S
'in
St
''•ir
'"v
H
%
k
t