O DELU NAŠIH MILIČNIKOV V PRETEKLEM LETU
Kriminala je vse več in kaže, da bo še naraščal
Miličniki naše obdne so morali lani krepko poprijeti, saj se jim je obseg dela občutno povečal, stopnjo raziskanosti pri-merov pa so zvečali. Njihovo delo je bilo torej več kot odtno uspešno, vendar stati-stike dajejo misliti. Če se bo trend nara-ščanja kaznivih dejanj in drugih zadevščin s tega področja še naprej večal, bo milični-kov premalo, obenem pa se bo nujno po-trebno spopasti z vzroki, ki vodijo v seda-nje stanje.
Spopadanje s posledicami in odpravlja-nje le teh lahko miličniki opravijo le do določene stopnje. Ker istočasno miličniki ugotavljajo, da se agresivnost ljudi in de-janj stopnjuje, je vzrok za zaskrbljenost več. V naši občini ugotavljajo že nekaj let zapored, odkar se je naš položaj v gospo-darstvu zaostril in je pri tem standard ob-čutno padel, skokovito naraščanje krimi-nala. To se dogaja kljub temu, da miličniki delajo več, da je več akdj v smislu družbe-ne samoza&ite in da so viski miličniki pri prometu ob statističnem podatku 75 ukre-pov na eno nezgodo na sami konici Evro-pe. Očitno smo prišli do stopnje, ko niti preventiva, niti represiva nista več učinko-viti in je torej treba začeti z odpravljanjem vzrokov.
Miličniki so morali lani na področju ob-čine Vič-Rudnik raziskovati 75,09 odstot-ka vei kaznivih dejanj, kot leta 1982. Ker se lani način vodenja statistike ni spreme-nil v primerjavi z letom 1982 gre za realen porast števila kaznivih dejanj, tako da jih je bilo 2875. Raziskanost je bila malo več kot 55 odstotna in s tem skoraj za 4 od-stotke boJjša kot pred letom dni. Porast kaznivih dejahj v posameznih predelih ob-
čine je bil celo večji. Tako je bil porast na matični postaji 80 odstoten, v Velikih La-ščah pa celo več kot 88 odstoten. Res pa je imel oddelek milice v Velikih Laščah do-bro stopnjo raziskanosti.
Storild so se usmerili na hujša hudodelstva
Največji porast kaznivih dejanj opažajo miličniki pji premoženjskih deliktih. To je očitno pogojeno s prej omenjeno gospo-darsko situacijo. Tako so imeli lani 573 velikih tatvin, to je 41,83 odstotka več kot leto prej, goljufij pa je bilo 167 ali kar za 111 odstotkov več! Največji skok je opa-zen pri poškodovanju tuje stvari, saj so imeli 444 takšnih primerov, kar pomeni skoraj 134 odstotkov več kot leta 1982.
Porast agresivnejših in težjih dejanj je očiten, medtem ko recimo beležijo upad tatvin, ki jih je bilo 463 ali za 42 odstotkov manj kot leto dni prej. Storilci so se po podatkih milice vidno preusmerili na hujša kazniva dejanja.
Miličniki ugotavljajo, da kljub vsem opozorilom še mnogoteri ljudje zelo ne-pazljivo ravnajo s svojimi predmeti in pre-moženjem ter tako omogočajo ali vsaj olajšajo delo storilcem. Pri tatvinah benci-na predlagajo parkiranje tik ob zidu, da storilec ne more do pokrovčka in pa seve-da pokrovček s ključavnico in vestno za-klepanje garaže ter samozaščitno obnaša-nje. Različni dragoceni predmeti v avtu so pravcata vaba in zato je bolj varno drago-cenosti odnesti iz avta, kot pa jih pustiti
»prenočevati« pred blokom na parkirišču na dosegu tatinskim prstom. Kako zavaro-vati radio v avtu je vprašanje, ki skorajda zahteva alarmno napravo.
»Vrnemo se maja«!
Hudo jezo povzročajo miličnikom last-niki stanovanj, ki nalepijo na stanovanje listek »nas ne bo do maja« in podobno ter odidejo. Ko se vrnejo so presensčeni, ker je stanovanje prazno, saj njihov listek ni opazil le poštar in sosed, temveč še kdo. Tako so občanu odnesli iz stanovanja reci-mo 3 milijone - seveda nove! Banka je le bolj zanesljiva kot domača nogavica. Pre-cej primerov je še, da izginejo kolesa z motorjem, lastniki pa o teh kolesih nimajo osnovnih podatkov in so pri opisovanju prepričani le v to, da je iniel dve kolesi. drugih podrobnosti o barvi in podobnem pa prevečkrat že ne vedo.
Nekaterim ljudem pa očitno tudi seda-nje razmere, ko je standard upadel še niso prišle tako do živega, da bi se resno poza-nimali za svoje stvari. Tako so miličniki imeli posel tudi z najdenimi predmeti, ki niso nikoli našli lastnika in so končali v uradu za najdene predmete. Takšen pri-mer je denarnica s 16 tisočaki (novimi seveda), pa izginotja nihče ni prijavil. Po-doben primer je ženska torbica z devizami itd..
Nekaj več primerov so obravnavali tudt iz tistega poglavja kazenskega zakona, ki govori o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. Takšnih primerov je bilo 52, obču-ten porast pa je očiten le pri posilstvih. Teh je bilo lani 19 (večinoma je na srečo ostalo pri poskusih), leta 1982 pa 8. Med storilci vse kaznivih dejanj je bilo kar 128 otrok, 297 mladoletnikov, 218 starejših mladoletnikov, ostalo pa so bili odrasli.
Gospodarski kriminal stagnira
Za gospodarski kriminal ugotavljajo mi-ličniki, da stagnira, saj so imeli lani 32 primerov nevestnega gospodarjenja in zlo-rabe položaja, torej enako število kot predlani. Zelo pa se je v tem času povečala povzročena škoda, ki je bila kar trikrat večja in je dosegla recimo 4,92 milijona v primeru Žičnice. Nekaj manj, 4 milijne, pa je bilo škode na posestvu Gmajnica, kjer so poginila teleta in tudi precej mleka so morali zliti preč.
Uspešno sodelovanje s satnimi delovni-mi organizacijami je za miličnike pri go-spodarskem kriminalu nujnost. Takšno družbeno samozaščitno sodelovanje je očitno pri TTL in zato to tovamo delavci milice tudi zelo hvalijo. Zadovoljni pa so tudi z Iljfijo-Vedrogom in Varnostjo, v nekaterih manjših delovnih organizacijah pa kažejo manj potrebe po sodelovanju. Miličniki nasploh ugotavljajo, da je osve-ščenost občanov v primerih klasičnega kri-tninala dobra, medtem ko to za gospodar-ski kriminal in politični kriminal ni mogoče trditi, saj v delovnih organizacijah o teh zadevah molčijo, čeprav bi nekatere stvari morali po črki zakona prijavljati.
Eden takšnih primerov so tudi delovne nezgode, kjer običajno v OZD molčijo kot grob. Miličniki dobijo običajno podatke šele od zavarovalnice. To pa upravičencem otežkoča uveljavljanja odškodnine, ker uradno nezgoda sploh ni nikjer zabeleže-na. Delovnih nezgod je bilo lani po podat-kih viške milice sedem, dve pa sta se kon-čali najhuje: v enem primeru je padel de-lavec z zidarskega odra, v drugem pa ga je zgrabil buldožer. Večkrat zaposleni ne upoštevajo določil o delovnem redu, milič-niki pa so naleteli tudi na primer, da se je zgodila nesreča, ko je imel ponesrečenec v krvi 1,99 promila alkohola. Takšnega člo-veka zanesljivo ne bi smeli pustiti k delu.
Požarna varnost je slaba
Požarna varnost v občini je slaba, saj je gorelo 22-krat kar v znatnem obsegu, 69-krat pa so bili požari manjši. Na vso srečo je minilo brez poškodb, škode pa je bila za skoraj 14 milijonov. Resnica pa je, da bi lahko požar izbruhnil še marsikje, saj so nekatera nevarna mesta kot lakirnice pre-
več prepuščene nekaterim premalo pazlji-vim posameznikom.
Zato so se izognili požarom le, ker so požarnovarstvene alarmne naprave delo-vale. Zaposleni pa prevečkrat ne znajo ravnati z gasilskimi aparati, ti aparati pa so tudi stari in že dolgo ne prekontrolirani. To so ugotovili pri pregledih le teh, saj so se lani lotili obsežnejšega preverjanja teh naprav. Hude malomarnosti pa se kaj hitro lahko grozljivo maščujejo.
Z dejanji, ki sodijo med poiitični krimi-nal, so imeli bolj malo dela. Negativne reči s tega področja so se pokazale predvsem kot pisanje po zidovih. Stvari so pogojene z aktualnim položajem pri nas in je šlo po ugotovitvah miličnikov predvsem za sred-nješolsko mladino in študente. Bila so štiri kazniva dejanja in vsa so raziskali, 10 krši-tev s političnim obeležjem pa je zapadlo pod zakon o javnem redu in miru, torej kot prekršek.
Očitna je večja aktivnost klera. Pa tudi pri rimokatoliški cerkvi in jehovih pričah so opažali vmešavanje v izobraževalni si-stem in to, da so pripadniki teh ver ovirali pouk v šolah in šolske aktivnosti. Nekaj težav je bilo tudi s tem, da so pripadniki teh verskih skupnosti zbirali prispevke in opravljali obrede izven kulturnih objek-tov.
Miličnik ni brezova metla!
Velikanske težave so imeli miličniki z nekaterimi gostinci, saj so bili primeri krši-tev javnega reda in miru kar pogosti. Takš-nih dejanj je bilo 1392, ki jih je povzročilo 1616 kršilcev. Tudi tu je porast v primer-javi z letom 1982 očiten, saj je skok za 34,23 odstotka. Največ je med storilci mladih, kar tretjina pa je povratnikov. V 774 primerih je bila kršitev storjena pod vplivom alkohola, kar pomeni v primerjavi s prejšnjim letom porast za 74,71 od-stotka.
»Pri kršitvah javnega reda in miru kot tudi pri kaznivih dejanjih opažamo vse večjo agresivnost občanov in vse več pose-ganja po alkoholu. Tretjina pretepov je bila v stanju vinjenosti in tretjina vseh alkoholnih »nastopov« se je dogodila v stanovanjih. Ljudje si nosijo pijačo domov ali pa povzročajo težave doma, ko se vrne-jo vinjeni in to takšne težave, da moramo posredovati mi«, pravi komandir Postaje milice Vič-Rudnik Stane Leskovšek. »Ocenjujemo, da je vse to pogojeno z aktualnim položajem pri nas«.
»Sklenili smo tudi«, pravi kotnadir, »po-vabiti vse zasebne in »družbene« gostince, da se pogovorimo o družbeni samozaščiti. Kršitve so namreč pogoste in gostinci goste napojijo, potem ko se začnejo težave, pa kličejo nas. Naši miličniki pa naj bi bili potem brezove metle, ki bi pometale iz . gostiln. Takšnih intervencij smo imeli kar 950 in zato smo se odločili, da bomo go-stince, kadar bomo kršili predpise, dosle-dno preganjali. Zato smo že poslali sodni-ku za prekrške 48 predlogov zoper go-stince.«
Največ težav imajo z gostind ob Trža-ški, v gostilni na Mirju, bifeju na Glincak, LJvadi, Turjaškem hramu in disco klubu Horjul.
Večkrat morajo miličniki opravljati cel kup opravil tudi pri izvajanju prijavno-odjavne službe, kar je na Rakovi jelši in Kozarjah posebna težava. Vrsta ljudi je neprijavljenih, črne gradnje rastejo kot gobe po dežju in jih je tu največ v Ljublja-ni. To se še nadaljuje, ker so tako inšpek-cijske službe, kot krajevna skupnost in upravni organi občine premalo učinkoviti. Miličniki morajo potem nuditi asistenco pri rušenju in so tako zaradi poprejšnje neaktivnosti upravnih organov izpostavlje-ni na račun drugih.
V prometu nekoliko boljši podatki
Prometni položaj je boljši, predvsem za-radi cene bencina in omejitev, pa padec standarda, tako da je gostota manjša. Ne-sreč je bilo 907, od tega 23 smrtnih, torej manj kot leto prej in to kar za 8. Hudo poškodovanih je bilo 66, leta 1982 pa 90, lahko poškodovanih 189, leta 1982 pa 233. Otroci so bili udeleženi v 23 nezgo-dah in eden od njih je podlegel. Vzroki za nezgode so neprimerna hitrost, alkohol in napake v križiščih. Največ nezgod je bilo na Tržaški (228) in Dolenjski (221). Od-cep ceste Škofljica - Pijava gorica je znat-no izboljšal varnost, je pa še precej preho-dov, ki bi jih bilo treba osvetliti. Veliko je še križišč in cest, ki bi jih morali opremiti z dodatno signalizacijo - tako vertikalno kot horizontalno — vendar komunalna skup-nost nima denarja. Vsekakor pa bomo mo-rali pri nas počasi spoznati, da je človek le več vreden kot denar, pa četudi živimo v času gospodarske stabilizacije.
Miličniki so izsledili 503 vinjene vozni-ke, 62 jih je bilo brez dovoljenja, 3609 so jih poslali sodniku za prekrške, 1687 so jih mandatno kaznovali, 510 so izpolnili pla-čilnih nalogov in opozorili so 4216 vozni-kov. Kar 627 tovornjakov so izločili, ker so ovirali promet s počasno vožnjo, 1232 osebam pa so prepovedali nadaljnjo vož-njo zaradi stanja teh oseb, aii pa zaradi stanja vozila. Pri 170 meritvah z radarjem (torej vsak drugi dan so merili hitrost!) so kaznovali 3183 voznikov, 138 pa je bilo plačilnih nalogov in 500 opozorjenih voz-nikov. Koliko pripomorejo k nezgodam slabe ceste, mihčniki vedo, zato opozarjajo odgovorne, potrebno bo tudi katero orga-nizacijo ovaditi tožilstvu, ne samo zahteva-ti postavitev opozorilne signalizacije. Do kakšne stopnje pa gre malomarnost uprav- j ljalcev ceste kaže primer, ko se je poško-dovalo službeno vozilo v trenutku, ko je voznik z njim zavijal v ovinku. Za ovin-kom pa je bila brez enega samega opozori-la znaka »simpatična« jama, globoka me-ter, široka nekaj več kot meter in dolga borna dva metra. Kaj bi se zgodilo s peš-cem, ki bi v tem zagazil v to jamo, boljše da ne pomislimo.
Viški miličniki so lani očitno dobro in veliko delali. Zato so dobili številne poh-vale, vendar jih, kot vse kaže, čaka letos še več dela. Komandir Stane Leskovšek na-mreč ocenjuje: »Pričakujemo še nadaljnji porast kaznivih dejanj in prekrškov, tako letos kot naslednje leto. Torej bomo mo-rali delati še več in bo zato potrebno še več preventive, žal pa očitno tudi represije.« Milovan Dimitrič