PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini À ■, ■« ». Abb. postale 1 gruppo " (^6113. 1UU llF Leto XXX. Št. 37 (8743) TRST, sreda, 13. februarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. FRANCIJA GROZI, PA B« ZAPUSTILA WASH1NG10NSK0 KONFERENCO 0 IMmilJI GLOBOK RAZKOL MED EVROPSKO DEVETERICO OB KISSINGERJEVEM ENERGETSKEM NAČRTU Jobert ostro kritizira izvajanja ameriškega državnega tajnika - Posredovanje Italije in Japonske za premostitev francosko-ameriškega spora - Nizozemski predlog za energetsko konferenco v okviru OZN WASHINGTON, 12. — V drugem dnevu mednarodne konferen-te o energiji je vzdušje med zunanjimi ministri 13 držav, ki se udeležujejo, izredno napeto. Zabeležiti je treba globok razkol med Fran-djo in drugimi osmimi državami evropske skupnosti. Nasprotovanje francoskega zunanjega ministra Joberta do Kissingerjevega energet-*jrati velike vsote v turistične mene v Sesljanskem zalivu. Oiuricin in Belci 0 obletnici mirovne Pogodbe iz 1947 l Na. sedežu «Združenja istrskih aKUPnosti> v VI. Zudecche sta si- noči občinski svetovalec Giuricin j tisoč lir mesečno. Natačaja se lah-in posl. Belci govorila o dogodkih j ko udeležijo prebivalci devinsko-na- "p —------------------ -------,u- ln brežinske občine, izseljenci, ki se nameravajo vrniti in delavci zaposleni v tej občini, ki pa prebivajo v kaki drugi občini. Prosilci ne smejo razpolagati z nobenim drugim stanovanjem in morajo imeti manj kot 4 milijone letnega dohodka. Rok za vlaganje prošenj zapade 1. aprila. Prošnjo je teba sestaviti na posebnem obrazcu, ki ga zainteresirani prejmejo na devinsko-nabre-žinski občini ali na tajništvu IACP ob podpisu mirovne pogodbe 10. februarja 1947. leta v drugačnem tonu. kot je napovedoval italijanski krajevni dnevnik, ki je skušal ustvariti iredentistično ozračje z gesli o diktatu in trditvami o najbolj črnem dnevu za Istro. Giuricin je najprej orisal ozračje takratnih dni, nato pa je zaključil, da so se Istrani vključili v demokratično življenje Italije in da je treba ustvariti čim bolj mimo sožitje v Trstu in na meji. Posl. Belci je osnoval svoja izvajanja na citatih iz govorov takratnega predsednika vlade De Ga-sperija in na tej osnovi dokazoval. da bi Italija izgubila še več ozemlja, če bi vodila «tršo» politiko in če ne bi bilo že takrat govora o sodelovanju z Jugoslavijo, o poskusih reševanja vprašanja na dvostranski ravni, o zaščiti manjšin, urejanju pristaniških problemov itd. Ko je Belci v zaključku ugotovil, da je bil pravilen takratni sklep italijanske vlade, da ratificira mirovno pogodbo v korist miru, mu je večina — ne sicer preveč številnih prisotnih — pritrjevala, nekaj bolj nostalgično usmerjenih starejših poslušalcev pa je oporekalo, češ da je šlo za diktat, ki bi ga bilo treba zavrniti. Razpis natečaja za 24 ljudskih stanovanj v devinsko-nabrežinski občini Prvega februarja je bil objavljen razpis natečaja za podelitev 24 stanovanj, ki jih gradi avtonomna ustanova za ljudska stanovanja IACP v Nabrežini-Kamnolomi. Stanovanja so dvosobna in imajo poleg kuhinje, jedilnice, kopalnice in shrambe še garažo v kletnih prostorih. Vsa stanovanja so opremljena s centralnim ogrevanjem, najemnina pa bo znašala približno 25 v Ul. Ghirlandaio 43 v Trstu, ki je odprto ob delavnikih od 8.30 ao 11.30. Nalezljive bolezni v tržaški občini • ,,,"1llll|l|l,|„l,ll„„llII,,|,Il„,I,„llll,ll,mitnl|,|,||||(im|,||(|w|I|II|||||1(1||I|||l||||.HMIIlilllllllllllll JELO TRŽAŠKEGA HIGIENSKEGA KOMISARIATA V JANUARJU Kar 3.165 pregledov v tovarnah skladiščih in trgovinah jestvin Več prijav sodišču - Stalne analize morske vode ^januarju so uslužbenci tžaške-p, higienskega komisariata opravi-jj.'v’”0 Pregledov v tovarnah, skla-cih jn trgovinah jestvin in pijač no ,pas'a'* 134 vzorcev kemijskemu n'!f.ku laboratorija za higieno in tiiakso, 62 vzorcev zdravniškemu .‘krografskemu oddelku, in 5 itali-zn»Sk* dianovi za riž. Posebno po-W,"0!1 80 Pretili kvarljivim živi-v ió 0,?ravi,i so tudi 307 pregledov zaJwlh l°kalih in v stanovanjih, « Katere so bila potrebna potrdila 0 higienskem stanju. hiL'SlCm obdobju so uslužbenci stenskega zavoda poslali sodišču vsoMt ^aVe* ^ zaradi nedovoljene selitve v nehigienske prostore, c- čeviLZaradi nedovoljenega uskladiš-zararc3 pralni!l Praškov in enega Polf-J- p,rodaie Pokvarjenih živil. vi,^-k< laboratorij pa je prija- Prodal1ŠtU ?sem, oseb: po 2 zaradi KačnJ6 k^uia’ ki je vseboval dru-rar1j maščobe od navadnih in za-kruh, PreV‘Sokega odslotka vode v ali, . ’ po eno Pa zaradi prodaje kohcìa ninH PijaČ Z niŽi° St0pnl° al- biastn^ °d .navedene. zaradi pre-2 ga m Prevlažnega kruha, in adl nepravilnih sestavin moke ha i Prodaje testenin v zavoju, StreJ^m je bila risba, ki ni u-ezaia vsebini. Ugotovili so tudi 24 kršitev krajevnega higienskega pravilnika. Laboratorij je tudi opravljal stalne preglede morske vode. NA PONEDELJKOVI SEJI Porazdelitev funkcij v novem odboru SPD Igo Gruden in ŠD Sokol Včeraj se je na prvi seji sestal novoizvoljeni odbor SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. Kot prvo točko dnevnega reda so si porazdelili naloge v odboru. Mesto predsednika je prevzel Aleš Pertot, podpredsednik je Martin Petelin, tajnica Majda Terčon, blagajnik Vladimir Ca-harija, gospodar Danilo Mihelič, kulturni referent Lucijan Terčon, športni referent pa Savo Ušaj. V kulturnem odseku bodo delali še Nevenko Gruden, Marinka Terčon, Nadja Doljak in Zvonka Markovič, v športnem pa Valter Pertot in Ladislav Kobau. Odbor je začel takoj z razpravo o nadaljnjem delovanju. Na pustno nedeljo namerava društvo prirediti pustno rajanje za otroke, na torek pa bo, kot v prejšnjih letih, že tradicionalni pustni ples. V tržaški občini so prejšnji teden £ zabeležili 49 primerov nalezljivih bolezni. Iz podatkov občinskega zdravstvenega in higienskega urada za obdobje od 4. do 10. februarja je razvidno, da je bilo največ otroških nalezljivih obolenj. Zabeležili so namreč po petnajst primerov škrla-tinke in noric, enajst primerov o-špic, po dva primera nalezljivega vnetja priušesne slinavke ter rdečic in kar štiri primere nalezljivega vnetja jeter. Štiri dni je ležala na tleh v stanovanju Upokojenka Elena Maria Armellini vd. Piredda, stara 74 let, je od prejšnje sobote ležala na tleh hodnika svojega stanovanja v Ul. Giuliani 42, ne da bi si opomogla. Nihče ni slišal njenega klicanja na pomoč in komaj včeraj, ko je njena 67-letna prijateljica Maria Furlan s Šentjakobskega trga 6 prišla na o-bisk, se je zavedela, kaj se dogaja v stanovanju. Takoj je poklicala policijo in s pomočjo gasilcev so vdrli v stanovanje. Žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili splošno opešanost in so jo sprejeli na zdravljenje v zdravniškem oddelku. S fiatom 126 zavozil s ceste V prvih popoldanskih urah se je na ovinku pred padriško - gropaj-sko šolo pripetila prometna nesreča. 43-letni Viktor Kralj iz Trebč 55 se je pripeljal iz Gropade s svojim fiatom 126 novejše registracije. Pri ovinku pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je trčilo ob zid. Iz razbitega avta so potegnili ranjenega Kralja, ki so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico. Tu so mu ugotovili rane po čelu, ustih in kolenih, poleg tega pa mu je še izbilo več zob in si je verjetno zlomil čeljust. Na zdravljenje so ga sprejeli v ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral vsaj 20 dni. Malo pred 15. uro Je v trenutku obupa zaradi težkega družinskega položaja 24-letni Giorgio Mauri skočil z okna spalnice v petem nadstropju hiše v Pendice Scoglietto 5/3, kjer biva z očetom in malim sinčkom. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli v nevrokirurški oddelek, so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi notranjih poškodb in lobanjskih poškodb. V jutranjih urah so sprejeli na zdravljenje v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice 82-letno Roso Figarotto iz Ul. Economo 16, Malo pred 10. uro je padla ob izhodu iz cerkve na Trgu Hortis in se potolkla po glavi in čelu. V bolnišnico so jo odpeljali z rešilcem Rdečega križa. Ozdravela bo v mesecu dni, seveda če ne bodo nastopale komplikacije. Malo pozneje so pripeljali v bolnišnico 80-lctno Mario Lucich iz Ul. R. Manna 28, ki se je pri padcu v kuhinji svojega stanovanja potolkla po spodnjem delu hrbta. O-zdravela bo v 10 dneh. Na seji izvršnega odbora Slovenske kultimo-gospodarske zveze v ponedeljek zvečer v Gorici So se seznanili z akcijo za izgradnjo kulturnega doma v Gorici ter se dogovorili za nadaljnje delo po izstavitvi gradbenega dovoljenja s strani občinske uprave. Predvsem gre za odobritev naročila projektantu za izdelavo statike in izvršilnih načrtov. Izvršni odbor je spreiel obvezo, da pospeši priprave in da se čimprej prične z gradnjo, ker so potrebe po kultur-no-šoortnem obiektu zelo nujne. Ker pripravlja deželna uprava konzultacije za sestavo novega o-snutka zakona o kraških rezervatih, je bila poudariena nujnost, da se pri posvetovanjih upoštevalo interesi slovenskega orebivalstva, ki živi na tem ozemlju ter razvila svoio gosnodarsko dejavnost, kar pomeni, da bo morala dežela navezati neposredne stke s predstavniki slovenske skupnosti ter zajamčiti uporabo slovenščine v delovanju kraških rezervatov. SKGZ z zadovoljstvom spremlja delovanje ustanove za poučevanje jezikov in kultur v Trstu ki že nekaj let prireja tečaje slovenskega jezika in se jih letos udeležuie okoli 600 odraslih in otrok, razdeljenih v dve skupini. Ustanova navaja svoje tečainike na obisk slovenskih gledaliških predstav ter kaže zanimanje za snlošno slovensko kulturno živlie-nje. kar se skozi takšno hvalevredno dejanje kaže zanimanje ve činskega naroda za živlienie slovensko narodnostne skuonosti. Predsednik Boris Race je nato podaj okv’mo poročna o rezultatu obiska delegacije SKGZ pri Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem ter se zlasti zadržal pri eceni, ki jo je predsednik ZSO dr. Zwitter porla! o sedaniem družbenem in jx>!itičnem trenutku na Koroškem. s posebnim ozirom na boj tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti za, lastne narodne pravice, ter j3ri tem analiziral jžosamez-na stališča do bližniih vsedržavnih volitev v Avstriji. S tem v zvezi je bil ugotovljen obojestranski interes Slovencev v Italiji in Av-striii za čimboljši uspeh mednarod ne konference o manjšinah v Trstu na katero se bodo predstavniki o-beh organizacij pripravljali z usklajenimi pobudami. Pri oceni Prešernovih proslav v Trstu in v Gorici, ki sta jjokazali privrženost Slovencev plemenitim, naprednim in vedno živim ter tvornim idejam našega velikega misleča, je bila ugotovljena potreba no večji načrtnosti v pripravah ter zlasti j» vsebinski osvežitvi programa teh proslav. Izvršni odbor je nato razpravljal o odobritvi konzulte za Slovence s strani gorškega občinskega sveta ter je izrazil upanje, da bo ta organ v sodelovanju z vsemi odgovornimi dejavniki in zlasti z razumevanjem in podporo večinskega naroda pomagal pri sprejemanju odločitev, ki naj odpravijo hude zamude v urejevanju odprtih vprašanj slovenske skupnosti, posebno v občini Gorica. Kar pa zadeva ustanovitev rajonskih svetov, podpira SKGZ ustanavljanje samostojnih četrti s slovensko večino, da zagotovijo večje sodelovanje naše skupnosti pri u-rejevanju svojih življenjskih p»go-jev in s tem zaustavijo proces odtujevanja naših pripadnikov, ki nujen pojav v neenakopravnih odnosih. Da bi naša manjšina ustvarila ugodnejše pogoje za svoje življenje in delo, pa je zlasti potrebno na najbolj izpostavljenem kraju, v Štandrežu. ustanoviti samostojno obsegala čisto slovensko jedro. S tem svojim stališčem, ki ga je vedno zastopal tudi Primorski dnevnik, se SKGZ pridružuje naporom političnih sil za pravično porazdelitev mesta na decentralizirane enote. Komisija za preučevanje sporov na delovnem mestu Na goriškem uradu za delo so prejšnji dan umestili pokrajinsko komisijo za preučevanje sporov na delovnem mestu, ki jo predvideva zakon štev. 533 od 11. 8. 1973. V komisiji so kot predsednik Roberto De Pace, kot delegat ravnatelja pokrajinskega urada za delo, Paolo Geotti, dr. Giovanni Battista Comelli, Corrado Candotti, odv. Michele Formentini, kot delegati de- lodajalskih združenj, Aldo Colleoni, Sergio Donda, Luigi Zuliani in Paolo Bislacchi kot delegati delavskih sindikatov. Namestniki pa so dr. Armando Zandomeni, Giuseppe Bur- USTANAVLJANJE PREVOZNEGA KONZORCIJA Strokovnjakom zaupali izdelavo tehnično-linančnoga načrta Ko bo poročilo sestavljeno, ga bodo preuči' župani občin, ki se združujejo v konzoreij Na goriškem županstvu je bil se bodo sestali, ko bo tehnično drugi sestanek zastopnikov goriške | nančni načrt izdelan, ter okoliških občin in mestnega avtobusnega podjetja. Poročali smo že o prvem sestanku, kjer je bil govor o ustanovitvi medobčinskega avtobusnega konzorcija. Na drugem sestanku pa je bil govor o juri- ba, Paolo Bosio, Livio Coser, Edo 1 dični obliki konzorcija. Zastopniki Sfiligoi, Alfredo Battistel, Mario Li-gresti, Mario Dozzo. V petek v Novi Gorici premiera «Ščuke pa ni» V petek, 15. februarja ob 20.15 to v dvorani Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, Boška 1, premiera novitete slovenskega dramatika Toneta Parkljiča «Ščuke pa ni». To je sočasna krstna uprizoritev z dramo SNG iz Maribora. kjer to delo z velikim uspehom igrajo. Delo je režiral Jože Babič, scena Niko Matulj, kostumi Vlasta Hegedošič in glasba Ivo Meša. Sodelujejo člani PDG. Ponovitev v soboto ob 20.15 in nedeljo ob 16. uri. mestnega podjetja so prikazali odnos, v katerem se sedanje podjetje nahaja z goriško občino. Po izčrpni debati so bili prisotni župani mnenja, da je treba podobno obliko prenesti v novi konzorcij, ki bo vezan na več občin (Gorica, Sovodnje, števerjan, Koprivno, Mo-ša, šlovrenc). To bo posebno medobčinsko podjetje, ki bo lahko delalo na področju teh občin. Sklenili so izročiti strokovnjakom izdelavo tehnično - finančnega načrta za tak konzorcij. Naredili bodo potrebne ko rake pri deželni upravi, da bi na šli finančna sredstva, ki jih predvideva deželni zakon, za dejansko ustanovitev takega konzorcija, potrebuje avtobuse in tudi osebie. Zastopniki zainteresiranih občin Prešernova proslava na trgovski šoli uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NEUSPEHU POGAJANJ ZA LEVO SREDINO NA POKRAJINI Nov poskus posoških demokristjanov da bi obnovili dialog s socialisti V vrstah PSDI pritisk za izstop iz odbora goriške občine Morda bo drevi v Gorici sestanek med zastopniki demokristjanske in socialistične stranke. Ta naj bi bil, na pobudo demokristjanov, zadnji poskus, da bi prebredli krizo v pokrajinski upravi in morebitno i-menovanje komisarja. Demokristjani naj bi celo ponudili «glavo» se danjega pokrajinskega odbornika za zdravstvo Perissina, ki naj bi zapustil sporno mesto odbornika za zdravstvo in prevzel drugo odbor-ništvo, na njegovo mesto pa naj bi prišel drug demokristjan. Znano je namreč, da je prav Perissinov članek v reviji «Iniziativa isontina» jeseni 1972 sprožil krizo v pokrajinski upravi, najprej z odstopom zdravnikov, ki se prištevajo Basa-glievi šoli, nato pa z istopom socialistov iz pokrajinskega odbora. Ožje vodstvo pososke krščanske demokracije se je sestalo v ponedeljek. Razpravljalo je v glavnem o položaju v pokrajinski upravi in sklenilo, da je treba narediti vse da bi prišlo do sporazuma. Prvi tak poskus naj bi bil nocojšnji sestanek v dvoje: KD — PSI. Če je KD voljna odstraniti protagonista spora o psihiatrični oskrbi, ni pa voljna sprejeti zahteve socialistov začasni poveritvi ravnateljstva umobolnice prof. Magnorijevi (prof. Zamparo naj bi odšel), še manj pa privoliti v drugo zahtevo socialistov, naj bo na njihov predlog imenovan en član izpitne komisije v natečaju za mesto stalnega ravnatelja. Rezultat tega poslednjega poizkusa je torej dvomljiv. Tretji partner levosredinske koalicije, socialdemokratska stranka, pa je mnenja, da so sporazumi o levi sredini iz leta 1970 že mimo in da je treba najti drugačno rešitev. Vodstvo PSDI se je sestalo v soboto zvečer v Gorici, na tem sestanku so prerešetali položaj v vseh krajevnih upravah. Socialdemokrati so po preverjanju mnenja, da ni moč spremeniti sedanjih u-prav v Krminu (KD—PSDI) in v Gradežu (KD—PSDI-PRI), pušča- jo odprte možnosti za vstop socia-slovensko rajonsko konzulto, ki bi | listov v Tržiču, zelo kritični so do položaja v pokrajinski upravi in imajo celo vrsto pomislekov do sedanjega sodelovanja z drugimi levosredinskimi partnerji v goriški občini. Kar se tiče pokrajine ne verjamejo socialdemokrati v tribarvno koalicijo KD—PSDI—SDZ in po njihovem mnenju niso niti demokristjani za tako rešitev. Voditelji P SDI menijo, da bo prišlo v pokrajinski upravi do enobarvnega de-mokristjanskega odbora, ki bo lahko dobil ob bližnjem glasovanju proračuna zunanjo podporo tako PS Dl kot SDZ. Le v najhujšem primeru naj bi pokrajinski svet razpustili in bi prišel na pokrajino komisar, kar pa ni v interesu nobene politične sile. Glede goriške občine pa je znan spor socialdemokratov z drugimi partnerji, zlasti-s Slovensko demokratsko zvezo. Gre tu za spor o zemljiščih za industrijsko cono. Prihodnji teden bo še en sestanek med zastopniki strank, ki vodijo goriško občino. Če jim ne bo ugodeno, bodo morda socialdemokrati, leto dni pred potekom sedanjega mandata, zapustili večino in prešli v opozicijo. V tej stranki so precejšnje sile, ki pritiskajo v tej smeri. Kar se tiče socialistov bodo imeli v petek, na pobudo občinske svetovalske skupine, na svojem sedežu debato o rajonskih konzultah, v ponedeljek pa se sestane odbor mestne sekcije, da bi razpravljal o preverjanju na občini. Košičeva razstava v prostorih «Pro loco» V galeriji «Pro loco» razstavlja te dni svoja olja goriški slikar Andrej Košič. Iz deplijanta razberemo, da je začel Košič razstavljati 1954. Pričujoča razstava diši torej že po jubileju, česar pa se slikar verjetno še zavedel ni. No, ko bi beseda jubilej namigovala le na minevanje časa, bi mu to z vsemi sredstvi zamolčali. Ob tako intenzivni Košičevi ustvarjalni dejavnosti pa mislim, da niiiiniiiniifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Lovci s Krasa in z Laškega ga le smemo po domače potegniti za ušesa! Razstavni prostor je ob tej priložnosti bogato obložen, razstavljena dela pa povečini «še sveža». V motivnem pogledu se tu nadaljuje (nekje se sliši, da se zaključuje) nepretrgani ciklus, katerega protagonist je vseskozi domača pokrajina. Košičeva govorica je, kot vedno, svojsko zgovorna in povsem domača. Gre torej za predlog, pri katerem slikar vztraja že od vsega začetka: in ta je po svoji vsebini tako elementaren ter zato tako prepričevalen, da nas prevzema že skoro kot kričeče opozorilo. V vsebinskem pogledu pa je opaziti na tej razstavi prijazno novost: v jesensko pritajeno samoto pokra jine se sedaj pogosteje oglaša človekovo bivališče. Pridružilo se je naravi kot nerazdružljiv element, zato se je dialog pomaknil predvsem k vprašanju o človekovi prisotnosti. Kdaj pa kdaj rahla napoved pooblačitve, a v glavnem prevladuje še vedno potopitev v sonce. To je vsekakor mikavni predlog, ki gre mimo površnega barvnega zamika v čistejše in globlje vrednotenje zuna njega pojava. Zato ima človek občutek, da so ti jesenski dnevi srečni prav zato, ker ne poznajo zatonov Še nekaj je na tej razstavi, kar prijazno preseneča: olja so -e definitivno pomaknila kot izrazno sredstvo v ospredje in prevzela vlogo nekdanjega akvarela. To seveda drugače učinkuje: zamah je bolj mar konten, predmetnost je zato druga če podčrtana, zato pa je tudi v razpoloženjskem pogledu sozvočje drugače ubrano. Vsekakor gre tu za novo ravnovesje, ki mu botruje kristalna melodija barvnih tonov. Približno 120 dijakov srednje šo le «Virgilio», skupno z njihovimi profesorji in ravnateljem, je v po nedeljek zjutraj obiskalo naše žu panstvo. V sejni dvorani jih je spre jel župan De Simone, ki je prisotnim orisal pomen in naloge, ki jih ima goriško županstvo. Ob koncu srečanja je župan po hvalil tako pobudo, ki hoče približati občana, posebno mlade ljudi, z vsakdanjimi vprašanji in delom goriške občinske uprave. Ko se je lovska sezona zaključila in streljanje divjadi ni več dovoljeno, so lovci kraškega rezervata sklenili uprizoriti več pohodov na lisico, da bi zavarovali kokoši, ki niti po kurnikih niso varne pred njo, ter obvarovali pred uničenjem tudi mlado divjad, ki ji lisica streže po življenju. Trikrat so se lovci s Krasa in z Laškega že zbrali v Doberdobu ter prehodili Kras po dolgem in širo- kem, da bi se srečali z zvitorepko. Kljub pomoči nelovcev, ki so z ropotom poskušali lisico spraviti «na muho», so se morali dvakrat vrniti brez plena. Prvo nedeljo jo nila v kakšno kraško jamo. da je niso našli, šele tretjo nedeljo, ko so lovili na Debelem vrhu, se jim je sreča nasmehnila. Žival se je najprej prikazala Pinu Gergoletu, ki je nameril in nekajkrat ustrelil proti njej, vendar se mu je izmuznila in so jo šibre podrle šele takrat, ko je pritekla pred Ferletiče-vo dvocevko. Tako je na Krasu spet ena li- je Jožko Pahor iz Tržiča obstrelil, I sica manj. Lovci so dokazali, da vendar mu je zbežala in se potuh- so bolj premeteni kot lisica, da so jo skratka prelisičili, če bo šlo tako naprej, te svoje sposobnosti ne bodo mogli več dokazovati. Srečanje so primerno zalili, naš fotoreporter Karlo Ferletič pa jih je posnel na filmski trak. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne se je na delu hudo poškodoval 50-letni delavec Ottavio Spagnul iz Fiumicella. Delavec je delal pri gradbenem podjetju na Trgu sv. Antona in padel s šestih metrov višine na glavo. Ponesrečenca so najprej sprejeli v goriško bolnišnico, nakar so ga, zaradi resnega stanja, prepeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Druga nesreča se je pripetila dijaku iz Štandreža, 16-letnemu Oria-nu Hobanu iz Kraške ulice 1. Hoban je na njivi našel naboj. Neprevidni mladenič je zakuril na polju ogenj in dal nad plamen' naboj, ki je eksplodiral in ga ranil v čelo. V bolnišnici se bo moral zdraviti sedem dni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Caterina Freda, Antonella Petruzziello, Tiziana Bosco, Valentina Bressan, Francesca Vidiak, Daniele Zorzm. Alessandro Pian. SMRTI: 65-letni upokojenec Osvaldo Raffin, 85-letna upokojenka Carolina Nuvolari vd. Smeh, 78-letni Vittorio Tonetti, 50-letni delavec Evelino Cechet, 55-letni upokojenec Renato Ferenzi, 51-letni šofer Srečko Jug. Dijaki slovenske trgovske šole so se prejšnji petek, na dan slovenskega kulturnega praznika, oddolžili spominu Franceta Prešerna ob njegovi 12o-Ietnici smrti. Proslavo so priredili dijaki četrtega in petega letnika s pomočjo prc*. Emila Valentinčiča. Glavni govor o Prešernovem poslanstvu in pomenu v slovenski literaturi ter o njegovem pomenu v svetovni književnosti je imela Silva Klanjšček, dijakinja zadnjega letnika. Sledila so recitacije dijak'nj in dijakov zadnjih dveh razredov. Barvni prospekt o alpskem turističnem centru v Bovcu Alpski turistični center v Bovcu je izdal barvni prospekt o turističnih možnostih in privlačnostih Bovca ter zimskošportnega centra na Kaninu. Poleg barvnih fotografij o pejsažih v Bovcu in na Kaninu, objavlja tudi skico o cestah, ki jugoslovanske in tuje turiste (med njimi tudi goste iz Italije) po najkrajši trasi pripeljejo v Bovec. V prospektu je posebej poudarjeno, da so na kaninskem pogorju ugodne snežne razmere od novembra do konca junija. Najvišja smučišča pa bodo v višini 2.300 metrov nad morjem in to so doslej sploh najvišje ležeča smučišča v Jugoslaviji. Nov prospekt alpskega turističnega centra v Bovcu oziroma na Kaninu je izšel v nakladi 20 tisoč izvodov, natisnjen pa je v slovenskem, italijanskem, nemškem in holandskem jeziku. Predavanja Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi jutri, 14. februarja ob 20.30 predavanje o «zdravju in bolezni našega šolarja». Predavala bo višja medicinska sestra Milena Smo-višnik iz Nove Gorice. Predavanje prirejajo v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice. Na sedežu prosvetnega društva «O-ton Župančič» v štandrežu bo jutri, 14. februarja ob 20. uri predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlja iz Nove Gorice. V mali dvorani Katoliškega doma bo drevi ob 20.30. v priredbi SKAD, prvo predavanje iz ciklusa o slovenski umetnosti. Predaval bo dr. Marjan Zadnikar o romaniki na Slovenskem. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 22. februarja ob 20.30 v klubskih prostorih na Korzu Verdi 13 drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubad iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi. Prosveta V šolskem poslopju na Palkiščn bo jutri, v četrtek, 14, februarja, ob 19.30 Prešernova proslava, ki jo prirejata domače prosvetno društvo «Kras» in čitalnica na Palkišču. Na sporedu so priložnostni govor, recitacije in nastop domačega pevskega zbora. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi Prešernovo proslavo soboto, 16. februarja ob 20. uri na društvenem sedežu. Na programu imajo priložnostni govor, nastop pevskega zbora «Anton Možina» iz Brij na Vipavskem, domačega pevskega zbora «Jezero» ter recitacije. Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi Prešernovo proslavo v soboto. 16. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu. Na proslavi sodelujejo z recitalom dijaki novogoriške gimnazije ter Sovodenjski nonet. Kino Corica VERDI 16.15—21.30 «Fantasia». Barvni Walt Disneyev film. CORSO 16.30-21.30 «U vendicatore dalle mani d’acciaio». K. Fei in T. len. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Dracu-la contro Frankestein». D. Pridge. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.30-21.30 «.Afrika». L Staccioli in M. Donati. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—21.30 «Lo chiamavano mezzanotte». R. Schiaffino in R. Crenna. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'awentuia è Tavventura». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Inghilterra nuda». Barvm film. Aora Corica SOČA «Begunec», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Cesar in Rosalie», francoe-ki barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA «Brez naloga», francoski barvni film ob 19.30. PO KONFERENCI KOMUNISTIČNIH PARTIJ V BRUSLJU Zahodnoevropski komunisti v boju za drugačno Evropo Strategija širokega zavezništva z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami Različnost v glediščih, vendar skupni zaključki ■ Novosti v odnosih Štiridnevna konferenca komunističnih partij Zahodne Evrope, ki se je vršila konec januarja v Bruslju, se po marsičem razlikuje od podobnih prejšnjih sestankov med komunističnimi partijami. Udeleženci so to pot predvsem posvetili svojo pozornost temu, da bi prišli do nekaterih skupnih strateških zaključkov in pa, da bi odkrili nekatere najustreznejše taktične rešitve v pogojih sodobnega sveta, ki vsekakor ne stoji na mestu... To posvetovanje je bilo posvečeno temi «Sedanja kriza kapitalizma v Evropi, borba komunističnih partij za socialni napredek, demokracijo, nacionalno neodvisnost, mir in socializem ter njihova akcija v prid enotnosti delavskih in demokratičnih sil». Bila je to, potemtakem, razprava o vseh plateh sedanjega trenutka Zahodne Evrope, o njenem mestu v svetu in o celotnem kompleksu družbeno - ekonomskih problemov, s katerimi se srečujejo in soočajo delavci in napredna gibanja. Nasproti sodobni Evropi monopolov, kjer krepijo multinacionalne kampanje tudi s stalnimi poizkusi ohranitve blokovske razdelitve in podrejanja ameriškim interesom, komunisti postavljajo varno Evropo delovnih ljudi in evropskih narodov. «Takšna miroljubna, demokratična in neodvisna Evropa, osvobojena odvisnosti od Združenih držav in mednarodnih monopolov, lahko odigra vlogo, ki bi odgovarjala interesom narodov in miru v vsem svetu, lahko da svoj prispevek k popuščanju, razorožitvi in razumevanju med narodi. Takšna Zahodna Evropa in dežele, ki jo sestavljajo, bi lahko vzpostavile odnose miroljubnega sodelovanja tako z Združenimi državami kot s socialističnimi deželami ter z mladimi nacionalnimi državami in ostalimi deželami, ob spoštovanju popolne enakopravnosti ter interesov narodov». Tako sta v sprejeti deklaraciji določena vloga in mesto Zahodne Evrope v svetu. Naj bo mimogrede povedano, da ta del deklaracije ni bil objavljen v svetovnem tisku, kot tudi ne nekatere druge njene postavke, na primer, da obstajajo med zahodnoevropskimi komunisti različna gledišča o Evropski ekonomski skupnosti: od onega, ki ga je v imenu Komunistične partije Španije iznesel Santiago Cardio (gre za proces, ki izhaja iz objektivnih ekonomskih in zgodovinskih zakonov), do britanskega (da je nesprejemljivo kakršnakoli sodelovanje z EGS). Zahodnoevropskim komunistom pa ni bdo težko poudariti, da je navzlic tem različnim stališčem «mogoč in neobhoden skupen od- iiiiiinmiiiiiiiiuiiiiiiiiiunimHmmiiiHnnMmiiNni «Srčevec» Makarovičeve in T. Kržišmika Srčevec je izvirna pesniško - likovna publikacija, katere avtorja sta mlada umetniška ustvarjalca, pesnica Svetlana Makarovič in slikar Tomaž Kržišnik. To pesniško zbirko šestnajstih pesmi, opremljeno na izviren, doslej nenavaden način, je izdala Cankarjeva založba. Srčevec je nov, baladni ciklus Svetlane Makarovič, ciklus rimanih, že precej v klasični obliki napisanih baladnih pesmi, z motiviko ljubezni in smrti. Motivno so te njene balade gotovo nekaj novega v sodobni slovenski poeziji. Pa tudi v pesniškem izrazu je Makarovičeva našla v tej poeziji svežo rešitev, kot je zapisal urednik založbe Tone Pavček: izhaja iz melodike in simbolike slovenske narodne pesmi, a je pri tem vseskozi svojska, sodobna in pristna v svojih baladno intoniranih pesmih. Tako je Srčevec zbirka šestnajstih sodobnih balad, napisanih po zgledu ljud-sIcB pBSVll. Toda ta pesniška zbirka Sedane Makarovič je izšla v docela originalni podobi, ki jo je zasnoval mladi oblikovalec Tomaž Kržišnik. Prav gotovo je Tomaž Kržišnik našel za likovno podobo Srčevca docela izvirno obliko. Gre za mapo, ki se razgrne v obliki križa. Na eni strani so na vseh štirih stranicah natisnjene pesmi in podoba srca na srednji ploskvi. Na drugi strani pa so na vseh štirih stranicah barvne, irealistične podobe na temo srca. Te podobe so sicer skladne z literarno predlogo, pomenijo pa docela samosvoj prispevek k likovni ilustraciji pesniške zbirke. Lahko bi v tem primeru rekli, da pomenijo celo enakovreden del publikacije, ki je sicer prej mapa kot knjiga, prej zgrnjen list kot pa običajna knjiga. Lahko bi zapisali, da je pesniška moč pesmi, zbranih v Sr-čevcu, močnejša umetniška upodobitev kot ilustrativni dpi izdaje. Ta pa zato, glede na podobe, učinkuje toliko bolj nenavadno in presenetljivo. Vsekakor pa kot nekaj novega. Pesnica Svetlana Makarovič se je s pesniško zbirko Srčevec močno uveljavila in dosegla nedvomno vrh v svojem dosedanjem umetniškem ustvarjanju. Oblikovalec Tomaž Kržišnik pa je tej zreli pesniški zbirki dal nenavadno likovno podobo, podobo, ki je seveda predvsem eksperiment. Vprašanje je zato, če je s tem likovnim eksperimentom pesniška zbirka pridobila? Sl. Ru. govor politiki monopolistične ekonomske integracije», da bi se našla rešitev problema, «ki se postavlja pred vse narode Evrope». Zahodnoevropske komunistične partije se strinjajo tudi glede potrebe po globokih družbeno - ekonomskih spremembah v svojih deželah in na celini. Med ustrezne ukrepe sodijo «nacionalizacija ključnih sektorjev gospodarstva ali razširitev javnega sektorja pod demokratično kontrolo, ob učinkoviti participaciji sindikatov ter krepitvi pravic in vpliva delavcev v podjetjih, z njihovo udeležbo v vodenju in upravljanju javnih poslov». Govoreč o borbi za socializem, deklaracija poudarja, da «v vseh deželah obstoje splošni objektivni pogoji, ki se izražajo v različnih oblikah in na razne načine v konkretnih okoliščinah vsake dežele». «Vsaka nartija», je rečeno v bruseljski deklaraciji, «povsem neodvisno gradi svojo pot demokratične socialistične preobrazbe ter izgradnje socializma v skladu s pogoji in tradicijami lastne dežele. Opirajoč se na takšna stališča, se komunistične partije Evrope bore za izgradnjo socialistične družbe Ob upoštevanju nekaterih od prej znanih stališč naimočnejših in najvplivnejših partij evropskega Zahoda, je moč ugotoviti, da so te teze samo potrdilo nekaterih njihovih že znanih onredelitev. Pomembno na je vendarle, da so ta bila. lahko rečemo, sprejeta na celotni evropski «ravni». Omeniti gre nadalje, da so predstavniki zahodnoevropskih partij to pot z veliko širino pristopili k vprašanjem, s katerimi se soočajo, priporočivši tudi odgovarjajoče metode za svojo bodočo politično borbo. Govor je predvsem o naporih za dosego najširših tajnih zavezništev, ne samo taktično - političnih, ampak tudi razrednih, v borbi za demokratično preobrazbo družbe in za zmago socializma. Takšna po- litika zavezništva «je osnovana», pravi deklaracija, «na vzajemnem spoštovanju enakosti, različnosti ter na originalnem prispevku vsake dežele». Z drugimi besedami, za ustvaritev široke antimonopoli-stične fronte ni, kot v času borbe za ljudsko fronto med obema vojnama, postavljen pogoj, da imajo biti komunistične partije izključna vodilna sila, hegemon demokratične enotnosti. Zahodnoevropski komunisti so očitno prišli do zaključka, da to v spremenjenih pogojih, v razvitih deželah, sploh ni mogoče, celo v okviru samega delavskega razreda ne. V doslejšnji praksi vplivnih komunističnih partij Zahodne Evrope je tak pristop že rodil pomembne pozitivne rezultate. Francoski komunisti so s socialisti in levimi radikali že izdelali skupen program, s katerim so šli na volitve in ki so ga do danes vsi podoisniki spoštovali ter ga uveljavljali. Italijanska komunistična partija pa je razglasila v želji, da bi se povezala z vsemi demokratičnimi silami, vključno katoličani — parolo «zgodovinskega kompromisa». Na osnovi dokumentov bruseljske konference ter izjav predstavnikov komunističnih partij — udeleženk (konference se niso udeležili le predstavniki islandskih komunistov, kjer je prišlo do njihove združitve s socialisti, kot tudi ne norveški komunisti, ki so svojo udeležbo sicer najavili, a jih na konferenco ni bilo, vtem ko ie Komunistična partija Nizozemske imela status opazovalca, tako da se je konference, računajoč tudi njo, udeležilo vsega 20 partij) je moč reči, da je bilo precej novega, in ne samo v pogledu osvojitve svojevrstne «evropske politike» komunističnih partij. Novosti so tudi v zvezi s tem, kar bi lahko imenovali metodologijo potekanja takihle zborovanj. Za razliko od prejšnjih svetov- (Nadaljevanje na 6. strani) Prekomorci- tankisti bodo proslavili 30-letnico I. brigado Na V rhniki se bodo sredi julija srečali stari borci s se-dan jim sestavom oklepne enote. Kratka zgodovina brigade Pretekli teden je bila v Sežani seja domicilnega odbora tankistov — prekomorcev (I. in II. tankovske brigade), na kateri so obravnavali vprašanje priprav na proslavo 30-letnice ustanovitve prve tankovske brigade. Kakor je znano, so 16. julija 1944 v taborišču v Gravini v južni Italiji ustanovili prvo tankovsko brigado, ki je štela 2000 borcev in razpolagala s 114 tanki. Na Vis je brigada prispela 26. avgusta, torej prav takrat, ko so se enote 26. dalmatinske divizije pripravljale na izkrcanje na dalmatinsko obalo, kar je sovpadalo z začetkom zmagovitega pohoda vseh enot NOV do končne osvoboditve dežele. Kakor ostale strokovne enote NOV, so se tudi tankovske enote ustanavljale smotrno. V decembru 1943 so se začeli zbirati tankisti, šoferji in mehaniki iz partizanskih brigad v domovini. Poslali so jih nato v Italijo, kjer so se jim priključili številni Primorci in Istrani. Nato so vsi odšli na posebne tečaje v Afriko, kjer so se jim spet priružili Primorci in Istrani iz prvega odreda NOV na Bližniem vzhodu ter iz zavezniške vojske. Po končanem tečaui so se vrnili v Italijo in ustanovili I. tankovsko brigado. V Gravini so nato ločib 600 borcev - prekomorcev in jih no-slali v Sovjetsko zvezo za kadrovsko jedro H. tankovske brigade, ki se je nato udeležila bojem na sremskem bojišču in nato vse do Zasreba in Celja, vtem ko je I. tankovska brigada sodelovala v boiih za osvoboditev Dalmacije, Hercegovine. Like Hrvaškega in Slovenskega Primorja. Trsta, Gorice in Celovca. V času NOB je padlo nad 300 tankistov. In poudariti velja, da so prav tankisti - prekomorci ori-spevali levji delež pri zaključnih operacijah za prebitje fronte na stari jugoslovansko - italijanski Kulturni dogodki v slikah Med prireditve, ki se te dni vrstijo po naših društvih in krožkih, spada tudi koncertni večer, ki je moški zbor PD Valentin Vodnik priredil v soboto zvečer v dolinski občinski dvorani Prešernovo proslavo so imeli tudi v Lonjerju, kjer so nastopili mladi pevci in recitatorji, ki so s svojini nastopom navdušili občinstvo meji ter za nagel prodor v Trst ter do Soče še pred prihodom zahodnih zaveznikov. V vrstah I. in II. tankovske brigade so se borili ljudje desetih narodnosti. Kljub temu je v brigadah vladalo tovariško sožitje, tako da niso zaman imenovali brigadi bratstva in enotnosti. Logično, da so pretežno večino tankistov sestavljali naši ljudje, torej borci jugoslovanskih narodnosti, vendar so se med tankiste prijavili tudi borci drugih narodnosti, kot na primer Italijani, Nemci, Čehi, Rusi, itd. Večinoma so moštvo obeh brigad sestavljali primorski Slovenci in Istrani torej Hrvati, ki so se pri-kliučili NOV oo raznadu italijanske vojske. Kako sta se brigadi obnesli, priča dejstvo, da je prvo tankovsko brigado maršal Tito odlikoval z Redom partizanske zvezde I. stopnje, drugo pa z Redom zasluge za narod I. stoonje. Pred sejo domicilnega odbora, ki smo jo omenili takoj v začetku, sta bili v Ljubljani in na Vrhniki seji odbora za proslavo. Na teh sestankih so predstavniki JLA prikazali program, kako bodo letošnji dan tankistov praznovali v oklepnih enotah JLA v skladu s proslavo 30-letnice ustanovitve I. tankovske brigade. Dan tankistov je 16. julij, ko se slavi ustanovitev L tankovske brigade. V vojašnici na Vrhniki pa bodo dan tankistov proslavili 14. julija, ko bo poleg običajnega programa na vrsti tudi ogled tehničnega zbora in spominske sobe oziroma muzeja, ki prikazuje razvojno in borbeno pot I. tankovske brigade. Nato bodo v neposredni bližini Vrhnike organizirali tovariško srečanje, na katerem bo v okviru kulturnega programa sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Na proslavo bodo povabljeni vsi nekdanji borci I. tankovske brigade. Pri proslavi bo sodelovala tudi mladina s svojimi mladinskimi brigadami ter v enotah splošnega ljudskega odpora. Ob tej nriložnosti bodo podelili tudi posebno značko ter listino, ki jo bodo prejeli vsi bivši borci brigade. Računajo, da se bo slavja udeležilo od 800 do 1000 nekdanjih borcev te enote. Nova številka «Naših razgledov» V novi številki «Naših razgledov» je na uvodnem mestu objavljen govor Janeza Vipotnika na slovesnosti ob letošnji podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnji slovenski kulturni praznik se povezuje s pomembno obletnico, poudarja Vipotnik, s tridesetletnico plenuma slovenskih kulturnih delavcev, ki je bil sredi vojne vihre v Semiču. Ta povezava ni samo simbolična in iz nje zgodovinsko in perspektivno izvirajo korenine, naloge in možnosti slovenske kulture. Dr. Ivo Fabinc piše o poteh ekonomske politike, ugotavlja kako težko se v njej prebijamo do strategije in poudarja žal ne vsem jasno resnico, da z gesli ne bomo prišli do nje. Zapis Jožeta Valentinčiča ob drugem kongresu jugoslovanskih an-dragogov temeljito razčlenjuje izjemno pomembno, vendar premalo organizirano izobraževanje delavcev oziroma odraslih sploh. V pogovoru Naših razgledov govori Marjan Tepina, direktor urbanističnega inštituta SRS, o velikem «Projektu Ljubljana 2000». Kulturni de! nove številke NR se začenja s tradicionalno anketo ob slovenskem kulturnem prazniku, se pravi z odgovori letošnjih Prešernovih nagrajencev, ki razkrivajo tegobe svojih ustvarjalnih stisk. Anketno so zasnovana tudi mnenja mariborskih pisateljev Andreja Brvarja, Franceta Forstneriča, Draga Jančarja, Marjana Krambergerja in Toneta Partljiča, ki ob izidu knjige «Skupaj» razlagajo pobude in motive za skupni nastop. Knjiga je že vzbudila tudi polemične odmeve, tokrat se jim pridružuje mariborski publicist Vili Vuk s člankom «Preveč skupaj». V nadaljevanju se kulturni prispevki ukvarjajo z literarnimi (J. Pogačnik, D. Poniž), gledališkimi (Rapa Šuklje, V. Kociančič) in likovnimi (Asta Žnidarčič, D. Prelovšek, M. Tršar) kritikami tekoče umetnostne produkcije, pisan mozaik te publicistike pa poživlja likovna oprema, ki je tokrat posvečena mojstrom beneškega slikarstva. Poročilo o «Učinkih in stroških» jedrskih reaktorjev v ZDA z naslovom «Faustovska kupčija» je pač boleče zanimivo, glede na to, da «klasična» energija našemu planetu usiha, glede fuzijske e-nergije se nam pa danes postavlja vprašanje, na katero bo veljal odgovor (z grožnjo katastrofe) kar 200.000 l^t. Poučen in po svoje tolažilen je slikovni prispevek o opozorilnih znamenjih pred srčrrim infarktom, poseben mik pa ima tudi «Pariški odmev», ki na kratko pripoveduje, kako Sol-ženicin poziva tiste, ki ga napadajo, naj pravilno citirajo njegova dela. T. P. •iniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinnuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuniiiiiiiiniiit Prešernova proslava na proseški srednji šoli Letošnjo Prešernovo proslavo ob 125. obletnici smrti velikega pesnika so v minulih februarskih dneh slavili po vseh slovenskih šolah v Trstu in na Tržaškem. Na proseški srednji šoli «Fran Levstik» pa so velikega pesnika prvič proslavili. Uvodno besedo je imel mladi prof. Ivan Peterlin, ki je dijakom govoril o Prešernu in prikazal njegovo osebno in pesniško življenje, ki je bilo površnemu opazovalcu morda preprosto, v bistvu pa izredno pomenljivo. Velik delež v proslavi sta imela najmlajša razreda, I. a in L b. Otroci so zapeli pesem «Pod oknom». Nato je pet dijakov I.b razreda prikazalo Ivana Cankarja «Sveto obhajilo» v dramatizirani obliki. Nato je petnajst dijakov I.b razreda zelo uspešno izvedlo zborno recitacijo, nekakšen kulturni mozaik najlepših misli od Prešerna do Kajuha. Sledile so druge deklamacije, nakar še petje vseh šestih razredov in ker je bila po Prešernu dolga desetletja lirika še najbolj veljavna zvrst slovenske pisane umetnosti, so proseški dijaki, poleg Prešernovih pesmi recitirali še vrsto del drugih pesnikov med drugim pesmi Iga Grudna, Srečka Kosovela, Ivana Minattija, Mateja Bora in Slavka Rebca. Ravnatelj šole dr. Mamolo je v svojem nagovoru opozoril dijake, da naj ob slavljenju ne ostanejo le pri besedah, pač pa naj se lotijo resnega dela, naj bogatijo svoj vsakdanji pogovorni jezik. Razbistril jim je poglede na resnično življenje, ki zahteva od nas od dne do dne več resnosti. Ni do- volj, da se le enkrat na leto spoštljivo priklonimo svojemu svetlemu vzorniku, je izzvenela misel vse proslave. Em. C. F. FILMSKI FESTIVALI Festival avtorskega filma v Sanremo Direktor Festivala avtorskega filma v Sanremu (ki se je do predlanskim razvijal v Bergamu) dr. Nino Zucchelli je sporočil, da se bo letošnja XV11. prireditev festivala vršila od 10. do 16. marca. Prikazali bodo veliko filmov vsaj 36 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija: NA FILMSKIH PLATNIH Alan Myerson: «Steelyard Blues» Zanimiv izvirni naslov ameriškega filma «Steelyard Blues» (1972) so prevedli s kar dvema italijanskima naslovoma, katerih je eden bolj neumen od drugega: «Una squillo per quattro svitati» in «Pezzo per pezzo spudoratamente». Režiser Alan Myerson je tu pri svojem prvencu. Zdi se nam zelo zanimivo delo, pomemben prikaz uporniških smeri v današnji ameriški družbi. Gre tudi za zelo zabaven film, S. G. iimitiiiimiitiiiiiiiiiiitimiimiiiiiiiiiiiiMiimtiniiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmiiimiiiniiiiiiiiiiimiMiiiit Horoskop Boljunsko PD «France Prešeren» je letošnji kulturni praznik proslavilo v domači osnovni šoli, kjer so na stopili v glavnem otroci osnovne in srednje šole z recitacijami in petjem OVEN (od 21.3. do 20.4). Z lepim uspehom boste opravili važen posel. Ne bodite brez potrebe ljubosumni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte storiti vse, da bi ne prišlo do spora med sodelavci. Dobre novice ali prijeten obisk. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6. ) V trenutku bujne domišljije se vam utegne izmakniti najenostavnejša poslovna rešitev. Prijeten ve-čer RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne prevzemajte novih odgovornosti. Bodite previdni v odnosu do sorodnikov. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obeta se vam uspeh, če boste v času popravili napako sodelavca. Prijetno potovanje ali pismo. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Po sel, ki se vam bo zdel nezanimiv, vam bo dal največ zadoščenja. Oseba, ki vas ljubi, trpi zaradi vaše sebičnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.1 Ugoden dan za tiste ki se odpravljate na potovanje. Ne mešajte se v prepire vaših prijateljev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Lepo se boste razumeli s sodelavci. Upoštevajte okus in želje drage osebe. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne zanesite se na okoliščine, ki so se ustvarile le po srečnem naključju. Nerazpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne pozabite, da vam je bila ponujena nesebična pomoč. Preživeli boste lep večer. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete uresničiti svoje načrte, ne mešajte ljubezni s poslovnimi zadevami. Veselje z najmlajšimi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslu se zanesite le na lastne moči Pazite, da bi se manjši nesporazum ne spremenil v spor. 9.30 12.30 12.55 13.30 14.10 15.00 17.00 17.15 17.45 18.10 18.45 19.15 20.00 20.40 21.45 22.30 14.55 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 8.10 17.25 17.55 18.15 18.45 19.00 19.25 21.20 21.50 19.30 20.20 21.20 SREDA, 13. FEBRUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL - 11.30 šola Poljudna znanost: Slikanice Anketa o poklicih: Poklic bodočnosti: letalstvo, vesolje in telekomunikacije Druga anketa tega ciklusa govori o inženirju vesolja in telekomunikacij. Pravzaprav ne gre za povsem novo stroko, saj se po vesolju z uspehom sprehajajo vesoljske ladje, sateliti in tudi ljudje že obilnih deset let, kljub temu pa je inženir vesolja in telekomunikacij nov poklic, poklic v začetku svojega razvoja in danes bomo na TV prisluhnili Enzu Tarquiniju, ko bo proučil zadevne razmere na politehničnih zavodih DNEVNIK Danes v parlamentu Sodobni vzgojni problemi: Pedagoški dan - 17.00 Šola DNEVNIK Program za najmlajše Program za mladino Mačka Feliks Risani film Tedenska oddaja za mladino Poljudna znanost: Odrska iluzija Gledališče neke monarhije Ko je francoska vojska vdrla v Italijo, je tu odkrila nov svet, ki se je veliko zabaval in slavil lepoto. Pariz pa, ki je hotel postati središče vse oblasti 19. stoletja, se je koj ogrel za nov koncept življenja, ki spreminja svet v službo človeka ali ga dela celo «človeku po meri». In v tem okviru moremo gledati na spremembe, do katerih je tedaj prišlo na umetniškem polju v Italiji, ko so propadli knezi, ko so zrušene grofije morale prepustiti gledališko mecenstvo vladajoči hiši ITALIJANSKE KRONIKE Kronike dela, Danes v parlamentu in vremenska slika DNEVNIK SUHE KRAVE Kako rešiti vprašanje oskrbe z mesom O tem, da Italija nima dovolj mesa, ni vredno več govoriti. O tem se govori že dolgo in predolgo. 1500 milijard lir gre za uvoz mesa iz tujine. Zadnjič smo mogli v oddaji s tem naslovom zvedeti, kako je prišlo v Italiji do tega, da ni mesa. V današnji, drugi oddaji na isto temo pa bodo skušali prika zati perspektive, to se pravi, kako v raznih krogih predvidevajo rešitev tega vprašanja. Ker gre za hudo aktualen problem, ki zadeva vse prebivalstvo, bi znala biti današnja oddaja za marsikoga zanimiva ŠPORTNA SREDA Kronika športnih dogodkov in strnjena nogometna tekma med Španijo in Jugoslavijo DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Neposreden prenos športnega dogodka ŠPORTNI DNEVNIK Varietejski program po želji Ob 20. uri DNEVNIK La via del male Film je režiral Michael Curtiz, v glavnih vlogah pa igrajo Elvis Presley, Carolin Jones, Walter Matthau, Dolores Hart. Protagonist filma La via del male, ki nosi v izvirniku naslov King Creole, je znani popevkar Elvis Presley, ki se v zadnjih časih, po dolgem zatišju, ponovno uveljavlja, ki pa je bil v desetletju 1950-1960 idol vsega mladega sveta. Ker je bil film izdelan leta 1958, izhaja iz dobe, ko je bil popevkar na vrhuncu svoje slave JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA in 10.50 TV ŠOLA: Od Jesenic do Kobarida, Matematika, Ribolov na Jadranu,, Boj za ranjence, Aktualnosti, Akumulator, Marksizem, Dolina Rena, Kako postanem močan POLY IN ČRNI DIAMANT Francoski serijski film za mladino Obzornik Od zore do mraka Srednja vojaška šola ali šola v Bileču Znano je, da se le redek Slovenec usmeri v vojaški poklic. In vendar nudi vojska veliko možnosti za šolanje in še po sebej za razne specializacije. Nekaj tega bo povedala današ nja oddaja, ki je posvečena Srednji vojaški šoli. V primeru pa, da bi iz tehničnih razlogov ta oddaja ne bi bila nared, bo ljubljanska TV danes oddajala reportažo «O šoli v Bileči», v kateri bodo skušali prikazati to znano šolo za vzgojo rezerv nega vojaškega starešinskega kadra Risanka DNEVNIK NOGOMETNO SREČANJE JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA V evroviziji prenoz iz Frankfurta SOBOTNA MATINEJA Namesto običajnega filma tedna, ki je na sporedu v sredah ob tej uri, bodo po nogometni tekmi med Jugoslavijo in Špa ni jo predvajali kratek film Sobotna matineja DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA Barvni prenos iz Frankfurta DNEVNIK Intervju z Eldo Viler TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11 40 Šola; 12.00 Opoldne z vami, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Kon cert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.45 Pesmi brez besed; 22.10 «Melodije Istre in Kvarnera». TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-go-vomi spored; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori; 10.10 Otroški kotiček;; 11.45 Orkester Ca-sadei; 12.20 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Znanstvena enciklopedija; 15.10 Simf. glasba; 17.00 Glasbena šola iz Nove Gorice; 17.20 Ansambel in zbor; 17.45 Poje Maki' 18.00 Progresivna glasba; 18.40 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Iz priljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Program z Monte-sanom; 14.40 Nadaljevanka «Upor na ladji Bounty»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.00 Program s kvartetom Cetra; 18.45 Kronike Juga; 19.25 Plošče; 19.50 Plošče resne glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 G. Fontanelli: «Angela I. chiama Cariddi»; 22 10 Violina in klavir. II PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30. 19 30. Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 «Upor na ladji Bounty»; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 12.40 Opravljivci; 13.35 Program z Walterjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14 00 Pio šče; 15.00 Dogodki in odmevi iz kulturnega sveta; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski po govori; 19.55 Sestanek petih; 20.45 Plošče resne glasbe; 2145 Pisan spored z Raffaelejem Casconejem. III PROGRAM 10.00, Koncert za začetek, 11.40 Plošče resne glasbe: Debussy in Brahms; 12.20 Sodobna ital. glasba: Desdery in Farina; 13 00 Glasba skozi čas:Brahms; 14.30 Leonardo Leo: «Sant'Elena al Calvario» (oratorij); 15.45 Stravinski Janaček in Martin; 17.25 Enotni razred; 17.40 Glasba izven pro grama; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Interpretacija marksizma v SZ in vzhodni E-vropi. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00 19.30 Poročila: 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam....: 14.10 Respighi: Ptice, suita; 15.40 Pianist Andreja Jarc; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Mednarodno tekmovanje zborov; 17.45 Jezikovni pogovori: Prof. France Novak; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.30 Nogometna tekma: JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA — prenos iz Frankfurta: 21.15 Zvočne kaskade; 22.15 Festival jazza Ljubljana-’73; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. SPORT SPORT SPORT 13. februarja 1974 DANES V ODLOČILNI NOGOMETNI KVALIFIKACIJSKI TEKMI Zfl SP Jugoslavija ali Španija? Obe ekipi precej izenačeni ■ Trener reprezentance ZRN Schon napoveduje zmago «plavih» Ali bo stavka javnih prevoznih sredstev v Frankfurtu zmanjšala število gledalcev? Jugoslavija bo odigrala drevi odločilno srečanje za vstop v fi-•'ale svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo junija v Zah. Nemčiji. Tekma, kateri so privrženci že našli visokodoneče vzdevke, kot «tekma stoletja» ali «tek-za biti ali ne biti jugoslovanskega nogometa», bo izredno važna, saj so Jugoslovani zadnjič ra stopa ii na svetovnem nogometnem Prvenstvu leta 1962, ko so se uvrstili na četrto' mesto. Od tedaj dalje Pa jim ni uspelo se dokopati do finala. Vzdušje pri Jugoslovanih je na višku, vsi so v najboljši formi, prispel pa je še zadnji reprezen-"jnt, Petkovič, ki igra v Franciji. Postava je tako popolna in trenerski štab «plavih» oričakuje no-^njšnji dvoboj s Španci precej ™rno. Na vprašanje, komu bo sia ^ zmaga, neradi odgovarjajo, spiosno mnenje pa je, da bo zmagal in se uvrstil v finale tisti, ki bo res dal vse od sebe. Obe ekipi sta zelo izenačeni, ar dokazujejo dosedanji rezultati, gometnih strokovnjakov, ki so prepričani, da se bo na Waldstadionu izkazala Jugoslavija in zadala Španiji smrtni udarec. Prvi med temi je trener zahodnonemške državne reprezentance Helmut Schon, ki si je že ogledal tekmo v Zagrebu med obema današnjima protagonistoma in je mnenja, da bo Jugoslavija slavila zmago, predvsem zaradi vzdušja, ki bo vladalo na igrišču. Večino občinstva bodo namreč sestavljali Jugoslovani, ki bodo navijali za svoje miljence in so že pred tekmo izkazali svojo naklonjenost do jugoslovanskih reprezentantov. «Plavim» je skoraj nemogoče hoditi po cesti, saj jih stalno obkroža množica navijačev in jih ne pusti niti za trenutek pri miru. V Frankfurt je prispela tudi španska reprezentanca, v kateri pa munjka Pirri .zastavonoša pri Real Madridu. V njej so po štirje igralci Valencie in Barcellone. Vendar pa je za časnikarje skoraj nemogoče se približati španskim igralcem in njihovemu trenerju Kuhali, saj jih je zahodnonemška policija zastra-tila in ne pusti nikogar blizu. Tre- JUGOSLAVIJA: Marič, Buljan, Hadžiabdič, Bogi-čevič. Oblak, Katalinski, Šurjak, Petkovič, Karasi, Ačimovič, Džajič. ŠPANIJA: Iribar, Sol, Jesus Martinez, Benito, Uria, Juan Carlos, Claramunt, Asensi, Amancio, Garate, Valdez. Sodnik: Caroux (Belgija). JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA NA TV Jugoslovanska televizija bo danes prenašala kvalifikacijsko nogometno tekmo za SP med Jugoslavijo in Španijo iz Frankfurta v neposrednem prenosu z začetkom ob 19.25 ter v registriranem posnetku ob 22.25, italijanska TV pa v povzetku po prvem sporedu v okviru današnje oddaje «Športna sreda» ob 21.40. Predvsem pa tekmi iz Las Palmas in fa®re^a' ko sta se Jugoslavija v ,P®n:>ja razšli pri neodločenem i^tatu. Vse pa je odvisno cd -e .Jugoslovanskih nogometašev, ačensi od Mariča pa vse do napadalne vrste. Vprašanje pa je, do kakšne mere se jugoslovanski igralci pripra-.v Splitu in ali so res napra-11 vse- da bi se v Frankfurtu Predstavili v najboljši formi. Tre-nerski štab je namreč prepričan, ua si niso vsi vzeli enomesečnih Priprav preveč k srcu in je zato možno, da bo kateri izmed igralcev občutil pomanjkanje treninga m večmesečni počitek državnega prvenstva. Vendar pa je do sedaj jugoslovanska selektorska komisija papravila vse, da bi pripeljala svo-Je varovance v Frankfurt v najboljši formi. O tem pričajo tudi ttjave najvidnejših svetovnih no ner Ladislav Kuhala je v svojih izjavah zelo previden. Po njegovem mnenju so možnosti za zmago enake: petdeset odstotkov na vsaki strani. Celoten stadion je že dolgo razprodan in predvideva se, da bo na njem nekaj tisoč gledalcev več, kot jih lahko uradno sprejme. Policija je namreč ugotovila, da je bilo prodanih od 5.000 do 30.000 tisoč ponarejenih vstopnic, vendar pa so doslej našli le 400 lastnikov ponarejenih listov. Za tiste pa, ki jim ni uspelo si pravočasno priskrbeti vstopnice, je zahodnonemška televizija poskrbela za prenos na velikem bližnjem kolesarskem stadionu, kjer je prostora za 12.000 gledalcev .Ti si bodo lahko ogledali neposredni prenos srečanja, istočasno pa poslušali izvirne «zvoke» iz Waldstadiona. Zanimanje za nocojšnje srečanje ni veliko le med «navadnimi» navijači, pač pa tudi med predstavniki nogometnih reprezentanc. V Frankfurtu bo prisotna cela armada nogometnih izvedencev, z Brazilci na čelu, ki bodo 13. junija o-digrali otvoritveno srečanje svetovnega prvenstva z današnjim zmagovalcem. Zanimanje za tekmo je veliko tudi v Braziliji, saj bo brazilska televizija tekmo prenašala neposredno. Televizijske postaje iz 16 držav so si že zagotovile pravico do prenosa, prav tako pa tudi radijske postaje. Med njimi je tudi Detroit, ki bo tekmo prenašal v srbohrvaščini za Jugoslovane, ki živijo v Kanadi in v ZDA. Pri vsem tem pa je v Frankfurtu stavka javnih prevoznih sredstev. Če se ne bodo delodajalci in sindikati pravočasno sporazumeli, bo splošna stavka zajela letališko osebje, policijo in ves mestni promet. S tem bi bil ogrožen dotok navijačev na frankfurtski stadion, za sedaj pa letijo jugoslovanska letala z gledalci nemoteno, kljub zastojem na frankfurtskem let®Ti?ču. Radi V D LIGI Mnenje o porazu Pro Gorizie Nedeljski spodrsljaj Pro Gorizie je spravil goriške navijače v slabo voljo. Veliko je namreč tistih, ki so se v nedeljo razburjali zaradi slabe igre, ki so jo prikazali gori-ški igralci. Na igrišču ni bilo videti niti ene lepe akcije, vredijg ^ poi0gna _ Ranger Glasgow ekipe, ki zaseda tretje mesto ra ' Binarno Zagreb - Sampdoria Eintracht — Lazio lestvici. V torkovi kroniki tekme smo pisali, da tudi Oltrisarco ni zaslužil zmage. Po dveh dneh pa moramo nekoliko spremeniti to mnenje, kajti gostje niso imeli drugo izbire, kot da so se držali v obrambi in so izkoristili protinapad. To jim je tudi dvakrat uspelo in drugič so bili uspešni. Kaj pa menijo igralci in tehnično vodstvo goriške ekipe? V glavnem prevladuje mnenje, da je bil ta spodrsljaj potreben pri preverjanju pravih možnosti «belo-modrih». Kljub temu je pustil vsem, gledalcem in igralcem v ustih grenkobo. P. R. AVTOMOBILIZEM ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINCEV BOR DEŽELNI PRVAK Plavi» so se uvrstili med 32 najboljših mladinskih ekip v državi TORONTO, 12. - Na avtomobilskem tekmovanju «Canadian Winter Rally» je že četrto leto zaporedoma zmagala posadka Perusse - Belle-fleur na avtomobilu znamke fiat 128. To je eno najtežjih avtomobilskih tekmovanj na svetu. Tekmovalci morajo prevoziti 2000 km dolgo progo s poprečno hitrostjo 80 km na uro. Od 93 posadk, ki so letos startale, jih je prispelo na cilj le 13. liiiiiiiiiiiiitiilitmiimimmiiiiimiiiiiniiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiluiiiiMimiimmiiiiiiiiimiiiiiiitiim Deželni mladinski odbojkarski finale je fjrinesel zastopnikom Bora velik uspeh. Tržačani so povsem zasluženo postali najboljša mladinska šesterka v naši deželi. Zadnja leta je zašla moška odbojka pri Boru v krizo in preporod te lepe športne panoge je zdaj več kot očiten. Da zasledimo podoben uspeh «plavih» se moramo vrniti leto 1969. Potem je sledil štiriletni premor. Tržačani so se predstavili v telovadnici Morpurgo kot najboljša e-kipa v vsakem pogledu. Vso pohvalo zasluži trener Neubauer, ki je znal svoje varovance odlično pripraviti. Potem, ko so prepričljivo odpravili Auroro iz Remanzac-ca in Torriano iz Gradišča jim je bilo dovolj v odločilnem srečanju s Pordenončani izbojevati samo set. To so «plavi» tudi storili in če bi bi bilo potrebno še kaj več, bi prav gotovo spravili na kolena tudi tega tekmeca. Ta zmaga je odprla Boru pot do nadaljnjega tekmovanja, ki se bo nadaljevalo 3. marca. V konkurenci je ostalo še 32 ekip, ki se bodo v začetku marca spoprijele v 16 tekmah. Poraženci bodo izločeni, zmagovalci pa bodo imeli sedem dni kasneje ponovno neposredni o-bračun. Tako se bo vrsta skrčila na osem ekip, ki se bodo ponovno NOGOMET V VIAREGGIU Danes prva tekma pustnega turnirja Na tem mladinskem turnirju bo sodelovalo 16 ekip VIAREGGIO, 12. - Z otvoritveno tekmo Ferencvaros — Fiorentina (zmagovalka lanskega turnirja) se bo tudi jutri začel 26. tradicionalni mladinski pustni nogometni turnir v Viareggiu. Prva tekma se bo začela ob 15. uri in jo bodo prenašali po TV. Pred tem bo 8 domačih in 8 tujih enajsteric opravilo običajni mimohod. V prvih treh tekmovalnih dneh bodo odigrali te tekme: DANES Fiorentina — Ferencvaros ČETRTEK Genca — Vojvodina Inter — Amsterdam Everton — Roma Rapid Bukarešta — Napoli SINOČI V TRSTU Jugoslovanski nogometaši na zadnjem treningu v Frankfurtu pred današnjo tekmo s Španijo SOBOTA Povratna srečanja med istimi moštvi. V naslednjih dneh bodo na vrsti četrtfinalna in polfinalna srečanja, v ponedeljek, 25. t.m. pa bo v Viareggiu na sporedu finale za 3. in 1 mesto. Jša tem turnirju bi morala nastopiti tudi moskovska Junost, ki pa je svoje sodelovanje preklicala in so prireditelji namesto te ekipe povabili zagrebški Dinamo. Po nedeljski tekmi Juventina • Vesna V Štandrežu po mnenju nogometne zveze ni bilo nobene nepravilnosti Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je po prejemu sodniških poročil o nedeljskih nogometnih srečanjih menila, da se je tekma v Štandrežu med Juventino in Vesno zaključila regularno in ni zato sprejela nobenih disciplinskih ukrepov. Vesna je že najavila svoj priziv. BEZBOL Openski bezbolski prvoligaš Alpina, ki je letos vstopil v najvišjo italijansko ligo, bo nastopal v prvenstvu bezbolske A lige v abina-ciji s tovarno pohištva Buzzin iz Visca. tloyd klonil v siabi tekmi 96:78 Ul. Monte- Innocenti — Lloyd (57:39) Sinoči je v dvorani v cengio milanski košarkarski prvoligaš Innocenti v prijateljski tekmi premagal v tehnično poprečni igri tržaški Lloyd s 96:78 (57:39). Telovadnica je bila natrpana, tako da ni bilo v njej prostora za vse, ki so si hoteli ogledati tekmo. Pri stanju 21:18 se je poškodoval Brumat-ti, ki je moral, zapustiti igrišče.1* * OBVKSTILO Tržaško šahovsko društvo (SS Triestina — Ul. Giulia 4) in ŠD Kontovel prirejata 1. moštveni šahovski turnir Tržaške pokrajine v Kulturnem domu na Proseku. Turnir se bo začel 16. t.m. ob 16. uri. Vpisovanje do 15 minut pred začetkom. Udeleženci bodo prejeli spominske kolajne, ekipe pa pokale. Glavni sodnik bo mojster dr. Božidar Filipovič. » » • SPDT obvešča, da se v nedeljo, 17. t.m. prične smučarski tečaj na Sviščakih pri Ilirski Bistrici. Tečajniki, ki se mislijo odpovedati tečaju, naj to javijo najkasneje do srede zjutraj na sedežu ZSŠDI, Ulica Geppa 9, tel. 31-119. Urnik odhoda avtobusov in razpored po tečajih bo objavljen v petek, 15. t.m. na športni strani PD. « » » ŠD Breg priredi v nedeljo, 17. t.m. SMUČARSKI IZLET na Krvavec. Vpisovanje v torek in četrtek v občinski telovadnici v Dolini in vsak dan pri vaških zastopnikih. • * * Slovenski pomorski klub Cupa v Sesljanu sklicuje svoj 2. redni občni zbor za petek, 15. februarja. Občni zbor se bo začel ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD I. Gruden v Nabrežini. srečale v dveh turnirjih s štirimi konkurenti. Končna zmagovalca pa bosta igrala za italijanski državni naslov. Pot je dokaj dolga in seveda izredno težavna. Datum slednjih dveh tekmovanj za sedaj še ni znana. Turnir v telovadnici Morpurgo se je močno zavlekel in zadnja tekma se je končala pozno popoldne. Slovenski odbojkarji so imeli dokaj ugoden žreb. Igrali so prvo ter četrto in peto tekmo. Bor — Aurora Remanzacco 2:0 (15:12, 15:9) Borovci v tem srečanju niso pričeli najbolje. Majhna nezanesljivost in tri sodnikove napake so omogočile nasprotnikom vodstvo petih točk. Požar in tovariši so razliko znižali, toda nasprotniki so bili stalno v vodstvu, vse do enajstice. Vsem igralcem se je poznalo, da niso navajeni igrati zgodaj zjutraj. Niti v drugem setu ni «plavi» stroj še stekel po pravem tiru. Po vodstvu Aurore z 9:7 je končno le prišla do izraza prava moč Tržačanov. Torriana — Ginnastica Porde-non 2:1 Zmaga Torriane iz Gradišča nad Ginnastico je prinesla največje presenečenje turnirja. Gradiščani, ki so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom na končni lestvici, so igrali proti temu nasprotniku izredno zagrizeno. Na koncu so, seveda, napravili Boru veliko uslugo. Aurora — Ginnastica 0:2 Po nepričakovanem porazu so se Pordenončani takoj potem oddolžili z zmago. Aurora je tu pa tam zaigrala dobro, a prizadevni Silvano Zanutti le ni zmogel preprečiti poraza. Bor — Torriana 2:0 (15:7, 15:9) V lepi in zanimivi tekmi je Bor slavil drugo zaporedno prepričljivo zmago. Srečanje je bilo tehnično dokaj zanimivo. Torriana se je žilavo upirala od samega začetka. Vezna igralca Bora sta dobro zalagala napad in Kodrič, Požar, Bruno Kralj in Košuta so še bolj uspešno zaključevali. V drugem setu si je Bor priigral veliko prednost in samo nepazljivosti lahko pripišemo devet osvojenih točk nasprotnikov. Po tej zmagi so bili Tržačani na pragu končne zmage. Po štirih tekmah so bili še edini neporaženi. Ginnastica Pordenon — Bor 2:1 (11:15, 15:5, 15:7) Za končno zmago je bilo «plavim» dovolj, da zadnjemu nasprotniku odvzamejo set. To so Tržačani tudi storili. V prvem setù sia obe še-sterki pokazali odbojko, ki presega mladinski turnir. Varovanci trenerja Neubauerja so zaigrali izredno, kot jih malokrat vidimo.'Vse "je delovalo kot najbolj natančen stroj. Po tej delni zmagi borovcev (ki je pomenila tud' končno zmago) je prišlo do razumljivega popuščanja. Pokazali so se znaki utrujenosti. Pordenončani so stanje v setih izenačili. V zadnjem, odločilnem nizu so slo- skoraj ugnali, toda svoj «lonček» je pristavil sodnik in proti sedmim nasprotnikom ni bilo mogoče doseči kaj več kot častni poraz. Aurora — Torriana 2:1 V zadnjem srečanju dneva, ki se je končalo z veliko zamudo in splošno utrujenostjo, je ekipa Reman-zacca le upravičila sloves ene boljših šesterk z edino zmago turnirja in osvojitvijo tretjega mesta. Ekipe so igrale v naslednjih postavah: BOR: Kodrič, šiškovič, E. in B. Kralj, Požar, Nadlišek, Prašelj, Košuta in Žerjal. AURORA REMANZACCO: Caporale, Barutto, Colautti, Mosolo, To-suratti, G. in S. Zanutti, Fabbro in Tonutti. GINNASTICA PORDENON: Ara-monte, Biancolin, Cia, Goral, De Paoli, El Hady, Tre, Gustinelli, Da Ros in Simonetti. TORRIANA GRADIŠČE: Bosca-rol, Catano, Cesselon, Covini, G. in M. Panozzo, Ursella, Vescovi in Zanella. G. F. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK NOGOMET NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV Nereo Rocco včeraj zapustil Milan TRST, 12. — Milanov trener Tržačan Nereo Rocco je sklenil prekiniti svoje obveznosti do tega italijanskega nogometnega kluba. Še včeraj je izjavil, da bo odšel od Milana junija, danes pa je nenadoma sklenil svoj odhod pospešiti za nekaj mesecev in je v večernih urah že odpotoval v Trst. Vodstvo Milana je v uradnem sporočilu izjavilo, da je «Rocco prosil za določeno obdobje počitka in njegovi želji so ugodili». Trenutno so vodstvo ekipe poverili Tržačanu C. Maldiniju, ki je že v zadnjih mesecih pomagal Roc-cu pri tehničnem vodstvu Milana. RIM, 12. — Jutri bo v kraju Appiano Gentile na sporedu mednarodno mladinsko nogometno srečanje med Italijo in Švico. HOKEJ NA LEDU Jugoslovanska hokejska zveza je obravnavala primer sporne nedeljske prvenstvene hokejske tekme med Olimpijo in Jesenicami v Ljubljani, katero so zaradi hudih sodniških napak prekinili, ker so Jeseničani v zadnji tretjini zapustili igrišče. Hokejska zveza je prav zato, ker Jesenice niso hotele igrati tekme do konca, prisodile zmago Olimpiji s 5:0. V trenutku prekinitve je bilo stanje neodločeno 2:2. niiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimmiiiiiiiiiin KOŠARKA V PRVENSTVU «POMLAD» VISOK PORAZ BORA IN POLETA Svetoivančani so nastopili okrnjeni Lloyd Adriatico — Bor 84:56 (48:30) BOR: Trevisan, F. Mazzucca, B. Furlan 10, Slega 12, Ražem 18, Košuta 4, Race 2, Udovič, R. Furlan 10. PROSTI METI: 0:4. Kot v prvem srečanju so tudi v drugem borovci zgubili tekmo proti Lloyd Adriaticu, ki je tako ohranil drugo mesto v lestvici. «Plavi» so nastopili brez petih standardnih i-gralcev, ki so odpotovali s šolo na sneg. Brez Žerjala, A. Mazzucce, Volka, Parovela, Perka in Simčiča je bil poraz neizbežen. Za nameček pa sta si med tekmo poškodovala gleženj še Ražem in Siega, ki sta morala predčasno zapustiti igrišče. Vsa ta negativna dejstva so še v večji meri botrovala Borovemu neuspehu, ki je bil le občasno e-nakovreden nasprotnik gostom. Ne glede na odsotnosti in poškod be pa so vseeno borovci zagrešili preveč napak pri podajah, kar so seveda takoj izkoristili lloydovci, ki so s hitrimi protinapadi polnili Bo- venski fantje preboleli krizo in po- rov koš. 'Med borovci šo vsi igrali novno igrali odlično. Nasprotnika bi I pod svojimi sposobnostmi. SABA — Polet 83:38 (38:16) POLET: Valter Sosič, Andolšek, Taučer 14, Škabar 2, Daneu 2, Fer-luga 4, Leniša 2, Kalin 14 in Ris-mondo. PROSTI METI: 4:14. PET OSEBNIH NAPAK: Taučer (31:62). Košarkarji SABA so bili premočni za naše požrtvovalne igralce, ki niso mogli domačinom do živega. SABA je namreč zadevala od vsepovsod. Pomanjkanje treningov se je poznalo poletovcem, ki niso mogli zdržati ritma nasprotnikov. Med posamezniki sta dobro igraia Ferluga in Kalin. Polet je v tej tekmi nastopil brez svojega najboljšega «playmakerja» Marka Sosiča, ki bi lahko precej pripomogel, da bi bil poraz nižji. b. 1. BOKS TURIN, 12. — Italijan Bruno Arcar!, svetovni boksarski prvak junior welter kategorije, bo v soboto izpostavil svoj naslov v srečanju s Špancem Tonyjem Ortizom, ki je evropski prvak iste teže. Mladinska enajsterica Doberdoba je pred kratkim zaključila svoje prvenstvene nastope TONE SVETINA 15. Po nekajurnem pohodu so se vrnili na svoje položaje, veseli so bili, da imajo spet streho nad glavo in kuharja, ki Jim bo skuhal večerjo. Jožetu nocoj enolončnica ni teknila. Ni se mogel znebiti spominov na ubite. Po večerji sta s Strojevim posedala pred kočo. Gledala sta, kako tone težka sončna obla v kope obla-°v in kako se s koroških hribov plazi k njim mrak. Gledala sta slovensko zemljo. In zdelo se jima je, da narašča vijoličasto megleno morje. Nemško morje. Stoletja buta vanje in ^aj jih hoče preplaviti... Poveljnik je na kolenih pestoval puško. «Veš, Jože, prav si imel, ko si predlagal, da spustimo jetnika. Pekla bi me vest, če bi ga ubili. Rekel si, da bodimo hidje. Vojne je konec. Kaj hočemo? Mi hočemo biti ljudje, a kaj Stov°kf gj10^0 tega? Vso pot sem premišljeval, zakaj ubija * < tako, da se jih po poti ne bi mogli znebiti. Ko je bilo vseh sedem tako nagačenih, so jih odgnali na rob vasi, od koder se je pot vijugala v dolino. Bohinjec je predlagal poveljniku : «Vzemimo jim tiče ven in namažimo jih z globinam! Tako smo delali v Bohinju z lovci,» je še dodal. «Ne, tega ne bomo napravili,» je odredil Strojev. «Za spomin na srečanje z nami boš vsakega posebej sunil v rit, in konec! To bo za plebiscit!» Tako so tudi napravili. Krepak fant je brcnil vsakega posebej v zadnjico in mu v slovo dejal: «Tako, da se ne prikažeš več, zakaj drugič ti posvetimo drugače!» 3 Za( zeleno mizo so krojači usode sveta sklenili, da bo Koroška pripadla ne glede na zgodovinske okoliščine tistemu, ki bo dobil od ljudi največ glasov. Ko so utihnile puške, so se razvnele politične strasti. V tem boju je Strojev namenil Jožu častno nalogo. «Lep si. Močan. Pameten. Znaš se obnašati in ljudje te imajo radi. Napravili te bomo za Korošca. V dolino pojdeš. Obiskoval boš naše ljudi. Delil jim boš .propagando’. In najvažnejše : nas boš obveščal, kaj počno Nemci in kaj napletajo.» Oblekel je irhovice. Dobil je tudi naramnice s planiko, izrezljano iz jelenovega roga, lovski suknjič z zelenimi zavihki in klobuk z obledelim gamsovim čopom. Naloga mu je bila všeč. Naveličal se je poleganja. Obetali so se mu razburljivi doživljaji, ki naj bi bili v njegovo in narodno korist. V zvezdno noč je krenil proti dolini s polnim nahrbtnikom «propagande». Nekaj dni mu je šlo po sreči. Razdelil je letake, kot mu je bilo naročeno. Kjerkoli se je oglasil, so ga sprejeli kot Korošca. Naučil se je podrkova-ti. Zbijal je šale. Mnogo jih je znal iz tovarne, druge si je sproti izmislil. Pridobil si je precej novih prijateljev. Povsod so ga gostili. Kmalu je pozabil, da hodi po ozemlju, kjer ima tudi sovražnik svoje ljudi. Nekoč se je o mraku ustavil v vaški gostilni, polni fantov in mož. Ustavil se je zaradi Tince, gostilničarjeve hčerke, ki jih je bila prišla obvestit o agitatorjih. Veselo ga je pozdravila. Postavni fant ji je bil všeč, česar ni skrivala. Z žarečimi c umi mu je stregla in se kar naprej sukala okoli njega, ko je govoril z očetom. V gostilno je stopilo nekaj tujcev z nič kaj prijaznimi obrazi. Vrvež je rahlo potihnil, ljudje pa so se z nezadovoljstvom zazrli v prišlece. Vstopila je Tinca z dvema vrčkoma piva in j j postavila pred očeta in Joža. Bila je bleda in prestrašena. Sklonila se je k očetu in mu nekaj šepnila v uho. Mož se je zresnil in mrmraje dejal Jožu: «Nekdo vas je izdal. Zunaj vas čakajo. Lahko se zgodi, da vas ustrelijo.» «Tudi jaz imam pištolo,» je rekel Joža. «Preveč jih je... in še nam boste napravili težave. Hči vas bo skrila.» Potem se je ozrl k harmonikarju. «Daj fant, ureži eno!» Harmonika je zavreščala divje in razposajeno. Njenim zvokom so se pridružili vriski. Gostilničar je zavpil: «Dečve izbirajo!» Komaj je to rekel, je bila že Tinca pri Jožu. Potegnila ga je med plesalce. Zavrtela sta se naokoli samo enkrat, potem pa brž skoz vrata v vežo. Tam ga je potegnila v temo in nato po stopnicah. Sla sta po temnem hodniku. Zarožljal je ključ in odprla je vrata svoje sohe. Potem je zaklenila in prižgala luč. «Ubiti vas hočejo! Tu vas pa ne bo nihče iskal. Bodite brez skrbi. Kar lezite v posteljo in zaspite.» Samo to je rekla, ugasnila luč ki odšla. (Nadaljevan)» sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13- februarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pH oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P. • Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska VČERAJ V BANČNEM IAV0DU V CHIASSO Fašist Angelo Angeli zaprt v Švici zaradi izsiljevanja tihotapca valute Skupaj i njim je v zaporu še šest ljudi: troje izsiljevalcev in troje izsiljevanih MILAN, 12. — švicarska policija je danes prosila milanske kolege za poglobljeno preiskavo v zvezi s sedmimi osebami, ki so jih aretirali pred nekaj dnevi v Chiassu zaradi ugrabitve in tihotapljenja valute. Med aretiranimi izstopa i-me znanega fašističnega pretepača Angela Angelija, ki je imel že večkrat opravka z italijansko pravico zaradi pretepanja, bombnih atentatov in udeležbe tečajev v polvo-jaških fašističnih taboriščih. Poleg njega so švicarski policisti aretirali še 40-letnega Renata Padovani-ja, 21-letnega Renata Orsija, 27-letnega Antonia Attolinija, 28-letne-ga milanskega poslovnika Giorgia Cupertina lastnika podjetja «Finan Consult F.C.S. Italiana», njegovo ženo Anno Mario in njegovega 24-letnega uslužbenca Enza Gorlo. Zadeva, ki je privedla omenjeno sedmerico v zapor, je komplicirana in še nejasna, čeprav jo skušajo preiskovalci prikazati le kot poskus izsiljevanja brez političnih implikacij. Padovani, Angeli, Orsi in Attolini so prejšnji torek «ugrabili» industrijca, njegovo ženo in njegovega uradnika v Milanu in jih prisilili, da so jim sledili v Chiasso. Tu so se vsi skupaj javili v banki in Cupertini je hotel dvigniti 900 tisoč švicarskih frankov (okrog 200 milijonov lir) ter jih izročiti izsiljevalcem.. Bančni funkcionaru so zasumili, da pri vsej operaciji nekaj ni v redu in so obvestili policijo, ki je aretirala in zaprla vse izsiljevalce in izsiljevane. Vzrok «ugrabitve» je vsota 200 milijonov lir, ki jih je Cupertino dolgoval nekemu švicarskemu tovarnarju, ki ima tovarno v Bergamu. Kaže, da je milanski poslovnik skušal že enkrat «poravnati» dolg z nekritim čekom in zato naj bi se švicarski industrijec obrnil na Padovani-ja. Le-ta je svoj čas delal za Cupertina. nato pa se je zaposlil pri drugih. Padovani si je zo pomoč pri «prepričevanju» Cupertina, naj vme denar — izbral Angelija in druga dva fanta, od katerih je bil eden že obsojen zaradi nedovoljene posesti o-rožje in tatvine, drugi pa zaradi o-polzkih dejanj. četverica se je tako zglasila pri Cupertinu. Ko so izvedeli, da ima in- tiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiififiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii OSVOBODILNA VOJSKA OBLEGA PHN0M PENH KAMBdŠKA PRESTOLNICA POD TOPNIŠKIM OGNJEM V Južnem Vietnamu se nadaljuje izmenjava vojnih ujetnikov PHNOM PENH, 12. — Kamboška prestolnica je doživela včeraj e-nega od najhujših topniških ognjev v zadnjih mesecih. Po številu smrtnih žrtev in veliki gmotni škodi se lahko primerja nedavnemu bombardiranju med 23. decembrom lanskega leta in začetkom letošnjega februarja. Po mnenju vojaških izvedencev so borci osvobodilne vojske («rdeči Hmeri») namestili svoje topove kakih devet km od mesta in sicer na bregovih reke Prek Thnot blizu naselja Phaum Chek. V večini primerov je šlo za 105 mm topove ameriške proizvodnje, ki so jih borci osvobodilne vojske zaplenili Lon Nolovim četam. Bombardiranje se je začelo okoli 15. ure popoldne in v nekaj minutah je padlo na mesto več kot 70 granat. Nekateri izstrelki so povzročili velik požar vzdolž neke ulice v predmestju, kjer je na tisoče barak. Baje so vse zgorele. Požar se je širil z blisko- MAŠČEVANJE Ker se mu je žena stalno izmikala in ni izpolnjevala svoje zakonske dolžnosti, je brezposelni neapeljski mornar Michele de Lucia sklenil, da se maščuje. Medtem ko je včeraj zjutraj ženska, 30-letna Annunziata di Dato, še spala, je obupani Michele vstal, zgrabil stekleničico solne kisline in z njo oblil soprogo. Ženski je priskočila na pomoč izvidnica orožnikov, ki je šla mimo hiše de Luciovih in ki jo je ženskim kričanje priklicalo v stanovanje. Agenti so odpeljali di Datavo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi opeklin prve in druge stopnje. De Lucia je že dalj časa govoril, da se počuti slabo, ker da se mu soproga izmika. Pred nekaj dnevi je poskusil samomor. Ko se je vrnil iz bolnišnice, se je znesel nad žem. svobodilne vojske spet zasedli področje. Včerajšnje bombardiranje dokazuje, da je prestolnica obkoljena in da se ji obetajo zelo hudi časi. Iz Saigona sporočajo medtem, da se je danes nadaljevala izmenjava civilnih in vojaških ujetnikov med saigonsko vlado in poveljstvom južnovietnamskih osvobodilnih sil. V oporišče Bien Hoa pri Saigonu je prispelo 80 južnovietnamskih u-jetnikov, ki so bili osvobojeni v Due Nghiepu, kakih 40 km od Plei-kuja. V popoldanskih urah je prispelo v Bien Hoo še drugih 20 u-jetnikov. Po sporazumu bodo osvobodilne sile osvobodile v kratkem še 204 ujetnike. Na drugi strani pa bo saigonska vlada osvobodila 1400 ujetnikov pripadnikov osvobodilnega gibanja. V tem razdobju (računajo tri tedne) bosta obe strani osvobodile skupno okoli 4000 ujetnikov. Če se na eni strani izmenjava ujetnikov, po sedemmesečni prekinitvi, nadaljuje uspešno, pa so še vedno v teku ogorčeni boji v pokrajini Pleiku. Gre za področje, ki je oddaljeno 400 km od Saigona ter leži ob kamboški meji. dustrijec denar v Švici (nad pol milijarde lir kapitala v gotovini), so se odločili za kratek izlet v sosednjo državo. Zložili so se v dva avta in se odpeljali do Chiassa, kjer bi moral Cupertino dvigniti denar in ga izročiti Padovaniju. Kaže pa, da se le-ta ni omejil samo na iztijanje dolga, ampak je zahteval tudi ustrezne obresti. To je bil povod za oster spor, ki je vzbudil sum švicarskih bančnih uradnikov. Z nekaj pretvezami so zavlekli denarno operacijo in obvestili policijo, ki je prišla tako na sled enemu oc tolikih italijanskih petičnežev, ki protizakonito tihotapijo svoj denar v Švico. Na prošnjo švicarskih agentov so milanski policisti preiskali stanova nja aretiranih in sedež finančne družbe «Fundus», za katero naj bi delal Padovani. Na prvi pogled bi kazalo, da je zadeva pojasnjena. Ostaja pa še vrsta odprtih vprašanj, čeprav kaže, da švicarska policija izključuje politične implikacije. Predvsem je tu vprašanje, zakaj je bil vpleten v vso zadevo Angeli. Fant se je «proslavil» že s tolikimi terorističnimi dejanji, da je le malo verjetno, da je postal «pošten» kriminalec, ki nima političnih naklepov. Zlasti še ker govorijo, da je finansiral svoje prevratniško delovanje z izsiljevanjem petičnežev, ki so skrivali svoj denar v Švici. Ne gre pozabiti, da je tudi genovska Vetrovnica dobivala denar preko neke milanske finančne družbe in da je imela znatne ka pitale v Švici. V zaporu, ker je navil ceno kruh TURIN, 12. — Orožniki so danes v tem mestu aretirali upravnika podjetja «Centrale del Pane», najbolj pomembne piemontske pekarne, 51-let-nega Luigija Ferranda. Dolžijo ga, da je z goljufijo navil ceno kruha. Politični proces na Portugalskem LIZBONA, 12. — Pred lizbonskim posebnim sodiščem se je začela danes kazenska obravnava proti štirim osebam, ki so obtožene prevratniškega delovanja na področju glavnega mesta. Na zatožni klopi sedijo neki 20-letni univerzitetni študent, neki črnski zdravnik iz Mozambika, neki portugalski zdravnik in bančni uslužbenec Armando Cer-queira. Ta je obtožen tudi, da ni hotel služiti vojaškega roka. Vsi trije so v priporu. Na farmacevtski fakulteti je policija zaplenila prejšnjo soboto tiskarski stroj za off—set, stroj za razmnoževanje ter večjo količino propagandnega materiala. fROGRAMSKE IZJAVE PREMIERA NAVARRA Navidezno popuščanje Francovega režima v Atentat sredi glavnega mesta Španije MADRID, 12. — Novi španski ministrski predsednik Arias Navarro je danes podal svoje programske izjave pred španskim parlamentom «Cortes». Arias Navarro sledi pokojnemu admiralu Carreru Biancu, Id je bil u-bit ob nedavnem atentatu. Današnji Navarrov govor dokazuje, da je prišlo, oziroma da bo prišlo v Španiji, do nekaterih družbenih premikov. Vse to je posledica dolgoletnega boja španskega ljudstva, delavcev, študentov izobražencev in pripadnikov drugih slojev, ki uporno zahtevajo demokratizacijo javnega življenja. Kaj je Francov režim pripravljen nuditi za uvajanje demokratičnih svoboščin? Sodeč po Navarrovih besedah ne prav mnogo. Ministrski predsednik je namreč takoj poudaril potrebo po obrambi «javnega reda», čeprav v okviru vladne akcije za izkoreninjenje vzrokov kršitev zakona in mirnega sožitja vseh slojev prebivalstva. V zadnjih dneh se je v Španiji mnogo govorilo o možnosti ustvarjanja združenj in organizacij (morda poli- Film «Rappresaglia» je vzbudil val polemik zaradi načina, s katerim je režiser George Kosmatos (levo) orisal osebnost papeža Pia XII. in njegovo dejavnost med nacistično okupacijo Rima. Na sliki: Kosmatos in ameriški pisatelj Katz (desno) med sodno obravnavo, ki jo je proti njima sprožila neka papeževa nečakinja, ker da sta žalila papežev spomin .......................................................................■■■.. PREDVČERAJŠNJIM OPOLNOČI V VASI MEDA PRI MILANU Banditi napadli družino industrijca Alda Longhija in odvedli s seboj 16-letnega tovarnarjevega sina Ugrabitelji so skriti v vili čakali, da se je družina Longhi, ki je bila na večerji pri znancih, vrnila domov - Priprti štirje nepridipravi; morda gre za ugrabitelje MILAN, 12. — Včeraj nekaj minut pred polnočjo je šest zakrinkanih in oboroženih banditov napadlo v vasi Meda nedaleč od Milana družino industrijca Enrica Longhija ter ugrabilo 16-letnega industrijče-vega sina Enrica. Družina je nemudoma obvestila o ugrabitvi policijo, ki je postavila cestne bloke na vseh glavnih in stranskih cestah Brianze. Ponoči so agenti priprli štiri mlade fante in jih prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da so bili priprti malopridneži vpleteni v ugrabitev, pripomniti pa je treba, da mati ugrabljenega Enrica Longhija Giovanna ni v aretiranih nepridipravih spoznala napadalcev. Po pričevanjih družine Longhi so se sinoči vsi s', 'aj (oče Aldo Longhi, njegova žena Giovanna, ugrabljeni Enrico in njegova sestrica Giustyì odpravili na večerjo k znancem, ki stanujejo v vasi. Vrnili so se malo pred polnočjo in se niso zavedli, da so jim banditi postavili UlllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItKIllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllltllllllimiltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIII TERORISTIČNI NASTOP IRA Bomba v angleški vojašnici: 10 težje in lažje ranjenih Eksplozija pred menzo vojaškega šolskega zavoda vito naglico, ker je skoraj vsaka družina imela v zalogi bencina in petroleja. Gasilcem se spočetka ni posrečilo zajeziti požara, ko so zub Iji zajeli tudi zidane stavbe. Nekaj granat je padlo tudi v bližini Lon Nolove rezidence, čeprav oblasti trdijo, da ta ni bila poškodovana. Eden od izstrelkov je zadel neki minibus ter ubil vseh 13 potnikov. Koliko žrtev je zahtevalo bom bardiranje, se še ne ve. Oblasti so sprva govorile o kakih 90 mrtvih in 250 ranjencih, toda že poznejše vesti so navajale 139 mrtvih ter 250 ranjenih. Vojaške oblasti pa niso povedale, če je bil ubit kak vojak. Propagandni razlogi so narekovali prvemu ministru Longu Boretu, da obtoži «rdeče Hmere» genocida v jalovem upanju, da bi si pridobil podporo prebivalstva. Novi topniški napad na kamboš-ko prestolnico dokazuje, da se je popolnoma izjalovila velika protiofenziva Lon Nolovih čet južno od glavnega mesta. Pred dnevi so «vladne» čete izvedle veliko akcijo na tistem področju. Posrečilo se jim je izgnati sovražnika iz vrste postojank, ki tesno obkrožajo mesto. Zdi pa se, da ni šlo za kakšno pomembno zmago na bojnem polju, temveč le za premišljen umik borcev osvobodilne vojske, ki se niso hoteli izpostaviti udarcem bolje o-boroženih Lon Nolovih vojaških e-not. Takoj potem ko je phnompen-ško poveljstvo odpoklicalo s fronte večji del teh čet, so borci o- LONDON, 12. — Močan peklenski stroj je danes eksplodiral pred menzo nekega vojaškega zavoda. Neki višji častnik je izjavil, da je bilo pri eksploziji ranjenih okoli deset ljudi, deloma vojakov in delovma civilistov. Dva ranjenca sta v kritičnem stanju. Angleška policija meni, da gre za atentat pripadnikov irske revolucionarne armade (IRA). Vojaški zavod, kjer je prišlo do eksplozije, je v mestecu Latimer v Bouckinghamshiru (osrednja Anglija). V njem prirejajo izpopolnjevalne tečaje večinoma za višje častnike. Sedaj je tam okoli 90 tečajnikov. Kako so atentatorji spravili peklenski stroj v vojašnico, ki je zastražena, je še vedno pravcata u-ganka. Stroj je eksplodiral ob 9, uri tik pred menzo, ko so bili tečajniki pri zajtrku. Kmalu nato je neki neznanec telefoniral na poveljstvo šole ter sporočil, da bo čez nekaj časa eksplodirala še druga bomba. Prebivalstvo je res slišalo nekoliko pozneje močno eksplozijo, domnevajo pa, da so drugi peklenski stroj razstrelili topniški izvedenci. Današnji atentat na vojaški objekt sledi tistemu na vojaški avtobus do katerega je prišlo med 3. in 4. februarjem Kot smo že pisali je v avtobusu, ki je prevažal vojake in njihove družinske člane iz Manchestra v neko vojaško oporišče v Yorkshiru, eksplodirala bomba. Pri atentatu je izgubilo življenje 12 ljudi (med njimi neki kaplar, njegova žena in njuna dva otroka). V februarju lani je v neki vojaški menzi eksplodiral peklenski stroj, ki je ubil pet žensk nameščenk v kuhinji, nekega katoliškega vojaškega kurata ter nekega vratarja. Za časa lanskih poletnih atentatov v Londonu pa je eksplodirala bomba v neki vojašnici v rezidenčni četrti Chelsea v Ixmdonu. Bombo so neznanci vtihotapili v vojašnico z avtom. PERUGIA, 12. — Od jutri se bo v vseh šolah Perugie pouk začel četrt ure bolj pozno. Tako je sklenil občinski odbor skupaj s šolskim skrbništvom v okviru načrta za boljšo ureditev prometa. S' tem ukrepom naj bi preprečili, •da bi ■ se istočasno vozili v službo in v šolo uradniki, delavci in študentje, ki se v jutranjih urah tlačijo na avtobusih in povzročajo zastoje na ulicah v središču mesta. 'Če bo poskus uspel, bodo podoben ukrep sprejeli tudi za uslužbence javnih uradov. zasedo. Med njihovo odsotnostjo so namreč ugrabitelji - kaže, da so bili vsi mladi - vdrli v vilo in potrpežljivo čakali na povratek družine Longhi. Med čakanjem so priredili tudi majhno požrtijo z živežem, ki so ga našli v kuhinji. Kot smo že dejali so se Longhije-vi vrnili domov nekaj minut pred polnočjo s svojim «citroenom», ki ga je industrijec parkiral pred vilo. Giusy, Enrico in njuna mati so se odpravili v hišo, Aldo Longhi pa se je ustavil še trenutek, da bi zaklenil avto. Komaj so vstopili so jih banditi napadli in zvezali na stolice z žico telefona, Ki so ga že prej izklopili. Ob kričanju napadenih je pritekel tudi Aldo Longhi, katerega so nepridipravi udarili z brzostrelki-nim kopitom po glavi, da se je onesvestil. Dva bandita sta takoj nato odvlekla mladega Enrica proti očetovemu avtomobilu, čeprav se je mladenič upiral. Banditi so se hitro oddaljili z Longhijevim «citroenom», po nekaj kilometrih pa so zapustili to vozilo in nadaljevali beg z drugim. Po pričevanju Enricove matere Giovanne so bili banditi mladi in zelo živčni. «Niso znali, kaj naj bi počeli — je izjavila ženska o-rožnikom — in so se stalno prepirali med sabo. Bala sem se, da bi začeli streljati in da bi nas pobili vse. Sprva nisem razumela zakaj ravnajo tako kruto, pozneje pa sem doumela, da niso bili pripravljeni na tak zločinski podvig, da so bili mladi in prestrašeni. Prav zato se bojim za usodo svojega sina». Giovanna Longhi je v pogovoru s časnikarji obnovila dramatičen napad banditov. Povedala je, da so napadalci najprej združili vso družino v dnevni sobi in vprašali z južnjaškim naglasom, kje je Franco, tretji sin Alda Longhija, ki je včeraj odpotoval na počitnice. «O-klevali so —- je. povedala še ženska — preden so se odločili, koga bodo ugrabili. Eden je predlagal naj bi odvedli s seboj malo Giusy, nekdo drug pa ni soglašal s Predvčerajšnjim so ob obali zahodno in severne Evrope razsajali silni viharji, ki so zahtevali vsaj 20 človeških žrtev. Samo v Španiji je izgubilo življenje pet ljudi. Visoki valovi so v Belgiji poškodovali nasipe. Povsod je gmotna škoda zelo velika. Pričakujejo, da se bo vreme še poslabšalo. Na sliki: zapuščena panamska ladja «Luthria» v Rokavskem prelivu. Helikopter išče morebitne preživele mornarje tem predlogom in zato so se banditi sprli. Nato so nas zvezali in so odvedli s seboj Enrica». Giovanna Longhi je še povedala, da se je prva razvezala mlada Giusy, ki je nato osvobodila še starše. Aldo Longhi je stekel do sosedov in telefonsko obvestil orožnike o ugrabitvi. Po pričevanju matere ugrabljenega Enrica so preiskovalci prepričani, da gre za neizkušene bandite in ne za kriminalno organizacijo, ki je odgovorna za ostale ugrabitve v severni Italiji. Verjetno pa je, da so banditi zelo dobro poznali navade družine Longhi in policija ne izključuje možnosti, da je med ugrabitelji kak vaščan. Zelo verjetno so banditi nameravali vdreti z orožjem v roki v vilo in odvesti Franca Longhija. Giovanna Longhi je namreč povedala, da so po navadi vsi člani družine zvečer doma. Le sinoči so izjemoma odšli na večerjo k znancem. Med iskanjem ugrabiteljev Enrica Longhija je policija aretirala šti- ri fante, ki so se vozili z avtom citroen, podobnem avtomobilu Alda Longhija, Policija je ustavila avto, ker so fantje vozili prehitro in so imeli prižgane dolge luči. Ker so jim našli štiri samokrese, so jih priprli in prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja. Priprti so 21-letni Claudio Gatti iz Milana. 33-letni Roberto Gatti tudi iz Milana, 23-letni Sau-veur Bonomo iz Tunisa in 30-letni Filippo Marchese iz Potenze. Policija sumi, da bi bili lahko vpleteni v ugrabitev Enrica Longhija. Giovanna Longhi ni v njih spoznala napadalcev, kar pa je tudi razumljivo, saj so bili banditi, ki so odvedli Enrica, zakrinkani in jim je bilo videti samo oči. Aldo Longhi je skupaj z dvema bratoma lastnik ene od največjih tovarn pohištva v Brianzi. Tovarnar se je preselil z družino šele ored kratkim v Medo, kjer si je dal zgraditi moderno vilo. Hišo obdaja velik vrt in je nekoliko izven vasi na osamljenem kraju. * lo mimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniimiimiiiiiimmiiiiiuiiimnmmiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiii PO SPOROČILU PISATELJEVIH PRIJATELJEV Aleksander Solženicin aretiran včeraj v Moskvi Kaže, da so ga agenti odvedli na zasliševanje, ker se ni odzval pozivu generalnega pravdništva MOSKVA, 12. — Agenti moskovske policije so danes aretirali znanega pisatelja Aleksandra Solženi-cina v njegovem moskovskem stanovanju in ga odvedli na zaslišanje na generalno državno pravdništvo. Vest so sporočili pisateljevi prijatelji. Pred nekaj dnevi je državni pravdnik Balašov pozval Solženici-na na zasliševanje. Pisatelj je zavrnil poziv, češ da formalno ni u-temeljen. Ko je ponovno dobil poziv, ga je ponovno zavrnil. Ob tej priložnosti je izjavil, da se ne bo zglasil na državnem pravdništvu, ker da je poziv protizakonit. Dodal je, da bi morale sovjetske o-blasti najprej osvoboditi oporečnike, ki so po krivem obtoženi protisovjetske dejavnosti, kaznovati tiste, ki so odgovorni za množične deportacije in same spoštovati zakon, preden lahko zahtevajo od drugih, da ga spoštujejo. V skladu s svojo izjavo se pisatelj ni zglasil danes zjutraj na pravdništvu. Nekaj ur pozneje so na vrata njegovega stanovanja potrkali policijski agenti in ga odvedli na zasliševanje. V pozivu ni bil naveden vzrok zasliševanja, možne domneve pa so tri. Pravdnik bi lahko obtožil pisatelja protisovjetskega delovanja, lahko bi ga pa tudi dolžil, da je z objavo svoje knjige «Arhipelag Gulag» kršil določila sovjetskega zakonika o objavi knjig v tujini, lahko pa gre le za poskus ustrahovanja. Odkar je v Parizu izšla omenjena knjiga, so sovjetska občila zagnala veliko kampanjo proti Solženicinu. Moskovske oblasti sicer priznavajo, da so dogodki, ki jih opisuje Solženicin resnični, trdijo, pa, da objava knjige v tem političnem trenutku služi izključno mednarodni reakciji. Zahodnoevropski komunisti (Nadaljevanje s 4. strani) nih posvetovanj in nekaterih znanih tradicij, udeleženci bruseljske konference niso poudarjali enoglasnost ali monolitnost, temveč v prvi vrsti dober namen, da najdejo — kadar in kolikor je mogoče, ob spoštovanju različnosti — skupne odgovore na vprašanja, ki interesirajo vse. «Med komunističnimi partijami lahko obstajajo in gotovo tudi obstoje — različna gledišča in celo nasprotna si mnenja o nekaterih sodobnih problemih», je dejal Santiago Carillo. «To pa ne bo oslabilo naše solidarnosti». Takšen pristop je bil označen tudi v skupni deklaraciji. Zahodnoevropski komunisti so ooudarili tudi pravico in obveznost vsake partije, da sama določa svojo politiko. Nekateri udeleženci so hkrati iznesli mnenje, da bi bi- lo koristno, ko bi prišlo tudi do posvetovanja vseh komunističnih partij kontinenta, in to v zvezi z obravnavanjem vprašanj, ki vse te partije zanimajo. Nekateri drugi so se zavzeli za svetovna posvetovanja starega tipa (n.pr. predstavniki Grčije, Portugalske, Irske, Danske, ZR Nemčije, Luksemburga, Cipra). Znano je, da nekatere od udeleženk bruseljske konference niso navdušene nad tem. Tako je to vprašanje ostalo odprto, kakor tudi ni našla mesta v zaključnih dokumentih negativna ocena politike komunistične partije Kitajske. tičnih). Navarro je sicer omenil to temo, toda zelo megleno. Komentatorji pravijo, da bo morda dovoljeno ustvarjanje združenj le v okviru «Movimienta» to je edine politične organizacije, ki ima pravico do obstoja. Tudi glede sindikalnega gibanja jo bil Navarro zelo nejasen. Rekel je. da pripravljajo v tej zvezi novi zakon. Edina bolj otipljiva demokratizacija zadeva volitve županov in predsednikov pokrajinskih svetov. Zadevni zakon bodo predložili do 30. maja. Do 30. junija pa bo vlada predložila zakon o nezdružljivosti funkcij (s tem bi skušali razbiti politične in druge monopole ozkega kroga ljudi). V svojem govoru je Navarro izrecno omenil možnost, da bi Franco v doglednem času umrl. Zato je predsednik vlade pozval vse Špance, naj sprejmejo odgovornosti, ki jih priti-čejo. Iz njegovega govora je tudi razvidno, da princ Juan Carlos ne bo postal državni poglavar pred Fraeovo smrtijo. V svojem govoru se je Navarro dotaknil vprašanja odnosov z Vatikanom. Nadalje je poudaril, da bo Španija še naprej izvajala prijateljsko politiko do arabskih držav. Danes je skupina neidentificiranih mladeničev odvrgla več molotovk v neko trgovino v središču mesta. Izbruhnil je požar, ki so ga gasilci le s težavo zadušili. Policiji se ni posrečilo prijeti atentatorjev. Vrhovni svet vojaškega pravosodja je danes zaključil obravnavo priziva, ki ga je vložil Salvador Puig, ki je bil obsojen na smrt. Prevladuje mnenje, da bo sodišče potrdilo razsodbo prve stopnje. Potresi ob Etni CATANIA, 12. — Bruhanju lave iz vulkanskega žrela na koti 1680 Etne in belemu dimu, ki uhaja iz glavnega kraterja se je v zadnjih urah pridružil nov pojav, ki je bil značilen za prvotno fazo delovanja vulkana: ponovno se je začela tresti zemlja. Danes so zabeležili dva potresna sunka. Pojav je bil najbolj izrazit v vasici Ragalna na južnem pobočju gore. Ljudje so zbežali na plan. Mnogi so prebili noč na polju. Jakost drugega potresnega sunka je bila 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Nezadovoljiv odgovor (Nadaljevanje s 1. strani) in drugič še zato, ker da bi za tak pouk morala učitelja imenovati šolska oblast, ne pa da se ga je prostovoljno in brezplačno lotil šolnik - beneški Slovenec, ki je očitno samo ugodil elementarni želji prizadetih staršev in svojim nagibom v skladu z ustavno pravico svobodnega izražanja. Ko so v preteklosti beneškim Slovencem odrekali narodnostne pravice so se sklicevali na trditve, da beneško ljudstvo samo noče teh pravic in da jih ne zahteva. Sedaj, ko so beneški Slovenci prek svojih laičnih in verskih kulturnih in emigrantskih organizacij in društev začeli svoje zahteve postavljati jasno in odločno, sedaj ko je narodnostna osveščenost beneških Slovencev dobila že značaj pravega narodnostnega preporoda, sedaj se jim odrekajo zakonite pravice s sklicevanjem na neke šolske določbe o fakultativnosti itd., ki pa — glej čudo — veljajo samo za beneške Slovence. Toda resnica je vendarle ista prej kot slej: beneški otroci se ne smejo učiti v svoji materinščini ne le v državnih šolah, kot bi bilo v demokratični državi in po črki in duhu njene ustave naravno, pač pa niti v prostovoljnem pošolskem pouku. Nobena še tako lepo zveneča beseda ne more tega tragičnega dejstva zanikati. In v bistvu ga ne more zanikati niti zagotovilo, da bodo lahko v prihodnje društva beneških Slovencev organizirala zasebne prostovoljne tečaje slovenskega jezika in da ne bodo naletela na težave, kot doslej, če bodo potrebovale zanje šolske prostore, ker gre v tem primeru za društvene pobude zasebnega značaja in torej za pravico, ki ni vezana na nobena posebna oblastvena dovoljenja. Spričo vsega tega moramo soglasno s predstavniki Slovenske skupnosti, Komunistične partije, Socialistične stranke in Furlanskega gibanja v deželnem parlamentu ponovno ugotoviti, da dežela ni dovolj odločno nastopila pri pristojnih šolskih in državnih oblasteh, ki so za to prepoved odgovorne, ter da se bo beneških Slovencev nadaljuje nedemokratična in raznarodovalna po-litika, ki je daleč od tistega novega duha, ki se uveljavlja tudi v nekaterih krogih večinske stranke v naši deželi v korist izvajanja ustavnih in drugih določil, v korist priznavanja obstoja slovenske narodnostne manjšine v videmski pokrajini in v korist ustvarjanja novega demokratičnega sožitja P naši deželi.