Poštnina plačana v gotovini LetO X., Št* 2 („JUTROM št. 8 a) Upravništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Ljubljana, ponedeljek Iz. januarja 1942-XX Cena cent. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione PubbHeila Italiana S. A., ftlilano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ul. 5. rele: ;i St. 31-22, 31-23 31-24. 31-25 31 -•i Ponedeijska izdaja »Jutra« izha s vsak ponedeljek zjutraj - Naroi i se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCES3ION ARI . ESCLUSIVA per la pubbltclta di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbli-:*a Italiana S. Milaito ementl corazzafl respinti a Clrenalca occidentale Ertnbe di ogni callbro ripetutamente lanciate sugli aerodromi di Malta II Quartlere Generale delle Far/.* Armate cojiiiin ca in dat a di 11 ^ennaio U seguente bollettino di gtierra a. 588: Continua violent3 1'azione di fuoco tcrre-stre ed aerea contro i nostri capisaldi di Sol- lum-Halfaya. Nella C;renalea occidentale elementi co-raz/.ati esploraiiti dello avveisarlo sono stati respinti. Nostri vellvoll hanno mltragliato colonne automezzl ed attendamentl lungo le retro-vie nemiche. Durante i combattiinenti «lel giorno 8 ne! cielo di Agedabia risultn abbat-tuto un quinto »Curtis«. Una Inoursione aerea su Slrte ha causato 4 morti, 5 feritl, danni a fabbrlcati. Sugll aerodromi di Malta anche feri sono state ripetutamente lanciate bombe di ogni calibro. i odtp ¥ zapadni Cirenaikl Letališča na Malti ponovno trcgrfeardirana z bcmbsmi vseh kalibrov Glavni Stan Italijanskih Obrožemh sil je objavil dne 11. januarja naslednje 588. službeno vojno poročilo: Silne akcije na kopnem in po zraku proli našim postojankam v Solumu In Halfiji se nadaljujejo. V zapadni Cirenalki so b'H odbiti izvidniki oklopni oddelki nasprotnika. Naša letala so s strojnicami obstreljevala kolone motornih vozil in šotorna taborišča ob prometnih zvezah v sovražnem zaledju. V letilskih spopadih dne 8. t. m. je bilo nad Asred-rbijo sestreljeno še peto letalo tipa »Curtiss«. Pri letalskih napadu na Slrto so bili štirje I in d je oh'tl, p»t pa ranjenih. Nekaj poslani i i. bilo poškodovanih. Tudi včeraj so letala metala bombe vseh kalibrov na letališča na Malti. Ofmev drzne aftrije v a!2ksanilri|ski lulti Stockholm. 11. jan. s Več švedskih listov izredno vidno objavlja poročilo o dr'nem pedvzetju napadalnih odl3ikov italiianske mornarice v Aleksandriji. To poclvzetje se pridružuje ostalim, že legendarnim pod-zetiem v zalivu Suda, na Malti in v Gibraltarju. Z vdorom v silno utrjene obrambe v Aleksandriji so vsa glavna angleška pomorska oporišča v Sredozemlju spoznala hrabrost italijanskih mornarjev, ki nadaljujejo slavno ira tičijo C:"na in Rizza in potr ujejo znova svo-o žvlezno voljo, da hočejo zadajati udarce do živega List sGoetenOorg Morgenpost« objavlja na več stolpcih in z velikimi naslovi italijansko vojno poročilo m poudarja, -a so ladj'e Rima vdrle v pristanišče Aleksandri, o. Nemška odlikovanja Reka, 11 jan s. Nemški drža- ni kan-celar je podelil generalu Viktorju Ar.oro- siu. poveljniku II. armi''e odlikovanje velikega križa nemškega orla z zvezdo in mečem. Odlikovanje je izroči! Eksc. Am-brosiu nemški zvezni častnik polko-' hk Rohrbach. Odlikovana sta bila tudi generala de Blasio in Castellano. Položaj Angležev v Libiji Monakovo, 11. jan. s. »Volkischer Beo-bachter« komentira sedanji vojaški položaj v Libiji in opozarja, kako so 10. novembra ogromne sovražne sile pričele ofenzivo proti nemškemu zboru v Afriki in italijanskim divizijam v znamenju Chur-chillove gostobesednostl, s katero je angleški ministrski predsednik v svoji poslanici napovedal pričetek teh operacij. Tedaj, pravi list, so v Londonu govorili, da se tokrat angleške čete ne bodo ustavile v Bengaziju, marveč da se bodo v mogočnem prodoru pognale prav do tuniških meja. Dosedaj pa se lahko ugotovi, da so se angleške nade tudi tokrat izkazale za neutemeljene. Angleži so se streznili spričo odločnega in neumornega odpora italijanskih in nemških sil, ki so s svojo nadčloveško vztrajnostjo dvignile ponos osnih narodov. »Skok proti Tuniziji« se je ponesrečil in računi s Traf alga r jem na kopnem so se prekrižali. Angleško prodiranje je postalo zelo počasno in za vsako ped morajo Angleži odšteti visoko ceno v izgubah in škodi, ki jim jo prizadevajo italijanske in nemške sile. Ves njihov pohod se je spremenil v uspehe čisto lokalnega značaja. Jasno je, da si angleško poveljstvo, da bi se rehabilitiralo spričo udarca ki mu je bil prizadejan, na vse načine prizadeva, da bi bitko nadaljevalo. Lahko pa se zaenkrat ugotovi, da so osne sile še zmerom južno od Bengazija in ne blizu Tunisa, čeprav ne gre za to, da bi se postavljale kake napovedi o nadaljnem razvoju borb ali trditev, da bi se bila bilka že končala. Izredne sovjetske Izgube irl zadnjih napadih živahne operacife letalskih sil — 112 sovjetskih letal uničenih v enem tednu Iz Hitlerjevega glavnega stana 11. jan. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na srednjem ln severnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete včeraj prizadejale nasprotniku v obrambi proti številnim napadom, ki j.h je izvedel deloma z združenimi silami in s podporo oklopnlh vozov posebno velike izgube in materialno škodo. Litalske sile so bombardirale pristaniške naprave v Feodosiji kakor tudi na vzhodni ob.ili črnega morja ter so uspešno posegle v boje na ostalih odsekih vzhodnega bojišča. V noči na 11. januar so bile bombardirane vojaško važne pristaniške naprave na Britanskem otoku. V severni Afriki traja pritisk sovražnika na postojanke pri Solumu dalje. Na področju pri Agedabiji živahno izvidniško delovanje. Skupine nemških strmoglavskih in vojnih letal so učinkovito napadle sovražne čete. ki so se zbirale na področju okrog Agedabije, kakor tudi britanska letališča v Marniariki. V letalskih spopadih so bila sestreljena Štiri sovražna letala. Letalski napadi ua letališča na otoku Malti so se podnevi in ponoči z dobrim uspehom nadaljevali. V noči na 11. januar so britanski bombniki napadli kraje na obalnem področju severne Nemčije. Med prebivalstvom Je hilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih, šest bombnikov je bilo sestreljenih. V času odi skih vojakov. Tokio, 11. jan. s. V poročilu svojega vojnega poročevalca beleži agencija Do-mej, da se japonsko prodiranje z velikim elanom naaaluje. Japonske čete so se prebile skozi sovražno obrambno črto Tanl-jon- Maling. V 24 urah so kolone, ki operirajo na tamkajšn^m odseku, prodrle skoraj 50 milj daleč Drugi oddelki so zavzeli Ravang , miljo daleč od Kuala Lumpura. Včeraj zjutraj so nadaljevali svoj napad na angleške postojanke. Doslej niso naleteli na mnogo odpora pri ostankih angleških sil. ki se zmedeno umikajo. Vsak čas je pričakovati, da se bosta obe japonski vojski, ki prodirata po Malajskem polotoku v smeri od vzhodne in zapadne obale, združili, da bosta lahko nato skupno udarili proti Kuala Lumpuru in od tam prodrli na jug do Singapura. Japonska taktika Stockliolm, 11. jan. s. Neki švedski vojn! poročevalec na japonsko-angleškem bojišču na Malajl poroča nekaj podrobnosti a prodiranju Japoncev, ki z neverjetno naglico spreminjajo svojo taktiko ln se sproti prilagode terenskim okoliščinam. Po napadu preko reke Slim so pognali naprej oddelke svojih kolesarjev, pozneje so se borili z lahkimi tanki, nazadnje so nastopili s težkimi tanki, tai-^da so bili Angleži vedno znova prese.^inl. Težki tanki so si krčili pot skozi džunglo kar sami. Pod njimi so se lomila drevesa in rušl:e druge ovire. Japonske letalske sile neprestano bombardirajo Singapur, angleški življenjski vozelj na Daljnem vzhodu, tako da bo njegova odporna sila znatno omajana, ko bodo preden prodrle japonske čete po kopnem. Kuala Lumpur zavzet Tokio, 11. jan. s. Vesti lz operacijskega področja pravijo, da so angleški oddeikl zapustili svoje obrambne postojanke okrog Kuala Lumpura. Japonske čete so brez boja vkorakale v mesto. Dnevno 50 milj Tokio, 11. jan. s. Agencija DomeJ oo-roča, da prodirajo japonske čete po Malajskem polotoku proti jugu sedaj £e s povprečno brzino 50 milj na dan. Čete. Ki so prodrle od vzhoda ln zapada proti Kuala Lumpuru, so zavzele tudi Kuala Kubu, strateško zelo važno letališče. Proti Singapuru Stockholm, 11. jan s. Dopisnik ».Vfton Bladcta« iz Londona poroča, da prihaiajo v angleško prestolnico vesti o izredno težavnem položaju na Malajskem polotoku. Japonski bombniki priha ajo v rojih nad vojaške objekte in spuSčajo tone bomb, oe da bi angleško protiletalsko topai^tvo reagiralo. Angleški branilci se skušajo sami rešiti v džungli. Doznava se, da japonski težki tanki že prodirajo v zadnje anglef.ke obrambne črte, ki se nanajajo okrog 40 milj od Singapura. Odhod angleške mornarice iz Singapura Madrid, 11. jan. s. Odhod angleške mornarice iz Singapura se sodi v tukajšnjih krogih kot znak težkega položaja v trdnjavi. Da hI angleška mornarica odšla z oporišča samo. da bi se postavila pod poveljstvo severnoameriškega admirala, ne more biti drugega kot otrrškl Izgovor Hud udarec za prestiž angleške mornarice Je tudi dejstvo, da so njene eskadrlle na Pacifiku prišle pod povelje tistih severnoameriških admiralov, ki so se v teh vodah tako žalostno izkazali. Anglija do23vIj«i zaton svoje moči ln propadanje svojega dostojanstva kot žrtev svojih zavezništev, s katerimi je skušala popraviti svojo hegemonijo na svetu. Strah pred izgubo Singapura Rim, 11. jan. s. V Angliji so čedalje bolj zaskrbljeni spričo usode Singapura. Zaradi nezadržnega prodiranja Japoncev se čedalje bolj očitno kaže strah za Izgubo tega Izredno utrjenega oporišča »Times« poudarjajo, da je v Sinr^.puru med prebival- stvom tri četrtine Kitajcev in piše: Ni pretirana trditev, da bodo angleške vojaške sile hudo ogrožene, čc trdnjava ne bo vzdržala. »Daily Telegraph« omenja, da je popolnoma prenehalo angleško letalsko delovanje. Japonski bombniki in izvidniki letijo vsepovsod nemoteni Njih cilj je uničenje vsega tega. kar ne koristi japonskemu imperiju ln porušiti Kanal, po katerem s? iz Singnpura dovaža demokracijam kositer in kavčuk. Na Filipinih Tokio, 11 jan s. Na Filipinskem oojl-šču japonske kolone še zmerom zasieo.iie-jo bežeče Američane Včeraj je jaoo"i3ko topništvo hudo obstiel evalo sov>i>*ic obrambne postojanke Vojni poroč?val^.l sodijo, da se pripravlja iaponska o^mzi/a proti ameriškim postojankam na z»pad-nih točkah Manillskega zaliva. B©fnf*ar*irair?e Buticfroka Bangkok. 11. jan. s. Tukajšnji listi ostro kritizirajo Angleže, ki so predvčeraišnjim na vse zgodaj, še ob luninem svitu bombardirali in s strojnicami obstreli^vali mesto. tako da je nastalo mnob'ti čp*e domin'nnov na Pac«f'ku 'n v Tnd"ii ne da bi računali s potrebo obrambe donv^o-nov sar«'h. Ta m^elnnst. ki io ie cin'čno odkril Fden. je +em tež^e razumljiva ker ie London is+^fisno neprestano izzival Japonsko v vojno. Nesoglasja v angleški vladi? Tokio, 11. jan. s. List »Asahi« opoza^a na težkoče, ki sa pojavljajo v angleški vladi in na nasprotia v njej zaradi propada angleške strategije v Birmanini in na Malajskem polotoku ter zatrjuje, da je Anglija postala sila druge vrste in fevdalna država Amerike Zvezni tajniki pri Duczju Rim, 11. jan. s. Včeraj je Duee pričel sprejemati pokrajinske zvezne fašistične tajnike, kakor je to napovedal že na zadnji seji fašističnega direktor!ja Pri Duce-ju so bili zvezni tajniki iz Cagllarlja. Sas-sara. Nuora. Cosenze. Catane ln Regio Ca-labrie. Sprelem je trajal dve uri. Razgovori se bodo danes nadaljevali. Minister Host Venturi v Berlinu Monakovo, 11. jan. s. Italijanski prometni minister Host Venturi. ki je včeraj prispel v Monakovo v družbi nemSkega poštnega ministra Ohnesorgea. le doživel tudi tu prisrčen sprelem naivišrh zastopnikov kraievn;h oblasti. Pozdravili so ga tudi Italijanski generalni konzul v Mo-nskovu, zastopniki kraievne fa5sst;čne organizacije in drug:h ustanov Italiianske kolorlie. Oddelki narodno sortalist:čne stranke in poš+ariev so mu Izkazali čast na monakovski postaji V mestnerp domu so mu priredili svečan snreiem. Kfinlster je bH nato pred spomenikom pad';h narodnih socialistov. V palači narodno socialistične stranke tta le poznele sprejel generalni unrnvni tainik dr. SrVnvarz v imenu narodno so^ialisffne stranke Zvečer le minister Ohnpsorge priredil fafil-s*:čnemu gostu večprio. ki so «e 1e udeležili mnogi zastr>n";kl državnih oblasti, stranke in prometn:h ustanov. Komunistični Usti na $ved«ketn ustavljeni Stockholm. 11. jan. s. Cenzurni urad v Stockholmu je odredil ukinitev kar 12 komunističnih dnevnikov, da bi tako napravil konec njihovi propagandi. Nadalje je bil uklnlen tudi neki list, ki Je propagiral za Anglija Nesreča francoskega potniškega parnika Vlchy, 11. jan. s. V bližini Balearov se je včeraj spričo strašnega viharja poškodoval in potopil francoski transatlantski par-nik »La Moliciere«. Na pamlku je bilo 400 ljudi, med njimi 262 potn kov. Potniki, med katerimi je bilo tudi 16 otrok in dve bolničarki, so se vračali v Francijo iz Al-žira, kjer so se zdravili. O njih še ni ni-kakega sledu. Francoska admiraliteta je snoči objavila, da so druge ladje in nekatere vojne ladje, ki so parniku prihitele na pomoč, rešile 95 brodolomcev. Poveljnika ladje Mili asanda ni bilo me 1 njimi. Pogrešajo pa tudi še drugo manjšo ladjo, »Jumieges«, ki je bila na poti iz Marseil-lesa v Severno Afriko. Na njej je bilo 40 ljudi. Huda zima na Madžarskem Budimpeita, 11. 1an. s. BudimpeStanska občina je v zadnjih treh dneh izdala pol milijona pengov za odstranitev snega, ki ovira promet po cestah. 2e štiri dni sneži neorestano in tramvaiski promet je omogočen samo s pomočio uporabljanja številnih snežn;h plugov. Več tisoč delavcev je zaposlenih pri tem delu. V zapad-nem delu Madžarske je bil ukinjen zaradi visokega snega železn'ški promet. Skorai vsi vlaki prihaiaio v Budimnešto z več urami zamude. Podkarnatske po-kraHne so pcnoinoma ločene in ni mogoče dobiti z nrmi nobene zveze, ^'ea-n'5ka direkcija je zač^no ukin?'a fele»> n'ški promet na številnih progah. S«*«£f*i zameti na Hrvatskem Z"greb, 11. 4an. s. Zaradi velikih snežnih metežev Je bil te dni železniški promet md Splitom in Zagrebom popolnoma prekinjen. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 11. januarja Sneg se tokrat kar ne da ugnati. Sicer ni posiljen in naletava le prav zlagoma ob zmernem mrazu. Tako je ustreženo kmetu in meščanu. Kmetje že pridno izkoriščajo čvrsti sneg za razna spravila in so veseli, da jim premočan nalet ne lomi drevja. Smučarji pa so še posebno zadovoljni s pršičem in je že vse zadne dni videti po Ljubljani rogovllarje, ki hite na bližnje griče in se zvečer zadovoljni vračajo domov. Sobota in nedelja sta tokrat seveda še posebno dobro pošlužili, saj ima mladina še počitnice in so se lahko kar cele družine složno potrudile v belo priro-do. Vsi vlaki so bili polni. Snega je na novo zapadlo skoraj 10 cm, sneži pa še vedno daije. Mestno življenje je ob takih svežih zimskih dneh tudi precej razgibano. Zabavišča so dobro obiskana, nadaljuje pa se tudi umetnostna sezona prav tako uspešno, ka-ker pred Božičem. Brez posebnih ceremonij. kakor ie to zdaj že ustaljena navada, se je v nedcijskem dopoldnevu začela razstava umetnin akad. slikarja Zorana M u -š i č a. Obersnelova galerija, ki se je pri dosedanjih razstavah izkazala kot prav primerna za manjše, harmonično zaokrožene razstave posameznih skupin ali za kolektivne razstave posameznih umetnikov, je tokrat zelo poživi jena s pestrimi, svojevrstnimi umetninami, ki so takoj ob začetku privabile lepo število gledalcev. Vsekakor lahko obisk Mušičeve razstave priporočimo vsakemu ljubitelju modeme slovenske umetnosti. Krorika nezgod počiva. ZIsna na Dolenjskem Dol. Toplice, 11. januarja Na Dolenjskem smo dobili novo zimo z obilico snega. Po krasnih zimskih dneh okoli Božiča je nastopilo milejše južno vreme ir nebo se je polagoma pooblačilo. Za Tri kralje smo imeli za ta čas nenavadno toplo, a že prihodnji dan je pri- čel sneg polagoma naletavati in je ne-vdzržema padal kar dva dni. Pokril je zemljo dokaj na debelo. Da ne bi bil promet oviran, so s snežnim plugom očistili cesto, da morejo tudi z avtomobili, avtobusi in tovornimi vozili voziti po njej. Z dobrim sanencem so zadovoljni tudi vozniki, ki prevažajo les na železniško postajo, ker lahko več nalože in laže vozijo in bolje zaslužijo. Tudi vinogradniki so dobrega sanenca veseli, da bodo lahko zvozili gnoj za gnojenje trtam v vinograde, ker je prevoz gnoja v največ vinogradov brez sanenca zelo otežkočen ali celo nemogoč. Dober sneg pršič vabi smučarje v prelepo zimsko naravo, da se naužijejo zdravega zimskega veselja. Povsod je mnogo vesele mladine, ki se na smučeh zadnie zime ali pa se na sankah vozijo in preobračajo v sneg, kar jim je še v posebno veselje. Tako je zima s snegom vse zadovoljila. le bolniki, starčki in reveži, ki nimajo drv. jo opazujejo s strahom. V sredo po Treh kraliih so obiskali vojaško posadko v Dol. Toplicah igralci, ki prirejajo zabavne prireditve vojaštvu po Ljubljanski pokrajini. Prireditvi v opoldanskih urah so prisostvovali vsi vojaki s častniki in povabiieni gostie. Dan pozneje je v imenu Befane občinski civilni komisar ob navzočnosti staršev obdaroval številno deco tukajšnjega okoliša. Otroci so prejeli zavitke s šolskimi Dotrebščina-mi in drugimi dobrotami, obleko in volneno perilo ter tudi nakaznice, za katere si morejo nabaviti pri frsovHh brezplačno razne nujne potrebščine. To je bilo že druso obdarovanie otrok. Otroci so darila hvaležno spreieli. Živilske nakaznice za januar so prehranjevalnim uradom že dosDele in jih bodo v prihodnjih dneh pričeli dostavljati strankam. Stranke naj jih zaradi rednega poslovanja takoj oddajo v žigosanje trgovcem. pri katerih jemljejo življenjske potrebščine. SPOR T Hrvatski sprt v letu 1942. Državni športni vodja NDH razvija svoj načrt glede organlzatorne ln duhovne preureditve hrvatskega športa v bodoče Beograjska »Donauzeitung« objavlja v eni zadnjih številk obširnejši članek o organizatornih nalogah in delih, ki jih nameravajo Hrvati izvesti v teku letošnjega leta. Gradivo za ta članek je dobil dopisnik tega lista iz ust hrvatskega državnega športnega vodje Miška Zebiča, ki je med drugim povedal tole: ^Predvsem, tako je poudaril državni vodja športa na Hrvatskem, me navdaja posebno zadovoljstvo, ker se mi je posrečilo doseči cilje, ki sem si jih postavil pri usta-nivitvi nove države in jih res tudi izvršil do konca leta. Načrt za minulo leto je sel v glavnem za tem, da bi se hrvatski šport z napačne poti, po kateri je hodil zaradi židovskega in liberalis#čnega športnega vodstva, spet vrnil narodu ter pridobil še naprej vse športnike za pravo nacionalno hrvatsko idejo. Ta načrt je bil izveden v celoti, čeprav ni šlo zmerom lahko. Z organlzatorne strani je hrvatski šport sedaj združen v eni organizaciji po smernicah ustaškega pokreta. Hrvatska ima sedaj narodni in ljudski šport, ki se zaveda svojih dolžnosti nasproti skupnosti. Po teh pripravljalnih delih se bo letos izvršila temeljita reorganizacija hrvatskega športa. Zakonski osnutek o vseh potrebnih pre-membah je že v delu in bo v kratkem tudi objavljen. V tesni zvezi z ustaškim gibanjem bo ustanovljen državni urad za telesno vzgojo (DUSTO). Na čelu DTJST-a bo državni športni vodja, ki mu bodo podrejeni trije upravni oddelki. Razen tega bo imel posebno glavno tajništvo, ki bo skrbelo za zvezo med aktivnimi športniki in športnim vodstvom ter prav za prav tvorilo osrednji organ v novi hrvatski športni organizaciji. Strokovnemu uradu za telesno vzgojo na srednjih in visokih šolah bo priključena tudi posebna visoka šola za telesno vigojo; priprave za njeno ustanovitev so že v teku. Pravila in učni načrti so izdelani do zadnjih podrobnosti in čakajo samo še na odo- britev. Drugi oddelek DUST-a se bo bavil z vsemi športnimi in telesno-vzgojnimi nalogami, ki so se pojavile v delavni tilužbi, med ustaško mladino, ustaško milico in raznimi vrstami vojske, kajti državni športni vodja zagovarja stališče, da se mora vsa športna vzgoja osredotočiti na pripravljenost mladine za državno-obrambne namene. Poseben oddelek bo posvečen ženskim športom v vseh društvih, v šolah in tudi v novi visoki šoli za telesno vzgojo. Drug oddelek bo zaposlen samo s propagandnim delovanjem, ki se bo predvsem nanašalo na sodelovanje s tiskom, radiom in filmom. Hrvati nameravajo začeti z izdajanjem velikega športnega lista in se bodo tudi sicer pobrigali za čim boljše in izdatnejše športno čtivo, ki naj pomaga vzgojiti nujno potrebni naraščaj med športnimi učitelji in učiteljicami. Oddelek zase se bo bavil z zdravstvenimi nalogami, ki so v športnem življenju vsakega naroda najmanj tako važen kakor vse ostale. Uvedena bo stalna zdravniška kontrola aktivnih športnikov, prav tako pa bodo ustvarjeni tudi vsi pogoji za čim uspešnejše delovanje športnih zdravnikov. Razen zdravniške pomoči pri vsaki športni prireditvi se morajo s te strani postaviti pod nadzorstvo tudi smučarski in planinski domovi. Zelo važen za nadaljnji razvoj hrvatskega športa bo še drug oddelek, ki bo obravnaval športne gradnje. Ta oddelek bo skrbel za upravno-tehnično stran tega vprašanja, še bolj pa za zgraditev novih športnih naprav, stadionov in plavališč. Na tem področju bo morala Hrvatska storiti še zelo mnogo.« Državni športni vodja je pri tej priliki napovedal tudi, da bodo pristojni faktorji v DUST-u skrbeli še za to, da se bodo vse športne panoge razvijale, kar se le da enakomerno, in bo tako a priori preprečil enostranski razmah hrvatskega športnega življenja. Sesti in tja po sveta Nova nemška prvakinja v umetnem drsanju Prvič v zgodovini nemškega drsalnega športa je letos najvišji naslov v umetnem drsanju za ženske romal iz Nemčije na Dunaj, kjer ga je pridobila nadarjena dunajska športnica na ledu Marta Mu^ilek. 2e po obveznih vajah je močno kazalo na njeno končno zmago, ki jo je potem v prostem sporedu res samo še potrdila krepke'e. Zasedla je prvo mesto z mestno številko 7 in 383 točkami pred Ingo Jell iz Monakova z mestno številko 16 in 363.7 točke ter Madelelno Mliller z Dunaja z mestno številko 24 in 360.5 točke. Bivša prvakinja Lidija Velcht iz Monakova. ki je bila pet let zaporedoma najboljša nemška predstavnica v tej športni panogi, na *em tekmovanju sploh ni nastopila. • Med številnimi hrvatskimi športniki, ki ao si že oskrbeli mednarodno konkurenco, je treba zdaj prav posebej omeniti še hrvatske kegljale, ki so prav za prav čisto nepričakovano prišli do mednai^ne tekme z Nemčijo. Baš v teh dnevih nastopajo Zagrebčani v Lipskem proti najboljšim kegljačem Nemčije. Ker je to prvi mednarodni nastop hrvatskih kegljočev, ki so se dozdaj merili v tej stroki večinoma sami med seboj, mu seveda ne gre obetati največjih uspehov. Dunajska nogometna enajstoriea, ki gostuje pod znamko »Luftvvaffenelf« v Bolgariji, je v drugi tekmi v Sofiji nastopila proti ojačenemu moštvu SK Levskega In dobila lekcijo. Gostje so morali z 2:3 prepustiti zmago domačinom, res pa je da so nastopili v nekoliko slabši postavi kakor prvi dan proti železničarju. Dvanajsto kolo v Italiji Nova prvenstvena n?delja je minila včeraj In če je vse šlo po računih na papirju, sta si najbrže vodiiai uve enajstorici — Roma in Venezia — spet okrepili svoje postojanke na čelu tabele. Tako sodijo namreč, ker je Venezia na svojih tleh morala poraziti Triestino in tudi Roma s krajevnim rivalom Laziom najbrže ni Imela najtežjega posla. Dober korak naprej so obetali tudi Ambrosiani, ki je morala sirer gostovati v Genovi, vendar se je v zadnjem času tako popravila, da strokovnjaki kljub temu računajo z njeno zmago. V ostalem je današnji spored XII. kola popoln in je obsegal naslednjih osem tekem: v Napoliju: Napoli—Fiorentina, v Bo-logni: Bologna—Modena, v Turinn: Ju-ventus—Livorno, v Genovi: Genova—\m-broslana, v Rimu: Roma—Lazlo, v MIlanu: Milano—Ligurla, v Bergamu: Atalan-fca—Torino ln v Benetkah: Venezia— Trlestina. V diviziji B pripisujejo največji pomen tekmi med Novaro ln vodilnim Barijem, za katero so morali nogometaši Iz Barija to pot potovati v Novaro Ostalih 8 srečanj te nedelje — vsega jih je bilo toraj 9 — v tej divizij so tvorili naslednji pari* Udinese—Spezia, Lncchese—Prato, Flu-mana—Vicenza, Siena—Savona, Bres-J"*— Alessandria, Fanfulla—Pro Patrla, risa— Pescara In Regglana—Padova- Novoletna številka zagrebškega »Športa« je izšla izjemoma enkrat — oolj v znamenju zimskih športov kakor nogometa. Čelno stran izpolnjujejo te še napovedi o skorajšnji tekmi med Nemčijo in Hrvatsko v nogometu, potem pa bodo zanimali čitatelje predvsem poročila o prvem smučarskem tekmovanju na Sljemenu, o mnogih pripravah in neizpolnjenih željah hrvatskih drsalcev, o najuspešnejših csi-jeških športnikih, o sostavi nogom*tn*ga kluba Zrlnjskega v Mostarju, o preložitvi meddržavne tabletenlške tekme med Hrvaško ln Slovaško v Zagreb ta drugog® več. Posamezne številke tega hrvatskega športnega tednika se dobivajo tudi pil nas po Lir 1,50. \ Umrla je s. Marija Diodora Pogačnik. Bila je doma lz Kamne gorice na Gorenjskem. Pogret} bo danes, v ponedeljek ob 14. s Žal k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13 : Ob 17.30: Boter Andraž. Red Torek. Sreda, 14.: Ob 17.: Hamlet. Red A. Četrtek, 15.: Ob 17.30: Bog z vami, mlada letal Red Četrtek. u*>nzuriiev Vomberger-.( . ;e v -,reh dejanjih »Voda« bc -- 17 • red Pre- mierski. Zasedba vlog je letos sledeča Kopriva — Gregorin. župan — Cesar. Franca — P. Juvanova. Anka — V. Ju-i vanova, Joško — Tiran, Katrca — Simči-; čeva, Jakopič — Gale, Ažman — Potokar. i Martin — Drenovec, Kne — Bratina, Pri-: možek — Lipah. Jeran — Brezigar, Spin ! — Peček. Robas — Plut, Lužar — Vrtin, Šimen — Raztresen, Kribarica — Rakar-jeva, — Tinče — Kralj, poštar — Stupi-ca. Nadalje sodelujejo še: Orel. Nakrst. Malec, Blaž, Starčeva Režiser: Milan ) Skrbinšek. inscenator: ing. Franz. OPEKA Ponedeljek. 12.: Zaprto. Torek, 13.: Ob 17.30: Ples v Operi. Red B Sreda. 14.: Ob 17.: Prodana nevesta. Red Sreda. > 13.: R poletto. izven. D Zelo znižane cene. Otroci, ki so sodelovali pri mladinski opereti »Angel z avtom« in ki nimajo popoldne šolskega pouka, naj se zglasijo v torek 13. t m. ob 15. uri zanesljivo v opernem gledališču. Abonenti reda B bodo imeli jutri ob 17.30 uprizoritev Heubergerjeve operete »Ples v Operi«. Libreto sta napisala Viktor Leon in Waldberg. Delo predstavlja v glasbenem pogledu melodiozno in prikupno opereto. Štirje pari rodbinskih članov gredo skrivaj na ples v Operi, kjer doživijo razna všečna in nevšečna presenečenja. Posledice in konflikti, ki nastanejo zaradi tega, ustvarjajo razne zabavne situacije. Sodelujejo: Zupan. P Juvanova, Sladoljev, Poličeva, M. Sancin, Polajnarjeva, B. Sancin, Barbičeva, Koširjeva in Pianecki. Dirigent: D. Žebre. Režiser: E. Frelih. Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17. uri uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« z Vidali-jevo v naslovili partiji. Glavni delež na izrednem uspehu imajo poleg Vidalijeve nosilci glavnih partij: Franci, Betetto in Banovec. Dirigent D. 2ebre, režiser C. Debevec, koreograi ing. P. Golovin. Oijaštvo opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v četrtek ob 15. tiri. Peli bodo Verdijevo opero »Rigoletto« s Primožičem v naslovni partiji. Ta vloga predstavlja višek Primožičevega pevskega in igralskega ustvarjanja. Z njo je žel na različnih odrih doma in v inozemstvu velike uspehe. Svoj največji pevski uspeh je dosegla letos Ribičeva v partiji Gilde. Manoševski je podal z vojvodo Mantuan-skim eno izmed svojih posebno pomembnih partij. Dirigent D. Zebre, režiser R. Primožič. Opozarjamo na zelo znižane cene. Iz Spodnje štajerske O nemščini na Spodnjem Štajerskem je zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl napisal uvodnik za nedeljsko številko »Marburger Zeitung«. Uvodnik je bil v soboto zvečer v nemščini in slovenščini prečitan tudi v graškem radiu. Steindl izvaja, da želita spodnještajerski kmet in delavec po nemško izražati svoje čustvovanje za Hitlerja in za Nemčijo in da občutita slovenščino in vendska narečja samo kot nadlogo. Zato je bilo Spodnještajercem ustreženo in se zdaj poučuje 92.000 otrok v raznih šolah samo v nemščini; če pa se prištejejo še razni tečaji in strokovne šole, tedaj se zdaj na Spodnjem Štajerskem vzgaja po nemško nad 130.000 mladine. S številnimi jezikovnimi tečaji je vsakomur omogočen pouk nemščine, in tako upa Steindl, da bo v štirih letih sleherni Spodnještajerec znal nemško govoriti, čitati in brati. Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 641etna Genovefa Rojko in 701etni upokojeni strojevodja Julij Leinzner. V Celju umrl bivši orožniški narednik Franc Ku-kovec. V Brežicah je umrl lastnik opekarne in posestnik Hans Faleschini. Bil je iz stare brežiške družine in najstarejši izmed treh bratov, ki so po očetu prevzeli podjetje. Na njegovem posestvu so našli nekatere zanimive izkopanine iz halštat-ske dobe. Pokojnik je bil tudi vnet član zelene bratovščine in se je pogreba udeležilo številno občinstvo. Nesreče. V mariborski tiskarni zaposleni Ignac Borovnik iz Ruš je prišel z desnico v stroj, ki mu je roko kar odtrgal od zapestja. 31 letna trgovčeva žena Marija Frasova je v Zg. Kurgoti padla po stopnicah in si popolnoma zlomila levo nogo. 641etnemu delavcu Antonu Probatu je v kamnolomu na Pohorju priletel težak kamen v prsi in mu je zlomil več reber. Ranjenci leže v mariborski bolnišnici. Iz Hrvatske Obsodba Anglosaksoncev. Po hrvatskih listih ponatiskuje nemško časopisje hudo obsodbo Anglosaksoncev. Se včeraj so bili, tako pišejo, verski puritanci, danes pa so zavezniki brezbožnega boljševizma, za katerega zmago molijo v anglosaksonskih cerkvah, žrtvujoč evropsko civilizacijo in kulturo boljševizmu. S tem se je Anglija dokončno izključila iz zajednice evropskih narodov in je za vselej izgubila pravico, da se smatra za kulturni narod. Drva za reveže, že pred časom je dobila zagrebška m«stna občina brezplačno 500 vagonov drv "za občinske reveže. Zdaj so začeli drva deliti. Socialni odsek mestne občine izda vsakemu upravičencu nakazilo za 400 kg drv. Varaždin ca reveže. Pretekle dni je bila v Varaždinu otvorjena že druga javna kuhinja za siromašno delavstvo ln reveže. Prva posluje v poslopju mestne ubožnlce, druga pa v Vrazovi ulici za delavstvo. Obe kuhinji izdata dnevno 380 obrokov tople hrane. Kuhinji bosta lahko nemoteno po- slovali, ker je mestna občina nabavila zadostno količino živil. Lov za zločincem. Na Silvestrov o okoli 5. popoldne so imeli pasanti na Ilid in sosednji ulicah priliko opazovati dramatičen lov za zločincem. V trgovini z urami Ar-mar.o na Ilici je Josip Azaševac Izmaknil uro in pobegnil na cesto. Takoj se je začel lov za njim. Lju.lje prav za prav niso ve- deli, za kaj gre in je eden od njih potegnil revolver in streljal za beguncem. Namesto njega pa je zadel pasantko Olgo Sulcevo, ki se je takoj zgrudila na pločnik, že med prevozom v bolnišnico je ranjenka umrla. Kljub zmešnjavi, ki je zaradi tega nastala na ulici, so pozneje ujeli tudi tatu. Polcija doslej še ni mogla ugotoviti, kdo je ustrelil Sulcevo. Mile in ostre zima Zgodovina nam pripoveduje o čudovitih izjemah Poleg zelo vročih in suhih poletij poznamo iz zgodovine prav mile in izredno ostre zime. Nam vsem je v spominu zima 1929, ko je tudi pri nas pritiskal proti koncu januarju in v začetku februarja najhujši zimski mraz. Takrat smo pri nas šele prav spoznali, kaj se pravi resnična zima, ko se stisne živo srebro na 30 stopinj pod ničlo. Kuriva je primanjkovalo, ves promet je bil oviran, vlaki so prihajali s silnimi zamulami, v kolikor so sploh prispeli. Na ulico si kar nismo dosti upali, tiščali smo se peči, ker je s.kalo skozi vsako špranjo, i Zlasti noči so bile ostre in so zaloge naših j odej komaj zaleglo. Seveda, prava pravcata zima je pa še vse hujša, saj zdrkne v nekaterih severnejših krajih živo srebro celo na 45 al; do 60 stopinj pod ničlo. Pa še ni najhujše, če je mraz 6uh in je neme jasno Najhujši so snežni viharji. Pravi mraz po-.»ročaje giba-i;a ozračja še nič ne vemo, kako se bo obračala letošnja zima, saj jo počasi šele prav spoznavam o. Nu, upajmo, da nas ne bo zelo prizadela. Pri tem p« seveda n. treba, da bi ■ bila tako mila, kakor je bila leta 1136. ko ! je bila v vsej Evropi brez mraza in so ptiči imeli že decembra meseca mlaje. Meseca 1 januarja je cvetelo sadno drevje, februarja pa so b:la na jablanah že drobna jabolka. Konec maja so želi, prve dni avgusta pa je bila trgatev. Posledica te izreano mile zime je bila — strašna kuga, ki je pokosila po Evropi mnogo ljudi. Tudi zima leta 1229. je b:la tako mila, da so v naših krajih o božiču cvetele vijolice. Leta 1338. so meseca decembra cveteli vsi vrtovi. Tudi leta 1582., 1588., 1607., 1609. in 1617. so bila brez prave z me. O božiču leta 1424. so cvetele rože in slive, leta 1720. pa češnje skoraj vso zimo. Na drugi strani nam zgodovina pripoveduje o celi vrsti prav mrzlih zim. Najhujša zima je bila menda leta 1740., ko je bilo v Srednji Evropi 75 stopinj pod ničlo. Ljudem so zamrznile nosnice, če so se le upali na ulico, slina se je izpremenila v led, preden je paila na zemljo. Zemlja je zmrznila dva sežnja globoko, tako da niso mogli več pokopavati mrličev in so jih polagali kar v plitvo, dokler se ni zemlja otalila. Prve dni maja so bile njive še vse zamrzie. Skoraj vse vode so do dna zamrznile, tako da se je na kupe rib zadušilo. Posledice takih hudih zim so bile bolezni, draginja in lakota. Zgodovina nam torej s takimi primeri dopoveduje, da ne smemo ob količkaj suhem poletju ali mrzli zimi jadikovati; »Takega ljudje še niso Joživeli«. Pa obrmmo plat te kolajne in poglejmo še, kaj nam zapiski pripovedujejo o drugih letnih časih. Naslednji zgodovinski podatki nam povedo, da so ljudje že zdavnaj doživeli prav nenaravne letne čase, ki so napravili velikansko škodo in tudi pomor zavoljo lakote in kužnih bolezni. Vroča poletja niso posebno redka, vendar je bila leta 1132. tako huda vročina po Evropi, da je lobiia zemlja široke in globoke razpoke in so ljudje kar obupavali. Cele tako mogočne reke, kakršna je Ren. so se posušile. Tudi leta 1152. je zavladala silna vročina: v poletnih mesecih se je skuhalo jajce, če so ga položili v pesek. Poleti 1303 in 1304 so usahnili vsi potoki in so se posušila vsa močvirja, Cez strugo Donave so ljudje hod.li peš. Leta 1556. je bila po vsej Evropi velikanska suša, ki je povzročila lakoto in draginjo. Leta 1718. od aprila do oktobra sploh ni deževalo in je žito na poljih kar zgorelo. Tudi leta 1746. ni bilo več mesecev dežja .velika suša je uničila vso žetev. Leto 1842. je bilo tako vroče da so zaradi pomanjkanja krme prodajali živino za vsako ceno. Vsa ta valovanja so igrivost prirode, ki nam ostane po svoji raznoličnosti večno nedoumljiva. Madžarska neomajno na strani osi Poročilo predsednika vlade po razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Budimpešta, 11. jan. s. Na včerajšnjem sestanku ministrskega sveta je ministrski predsednik in zunanji minister Bardcsi prečita! poročilo o zunanji politiki Madžarske in znova potrdil neomajno zvestobo Madžarske silam osi in odločno voljo za borbo do dosege popolne zmage nad boljševizmom in njegovim anglosaškim zaveznikom. Budimpešta, 11. jan. s. Budimpeštanski politični krogi s posebnim zadovoljstvom omenjajo izraze prisrčnega prijateljstva v brzojavkah, ki jih je nemški zunanji m ni-ster von Ribbentrop poslal regentu Hor-thyu in ministrskemu predsedniku Bardos-siju. Von Ribbentrop je po zahvali za izredno gostoljubnost, katere je bil deležen za časa svojega bivanja na Madžarskem, v brzojavki ministrskemu predsedniku rekel med drugim: Vaša gostoljubnost mi je nudila priliko za skupno proučitev problemov, ki izhajajo ;z velike borbe, katero skupno vodimo in ki interesira obe državi. Naši razgovori so bili tudi to pot narekovani z duhom prijateljstva in tesnega sodelovanja, ki je tvori! od sestanka v Monakovu osnovo našega skupnega dela. Budimpešta, 11. jan. s. Z regentovim dekretom je bil imenovan senator Pavel Viljem Tomesanyi, bivši pravosoini minister, za vlalnega komisarja v podkarpat-skih pokrajinah kot namestnik umrlega bivšega ministra Kozme. Težave v Em Paktiranje z Anglijo spravlja Egipt v vedsio hujšo politično, gospodarsko in finančno krizo Rim, 11. jan. s. Egiptski ministrski predsednik je imel v preteklih dneh številna posvetovanja. Po raznih verzijah, tudi uradnih, gre za naslednika ministra za finance, ki je demisioniral. V političnih krogih pa vedo tudi, da ima Hussein Tirri paša mnogo obsežnejše namene. Razlogi, ki silijo ministrskega predsednika k manipulacijam s svojo vlado, so vsem znani. Ker ne more rešiti tolika nujna vprašanja, ki teže državo, pomirja Hussein Tiri duhove z novimi ministrskimi kombinacijami, ki jih proglašajo za najboljše zdravilo za vse zlo, ki vznemirja deželo Faraonov. Huseinu grenijo dneve razni problemi, tako kriza v oskrbovanju. ki je čedalje hujša, znatno zmanjšanje pridelka bombaža, izredno kritičen finančni položaj in vojaška vprašanja, ki spravljajo državo v izredno napetost. S pomočjo svojih ljudi razširja ministrski predsednik vesti, da bo vlada tudi brez sodelovanja vafdistov razširjena in da bodo v njej pristojni ljudje s potrebnimi strokovnjaki. Ministrski predsednik pripoveduje tudi, da bo pospešena setev, da bo uvedeno nadzorstvo in da bo vse ukre-njeno v splošno zadovoljstvo. Ministrski predsednik pa ne pove, kateri 90 pravi razlogi bolezni, ki se čedalje bolj razšir;a in nepopravljivo ograža aje-govo državo. Kaj naprej nudi pomoč UiV-jemu egoizmu gospodarja, ki zna izkoriščati celo puščavski pesek, ter skuša prikriti predzgodovino in sramoto, ki je v nasprotju z najbolj enostavnimi človeškimi zakoni, in to s spremembami v ministrstvih, kakor bi slepilo teh sprememb zakrilo njegovim očem žalostno sliko oo-movine, ki jo glodajo in zasmehujejo barbarske tolpe ljudi vseh barv, ki jim -ne samo do ropanja. Okrog Turčije Berlin, 11. jan. a. Obravnavajoč Edenove razgovore v Moskvi p še politični sodelavec nemške poluradne agencije, da je po izjavah poluralnih londonskih krogov angleški zunanji minister obravnaval v Moskvi tudi vprašanja, ki se tičejo Turčije. Preko posebnih pooblaščencev je dal razumeti, da bi Anglija Imela popoln interes na tem. da je Turčija močna in da napreduje v svojih sedanjih mejah in da je Anglija pripravljena zajamčiti politično teritorialni status quo Turčije. Kako naj turška vlada zaupa angleškim obljubam, pravi komentator, si je lahko misliti, če upoštevamo primer z Iranom, kateremu so dali Angleži pred okupacijo po anglosovjetskib četah enake obljube. O posebnem zanimanju sovjetske Rusije za Dardanele priča tudi nota, ki jo je svojčas Molotov poslal nemški vladi. Ta neovrgljiv dokument lahko vsakemu odpre oči. Znižanje obrokov v Angliji Rim, 11. jan. s Angleški minister za prehrano je napovedal nadaljnje zmanjšanje obrokov sladkorja, surovega masla in drugih maščob ter sira v obči potrošnji. Ta ukrep Je utemeljil s tem, da je treba šte-diti z malimi zalogami, ki jih ima država spričo novega položaja, ki je nastal v pomorski plovbi, ko se je vojna razširila na Pacifiški ocean. Argentinsko žito za španro Madrid, 11. jan. s. Argentinski poslanik v Madridu je obvestil španskega zunanjega ministra, da so na osnovi zadnjih sporazumov, ki so bili sklenjeni med Španijo in Argentino, iz argentinskih luk pričele odhajati ladje z žitom za Španijo. V smislu sklenjenih pogodb bo Argentina v prihodnjih 4 mesecih dobavila Španiji 170.000 ton žita. V preteklem letu je Španija oj-kupila od Argentine skoraj pol milijona ton žita. Drobiž iz Madžarske Budimpešta, 11. jan s. V izvajanju lasnega zakona je minister za notranje zadeve odredil, da se morajo izločiti iz t.go-vinske zbornice in bančnih zavodov v«i židovski uradniki. Budimpešta, 11. jan. s. Minister za aretirano je odredil, da se za 50 odstcikov znižajo maščobe, ki se uporabljajo v tovarnah pralnega mila. Japonska in Južna Amerika Tokio, 11. jan. s. Zastopnik vladnega tiskovnega urada je lz'avll, da se Japonci bore zgolj proti Angležem ln Američanom ter da nimajo nlkakih ambicij nasproti Južni Ameriki Japonci žele ohraniti z Južnoameriškimi državami iste prilij^ii-ske odnošaje kakor pred vojno. Kavčuk, umetne smole in razstrelivo — vse iz acetilena Pred teboj leži košček sive, neprijetno dišeče snovi, s katero polniš acetilensko svetilko: košček karbida. Saj je vsakemu znana ta snov, mnogi kolesarji uporabljajo še zdaj karbid za svoje svetilke, pa tudi otrokom je karbid znan- koliko so ga že porabili za svoje topove, s katerimi so pokali na zasavskih travnikih. In to bi bilo za marsikoga tudi vse, kar nam nudi ta malovredna snov. Da. marsikdo meni, da uporabljamo karbid samo za razsvetljavo in da je to edina vrlina smrdljive stvari Toda kdor tako mi^li, je v veliki zmoti Moderna tehnika uporablja karbid na naj-raznovrstnejših področjih. Izredno važnost karbida so spoznali kemiki zadnjih desetletij. Ko je v tem veku tehnike zavzela kemijska veda v ogromnem zaletu vsa področja človeškega življenja in delovanja !r> rešila mnogotera zamotana vprašanja ter dala človeštvu proizvode, ki so bili nekdaj ljudem nedoseglijivi. ko so ustvarili kemiki snovi, ki jih je do tedaj nudila !e narava ln je bila nekdaj misel o izdelovanju naravnih proizvodov utopila, se je povzpel tudi karbid na visoko mesto v moderni industriji Izredni pomen pa ima spojina elementov kalcija in ogljika predvsem zaradi plina, k: nastaia pri učinkovanju vode na karbir! acetilena. Acetilen. gorljivi neprijetno dišeči plin je služil nekdaj le za razsvetljavo. Vendar so kemiki spoznali vse vrline tega ničvrednega plina študirali so njegova svojstva. z njim so napravili mnogotere reakcije katere so nam dale razne nove spojine Vestno, vztraino delo znanstvenikov ni bilo zaman, rodilo je obilen sad. Danes je acetilen najvažnejša surovina modeme kemične industrije! Kot izhodna snov nam služi za dobavo mnogoterih snovi, katere skoraj vsak dan srečujemo na naši življe-ski poti. Acetilen nam služi za razsvetljavo in kurjavo, uporabljajo ga v kovinski Industriji, iz njega dobe umetne smole, ocetno kislino, alkohol. Ti poslednji snovi zavzemata važno mesto v industriji zdravil ?.t barv. Ocetno kislino uporabljajo pri Izdelavi aspirina, antipirina. umetne svile. Iz occtne kisline pridobivajo prijetno dišeči aceton ki služi za izdelavo snalnega sredstva, imenovanega sulfonal. Dalje ga porabljajo v industriji razstreliv, predvsem pri izdelavi brezdimnenra smodnika. Veliko važnost ima tudi alkohol, katerega rabijo v medicinske svrhe. iz njega namreč izdelujejo kloroform. nadalje ga v veliki meri rabijo v industriji barv ter za izdelovanje alkoholnih pijač. Iz acetilena izdelujejo tudi acetaldehid, katerega rabijo v veliki meri tvornice zrcal. V poslednjih letih pa je postal acetaldehid izredno važen zato, ker iz njega dobe butadien. snov, iz katere tvorijo umetni kavčuk. Umetni kavčuk te vrste je dala na trg »I. G. — Farbenindustrie« in ga imenuje »Buna«. Kavčuk iz acetilena je popolnoma sličen kavčuku in ga v nekaterih svoistvih celo prekaša, predvsem v odpornosti nasproti mineralnim oljem. S tem, da se je posrečilo napraviti umetni kavčuk, je napravila kemična industrija velik korak naprej, obenem so pa postale tudi države, v katerih ne pridelujejo naravni kavčuk popolnoma neodvisne od njenih dobaviteljic. Izdelovanje umetnega kavčuka ln umetnega bencina je največji podvig, ki ga je napravila moderna industrija in tako dala di-žavam, ki so revne na teh snoveh, možnost umetnega pridobivanja bencina in nafte ter s tem tudi njih popolno osamosvojitev na tem področju. In vse to bogastvo iz one »malovredne« snovi, karbida! Acetilen so poznali že tedaj, ko še ni bilo karbida, kakršnega uporabljamo danes. Slavni nemški kemik W<5-hler je 1862 napravil snov, katera je dala z vedo gorljiv plin: napravil je karbid. Toda na ta način napravljeni karbid je bil zelo drag in ni bilo misliti, da bi ga izdelovali na veliko. Toda v teku nekaj desetletij po tem odkritju se je izoblikoval način Industrijskega pridobivanja karbida. Zdaj izdelujejo v tvomicah karbid na ta način, da v električnih pečeh izpostavijo zelo visoki vročini obločnega plamena zmes žganega apna in oglja, oziroma koksa. Temperatura v električni peči znaša približno 2500 stopinj C. Nastali karbid se tali pri 2300 stopinjah C in ga v presledkih spuščajo iz peči v železne ponve, v katerih se počasi ohladi in streli. Za dobavo karbida rabijo tovarne velike količine električne stmje. V večjih pečeh znaša jakost električnega toka približno 50.000 Amp. Iz karbida ne dobivamo kot prvi produkt samo acetilena, temveč tudi važno umetno gnojilo: apneni dušik ali cainamid, ki nastaja pri žarenju karbida v dušikovi atmosferi. Kalcijev cianamid rabijo v kemični industriji ter za izdelovanje farmacevtskih preparatov. Popolnoma čist acetilen je skoraj brez duha. Ker Ima narkotična svojstva, ga uporabljajo pod imenom nar-cylen tudi v kirurgiji. Neprijeten duh ima acetilen zaradi nekaterih fosforjevih spojin, ki so mu primešane. Ko je bilo mogoče ceneno dobivati acetilen, je pričel tekmovati z elektriko in svetilnim plinom.toda v tem boju je podlegel. Čeprav je danes zelo poceni — iz 1 kg karbida dobimo 250 do 300 litrov acetilena — se ga ni nihče oprijel kot nadomestila za svetilni plin ali za elektriko, predvsem ne zaradi izredne eksplozivnosti zmesi zraka ln acetilena. Acetilen je mnogo bolj nevaren kakor svetilni plin. Eksplozija lahko nastane, ako je v zraku 3 do 65 odst. acetilena. Še mnogo bolj eksplozivna pa je zmes acetilena in kisika. Zmes trdnega acetilena ln tekočega zraka pa je najbrž tudi najhujše razstrelivo, kar jih sploh poznamo. Acetilen se zelo rad topi v acetonu. Pod pritiskom 12 atmosfer se topi v acetonu 250 do 300 litrov acetilena. Kot raztopino v acetonu razpošiljajo tvornice acetilen pod imenom dissous-plin v jeklenih bombah v svet. Acetilen gori s svetlim, sajastim plamenom. Precejšnje količine saj dobimo s sežiganjem acetilena. Te rabijo zi izdelovanje tiskarskega črnila ln pnevmatik. Na zraku gori acetilen z zelo vročim plamenom. Izredno vroč plamen, katerega temperatura doseže 2700 stopinj C dobimo, ako uvajamo v acetilenov plamen kisik. Zato uporabljamo s pridom acetilen za avtogenc varen je ln rezanje kovin. V posebnih gorilnikih gori acetilen z zelo svetlim plamenom: acetilenov plamen razsvetljuje 20-krat močneje kakor plamen svetilnega plina. Kljub tako svetlemu plamenu se acetilen zaradi eksplozivnosti ni obnesel za razsvetljavo v večjem obsegu. To je torej spet kratko poglavje, ki naj nazorno kaže. kako je mogoče uporabiti preprosto -snov v vsakdanjem življenju, obrti in v industriji. Veliko je število takih primerov iz področja moderne kemije, ko je uspelo znanstvenikom napraviti najbolj zamotane važne spojine iz enostavnih snovi: človek se je osamosvojil in postaja vedno bolj neodvisen oo darov, ki mu Jih nudi narava! Mi-pa Na zgodovinskem bojišču pri Borodinu STAVA. — Staviva liter vina, da te prisilim izgovoriti besedo »črno«. — Stavim, da se ti to ne posreči. — Povej mi, kakšne barve je nebčT — Sinje. — Kakšne barve je pa klobuk one gospodične? — Rdeče. — Kak Sne barve Je pa oglje? — Ej, bratec, ne ujameš me. — Zdaj mi pa povej, kakšne so barve italijanske zastave ? — Rdeča, bela in zelena. — No, vidiš, da si vendar izgovoril »zelena«. — Sprejel sem vendar stavo, da ne la-govorim besede »črno«. — Ujet! Zdaj liter vina na mizo! Glavni urednik velikega dnevnika »Kolnische Zeitung« dr. J. Schafer, ki deli usodo drugih poročevalcev na vzhodni fronti, je ob novem letu poslal svojemu listu zanimivo zgodovinsko sličico o Borodinu. Takole izvaja: V mladih letih pač nisem mogel sanjati da bom nekoč kot častnik v spremstvu poveljnika neke armade videl bojišče pri Borodinu, zgodovinski traj. kjer se je 7. septembra 1812 razvila bitka za veliko in usodno odločitev. Ko se je takrat nagnil večer čez krvave poljane, so imeli Francozi okrog 28 000 mož in 19 generalov mrtvih. Rusi pa so izgubili kakih 52 000 mož in 22 generalov. Pozno popoldne ln z nastopom mraka je bitka pojenjala, ker so bili borci na obeh straneh izčrpani. Nedavno prej bolj iz politično psiholoških kakor iz vojaških razlogov imenovani ruski vrhovni poveljnik 671etni general Kutuzov je sodil — kakor je to razvidno iz njegovega poročila carju — da je izvojeval zmago in je bil prepričan, da bo lahko naslednji dan borbo nadaljeval Napoleon pa je rekel, da v oddaljenosti 800 milj od Francije nI mogoče postaviti na kocko svojih poslednjih rezerv, zato je v odločilnih popoldanskih urah pridržal svojo gardo izven bitko in je zvečer umaknil svoje predstraže. Napoleonove čete so se borile z največjim junaštvom, carjeve so se enako hrabro branile in so izvrševale protinapade. Toda napake v vodstvu so na obeh straneh preprečile uspeh, ki sta si ga želela Napoleon prav tako kakor Kutuzov. Na bojišču pri Borodinu če se pelješ od mesteca Možajska po stari poštni cesti nazaj proti zapadu, ti po kakih 10 km vožnje oznanja na desni strani ceste postavljeni Kutuzovljev spomenik z orlom v poletu, da se je tu leta 1812. pričela bitka. Tu na gričku pri vasi Gorkem se je med trdo bitko zadrževal general Kutuzov. Mala vzpetina nudi odličen razgled po pokrajini. Ko smo tu stali, nam je neki generalštabni častnik učinkovito predaval o razvoju takratne bitke. Na severovzhodu se Gorkemu približuje reka Moskva v loku na bližino 3 in pol km. Med Gorkim in Borodinom, ki leži v dolini, se vije kakor kača od jugozapada proti severovzhodu rečica Koloča, v katero se juž-nozapadno od Borodina izliva potok Se-menovka. V polkrogu okrog Borodina s fronto proti zapadu so se razpostavili Rusi. Na severu je stala prva armada generala Barclaya de Tollyja, na jugu pa druga armada pod poveljstvom kneza Bagra-tiona. Ker je bil samo severni frontni odsek zavarovan z reko Koločo, je bilo treba med obema armadama napraviti utrdbo, ki se je imenovala po takratnem zbornem poveljniku Rajevskem. Bolj južno na vzpetini onkraj potoka Semenovke so bile postavljene tri utrdbe, imenovane po Ba-grationu. Na francoski strani sta razpostavila svojo vojsko na levem krilu italijanski podkralj, V sredi general Davoust, levo za njim general Ney, desno bolj zadaj general Murat, za Napoleonovo gardo pa je na desnem krilu imel svojo armado knez Poniatowski Razvoj bitke Po dveh spopadih med ruskimi zaščitnimi četami in Napoleonovimi sprednjimi četami — pri Grivnevu in Koiovskcm, zapad no od Borodina — so se dne 5. septembra popoldne razvile večje bitke z ruskimi četami. Te so odločno branile utrdbo južno od vasi ževardino. Tu je poveljeval knez Gor-čakov. Po hudi borbi so bile ruske zaščitne čete potisnjene nazaj in so se pridružile glavni ruski vojski. Napoleon je po temeljitih poizvedbah, katerih se je sam vnelo udeleževal, kmalu spoznal, da je sovražnik najbolj ranljiv na južnem krilu. Toda Napoleon nI do vseh podrobnosti poznal ozemlja. Tako na primer ni vedel, da so utrdbe generala Rajevskega m Bagrationove utrdbe razmeščene na različnih obronkih, ki jih reže potok Semenovke, kar se je izkazalo za zelo pomembno v teku bitke same. Čeprav je Napoleon vedel, da je mo- goče sovražnika očitno zadeti na južnem hribu, vendar ni ubogal nasveta svojega generala Davoust«. da bi zgrabil sovražnika na jugu in ga potisnil proti severu v trikotnik, ki ga tvorita reki Moskva in Koloča Bal se je med drugim, da bi bil Kutuzov spričo take nevarnosti prisiljen, da se spet izmuzne in izogne odločitvi, katero je hotel Napoleon na vsak način izsiliti Zato se je rajši odločil za fronta Ini napad. Samo knez Poniatowski je Imel nalogo, da od juga nastopi z manjšimi silami in poskuša sovražnika obkrožiti. V jutru 7. septembra se je pričel topniški dvoboj, ki je bil za tiste čase izredno silovit. Na francoski strani je stalo okro? 124 000 mož In kakih 590 topov, na ruski strani pa je bilo 104 000 mož in 640 topov Vendar se Rusi niso mogli popolnoma uveljaviti s svojimi človeškimi ln topovskimi silami, ker njihovo deil ni bilo nadaljnjih sunkov od strani Francozov, so se lahke Rusi bolj na severu spet učvrstili. Utrdbo generala Rajevskega so medtem zasedli Francozi, pri čemer je bil odločilen napad francoske konjenice Rusom izza hrbta. Sicer pa so prvi ruski konjeniški zbor in kozaški oddelki s skrajnega desnega krila še pohiteli k napadu ob sood-nji Koloči ln so s tem zavlekli napad Francozov na utrdbo Rajevskega.. S tem so Rusi pridobili na času, da so privlekli rezerve z desnega krila v vrzel med Seme-novskim in med utrdbo Rajevskega, od koder so se sprednji ruski branilci umaknili. Ruska konjenica je venomer dirjala preti francoski konjenici, dokler se nista obe vojski v teku popoldneva izčrpali in ni kazalo nič drueega. kakor prekiniti strsš ^o medsebojno morite v.. Samo na jueru. kjer se je knez Poniatowski trudil, da bi priS.*' Rusom za hrbet, so borbe še trajale. Slednji? so se Rusi tudi tu umaknili. Velike izsrube na obeh straneh nam govore. kako trda je bila ta borba. Ko je general Kutuzov pregledal svoje preostale čete. je opustil načrt dn bi naslednji dan nadaljeval borbo. Zapove.lil je umik in naslednje jutro so se ruske čete umikalo Ded močnim kritjem svojih zaščitnic. Franco- jo je ponudila tiseda* Dolgo smo stali tam, gledali čez po!1ar.e in predvsem tjakaj proti ževardlnu. Mar ni tam sredi bojnega hrupa pravkar pojezdil cesar in vojskovod-zom pa tudi nI bilo kaj pri srcu, da bi po , ja na svojem belcu? Ne, samo naglo delu- tollkšni krvavitvi naglo zasledovali sovražnika In danes spet - bojišče 7. september 1812. ni bil samo Izredno vroč in krvav dan borbe, marveč je bil dan zgodovinskega pomena. Poznavajoč posledice. ki jih takratni bojevniki niso slutili — pravi pisec — smo na teh zgodovinskih tleh še enkrat v duhu videli pred seboj valovati množice pešadije in napade konjenikov in smo čuli grmenje topov. Tu, na vzpetini pri Gorkem se je zadrževal general Kutuzov. onkraj pri utrdbi na Ževar-dinu je stal Napoleon. Ta je potem v teku borbe pojezdil proti Bagrationovim utrdbam. da so ga morali njegovi zvesti prositi. naj se vendar umakne odtod, kamor so še treskali streli ... Kakšne misli so ga pač obhajale? Mar je slutil, da ni docela zagrabil roke, ki mu Joča domišljija, podžgana od spominov na strašno borbo, je za trenutek ustvarila privid velikega Korzičana. Pred op ust oš en o cerkvijo, ki stoji blizu razpuščenega samostana, strmi proti nebu vitek obelisk Is rdečega marmorja, k! ga obletavajo snežinke. To je pač eden izmed najlepših spomenikov, kar jih je bilo kdaj postavljenih na žariščih velikih bojišč. Domišljija si je prav lahkotno predstavila borbo pred 129 leti. Kajti tudi zdaj je šla vojna čez to pokrajino ln je zapustila globoke sledove, še so na vzhodnem bregu Koloče žične pregraje in strelski jarki in Borodino Je po borbah zelo prizadet. BolJ-ševikl so bili razstrelili mostove čez Koločo in Volnko. Promet se razvija na zasilnih prehodih. Kljub razdejanjem ln utrdbam na bregu reke. kljub srditemu odporu in trdovratnim protinapadom pa so se sovjetske čete morale pred tedni tu umakniti. polet nad rusko Sronto Vojni poročevalec Alfred Daum pripoveduje v vodilnem nemškem dnevniku, s kolikšnimi težavami se morajo boriti letalci v letošnji zimi na vzhodni fronti. V zgodnjem jutru stojimo na vojnem letališču pripravljeni za polet, pravi poročevalec. Včeraj smo mogli šele proti poldnevu star ta t;, zato smo morali svojo nalogo skrajšati. Danes pa že zgodaj sije bleščeče zimsko sonce na zasneženo letališče in nam obeta uspešen polet. Naša naloga je, da poletimo preko fronte na sovražno območje južno od Moskve. Nihče izmed nas ne misli v teh trenutkih pred startom na nič drugega, kakor na dolžnosti, ki jih je treba v lastnem območju izpolniti. Zrak v letalu je prepojen s smradom po olju, kovini in usnju. Ozki svet, v katerega je vklenjena četvorica posadke, je prepoln brnenja motorjev, katerih pesem raste in pada kakor valovanje morja. Minila je komaj ura, ko je četvorica preletela fronto. Spoznali smo jo po tem, da se od trenutka do trenutka bolj kopiči množica kolon in gibanja; dalje po gorečih hišah neke vas:, po temnih točkah na zasneženem ozemlju, — to so postojanke topništva. Videti je lijake, ki so jih sredi zasneženih poljan zavrtfle granate v črno zemljo. Vse je nekam raztrgano ln neorganič-no. Letalo leti nizko in povzroča zmedo med sovražnim; silami. Hitimo globoko nad železniškimi progami, cestami in jarki, tja proti glavnim točkam naše opazovalne službe, proti kolodvorom in letališčem, odkoder se sovražn k pripravlja za pohod na fronto. Naš opazovalec se je dvignil s sedeža in neprestano gleda dol na proge, med tem ko njegova desnica z vajeno izkušenostjo vnaša številke in taktična znamenja na zemljevid. To je kakor lov za veliko neznanko, ki bo razkrila postojanke in moč sovražnikov v zaledju. Prav tako, kakor je opazovalec zarisal črto na zemljevidu, prav tako začne strelec naglo streljati a svojo strojnico. Kolone tam spodaj se razpršijo po jarkih ir. razorih. Vsa ta gonja traja več kakor uro. Pogostokrat se letalo spusti prav globoko proti zemlji in četvorioa v letalu pogostokrat pridrži dih, ker ni v megli ničesar več videti. Potem se zunaj megle spet pokaže gozdovje in nekaj sivih kmetskih domačij. Letalo je spet na pravi poti in lov se nadaljuje. Toda zdajci opaž, strelec, da je postrelll vse patrone. Z znaki hoče to dopovedati opazovalcu. Tisti trenutek pa oster, rezek udarec prekine enolično brnenje v motorju. Našega strelca je zadel strel v desnico. Krt mu teče. Stisnjen v svoj sedež si niti ne morem sam prav nič pomagati. In zdaj se začne uveljavljati tovarištvo, ki tesno druži vso četvorico v letalu. Opazovalec se naglo skloni s svojega sedeža in hitro preveže strelčevo krvavečo roko. Potem mu Franja šušteršič: eseti otrok Ob obrežju reke je stala lesena, z ilovico ometana bajtica. V nji je živela preprosta družina — skromno, a mimo in zadovoljno. Z očetom in materjo je štela dvanajst članov. Pod to bomo streho je štorklja pustila leto za letom malega fantička. Devet jih je že bilo. Namesto desetega bratca je babica., Boltatova mati, prinesla hčerko — prelepo Grizeldo. Mati se je bala desetega sinka. To pa le zato, ker prerokujejo, da mora deseti brat po svetu. Grizelda je bila materi že ob rojstvu sladka tolažba. Pozno v noč je bedela ob košari, v kateri Je ležalo drobno dekletce. Enako se je ob vsakem pogledu nanjo vzradostil oče, četudi so ga mučile skrbi, kako preživljati številno družino. Mati je vsak dan zgodaj vstajala, da je skuhala zdaj žgance, zdaj močnik ali mlečno kašo. ko je oče hodil v ranih jutrih v mesto na delo. To ali ono je bilo druž ni za zajtrk. Trije sinovi so se že Izučili rokodelstva. Vsak teden so materi prinašali prissluženi denar. Ob vsej skromnosti je družina fle kar dobro živela. Moški bližnje vasi so dobili pozive, da gredo služit vojake. Nekega dne gp. dobi tud< Moral je v vojsko. Ko- liko skrbi in solza je materi nakopičilo ob njegovem oJhodu! V papir mu je zavila hleb kruha in mesnega prigrizka. To je zadrgnila v nahrbtnik ter dala za popotno. V slovo je oče vsem podal desnico, malo Grizeldo pa je v naročju malce poljubko-val. Mati ga je spremila do vojašnice. Pomisli na njuno bridko ločitev! ... Prej prijeten dom je postal pust in dolgočasen. Dobrotna mati se je topila v solzah in cvrla v premnogih skrbeh. Telesna moč ji je vidno ginevala in lasje so se ji iz dneva v dan bolj srebrili. * » * Po minuli vojni se je oče vrnil v družino. Prešlo je še nekaj let Otroci so precej dorasli. Oče, želeč povečati si dom, je odšel v tujino. Zaposlen je bil v nekem francoskem rudniku. Zaslužil je precej dobro. Na tri mesece je razveselil z denarno pošiljko svojo ljubo ženo. Vedela je, v kakšen namen je ta denar, zato ga ni niti najmanj odrabila. Pregovor pravi: Majhni otroci, majhne skrbi; veliki otroci, velike skrbi; enako so se večali tuii izdatki za vsakdanje reči. »Oh, Grizelda!« je jadikovala mati nekega dne. »V šolo že davno ne hodiš Velika si ln močna. Kako bi le bilo, ko bi si fle ti v mestu poiskala kako primerno službo? Tvoji bratje ppemalo zaslužijo, ker draginja narašča, da bi se mogli preživljati ko doslej!« Grizelda je bila lepo vzgojena, zato dobra in pridna deklica. Materi se ni protivila. tem njenim besedam ni agovarjaa. le tes-no ji je bilo pri srcu in solza bridkosti j' je zdrknila po mladem, cvetočem licu. Pre! hišnimi vrati so se začuli korak; Vstopil je vaški pismonoša. Mati je prejela brzojavko: NesieJa v rudniku Jože Dob-rič mrtev.« Zameglilo se ji je pred očmi Slabosti so jo obšle, da ni mogla prebrati še nadaljnjih par besed poslane ji brzojavke. * * * Prostrana dolina je spala v opojnem nočnem objemu. Prebudilo jo je sončno jut: o. Na cerkvenem zvoniku so se že v zgo nj h urah pričele zbirati drobne lastav ce. Selile se bodo na topli jug. Povsod vse tiho in mirno. Zdajci se začuje drdranje prihajajočega voza ... Star cigan vodi na železni vrvici, zamazanega medvela ;n bobna: »Haj. haj liaj! Pleši, mali Manči! Haj. haj. haj! Pleši, pleši, mali Manči!« Tako veleva starec že utrujenemu kosmatincu. Z njim hodi od hiše do hiše, proseč miloščine. Cigani so na prostranem gostilniškem dvorišču postavili tri velike šotore Prva dva večera so se srboriti vašk: otroci za malo denarja nagugali več ko dovolj. Ob nedeljskih popoldnevih so cigani tu in tam naokrog prirejali koncerte s plesom ali prikazovali druge zanimivosti. Neke nedelje popoldne se je ciganski naselbini približala tudi Grizelda. Ko* je pri- šla. je cigan Damjano pravkar uglafleval st:une svojih gosli. Obstal je. Levica mu je nerodno zlrknila preko strun. Ena izmed njih je pučila. Grizeldin prihod je vznemiril cigana, česar pa ni opazila. Videla je le, kako je po zraku vzvalovila počena struna. Damjano je odložil gosli in lok na nizko, pred šotorom stoječo klop. Dek'e si je poiskalo prostor. Tudi drugd so prihajali. K današnji predstavi se je nabralo zelo dosti občinstva. Cigan Damjano je iz kopice otrok poklical dečka, ki ga je vprašal, ali morda pozna ono dekle v svetlomodri obleki. ki ji lase valove kodravo preko ramen. Deček jo je poznal, zato mu je lahko o njej več povelal. Po končani predstavi se je množca razšla. V šotoru so ugasnili luči. Okolje se je •umirilo. * * * V bližnjem zvoniku je pozvonilo k zor-nicam. ko je utrujeni Damjano šele mogel zaspati. Sonce je stalo že visoko, ko se je pr.pravljal, da gre skozi vas in se zaklinjal sam pri sebi: »Naj me stane, kar hoče, Grizelda mora biti moja!« Po nedelji je imela Grizelda precej dela. To še posebno, ker se je pripravljala, da odide iskat si službe. Uredila ai je obleko, oprati je imela še škaf perila. Zadela ga je na glavo in odšla k vodi. — Ko da se poslavlja ta tefcn tudi ol žuborečega potočka in zelene livade kraj njega, se zazre preko te lepote v daljavo. Ob tem pa skoro glas- prereže vrhnjo obleko, jopič in suknjič s eno samo potezo in znova preveže roko. Vse reševalno delo je bilo opravljeno r kratki minuti. Med tem pa letalo drvi dalje. Naloga je bila takoj prekinjena, ali že tako je četvorica prinesla dosti ugotovitev o sovražniku. Na povratku je polet blago ožarjen od večernega sonca. Tiho leži strelec na svojem sedežu in premišlja o svoji nesreči. Se vedno ga opazuje opazovalec in mu kima. Reč je namreč taka: večje kakor znanje leteče posadke, večja kakor uspeh naloge ln večja kakor preteča nevarnost je moč zaupanja, ki je četvorico v trenutku nevarnosti združila za vedno. DVA UBOGLJIVA — No, Pepček, ali pa storiš vselej to, kar nkaže mama? — Da. Očka tudi! NOVI IN STARI SVET — Pri nas v Ameriki ima vsaka rodbina svojega kuharja! — Hm! Prava reč! Pri nas ▼ Evropi ima vsak vojak svojo kuharico! PRIZANESLJIVO — Gospa, povozili so vam psa. Tu vam prinesel pasjo znamko in uro. — Kakšno nro, za božjo voljo? — Nikar se ne razburjajte, gospa, — pak s psom je bil tudi vaš mož. no misli: »Mar ne prihaja mladi cigan, tisti, ki je včeraj tako lepo igral na gosli?« Tudi Damjano jo je spoznal in potrdil svoj sklep. Pred Grizeldo obstane mladenič, v obraz zagorelo rdeč. Ozke brčice pod pravilnim nosom dajejo njegovim rdečim ustnicam še lepši izraz. Lasje so mu primerno dolgi in urejeni tako lepo, ko da je pravkar prišel iz frizerskega salona. Oblečen je lepo, modro svileno srajco, tem-nomodre hlače; preko ramen ima vržen suknjič prav take barve. Damjano je bil osemindvajsetleten cigan. Malce vztrepetala sta nad lepoto drug drugega. Grizelda, sedemnajstletno dekle, je ob njegovem pozdravu rahlo zardela v obraz. Bila je lepo rdeča, ko pravkar razcvela vrtnica. Ko pa jo je vprašal, kako to, da je Imela ob njegovem prihodu solzne oči, je znova glasno zajokala. Sprva je ni bilo utolažiti. Damjanove lepe besede so utihnile njen jok. Razkrila mu je bol svojega srca: povedala o bedi, ki tare njene drage domače; pa še to, da mora vsled tega zdoma, da si poišče službe. Cigan ji ponudi prijateljsko roko in službo plesalke. Tola Grizelda sprva ni bila voljna, sprejeti službo, a vsled izvrstnega glasu bi bila 'phk" tudi pevka. »Mlada si ln lepa! Pri meni boš kakor doma; ostani; V svilenih oblačilih in z zlatimi okraski v laseh se ti bo zdelo, da je ^ahang SFerna Ubor. Manila Batanga: MindO" p" V'tBandon " ?ambo3"ga( iSadakarT—i JpN^ellon B'unciJ, Halmahera Makajsari 3\avija irabaia evneljs/ci raj na ffiliptnih Evropski človek n'ma pravega pojma o velikanskih razmerjih, širinah in daljavah na Tihem oceanu. Ce površno pogleiamo na zemljevid, se nam vilijo vsi tisti otoki, 0 katerih je zdaj toliko govora v vojnih poročilih, kakor majhne packe na modri podlagi. Toda — vzemimo samo F lipine. Ce primerjamo njih razsežnost z evropskimi daljavami, potem presenečeni spoznamo, da so Filipini raztegnjeni tako na dolgo, kol kor znaša čila od švedske ooale do Jadrana. Da, celo še nekaj več! Kakor sulica je proti jugu naperjen otok Formoza, najjužnejša trdnjava Japoncev ob dohodu k otokom in vodam japonske države. Formoza je nekakšna skakalnica k velikim, slabo oblju '.enim južnim otokom, ki so pod ameriško oblastjo. 360 km daleč od južne konice otoka Formoze, kjer so silne japonske utrdbe,, se pričenja otok Lu-zon, k; je največji in najbogatejši v skupini Filipinov. Vsekakor so se Japonci že dolga leta pripravljali, da skočijo s Formoze na Luzcn, saj se jim tu odp ra doslej prepovedani vstop v svojstven paradiž, Namesto 12 isrIIlf©2!ov lahko tu živ £ 53 milipiisv ljudi Beseda parad ž ni pretirana, kajti Filipini so zlasti za skromno živeče Japonce pravcati raj. Skupina Phillippine Is- 1 a n d s , ki je od leta 1898. pod oblastjo Zedinjenih držav, obsega nič manj kakor 7.000 otokov, otočkov in čeri. Večji del je tod plodna zemlja, iz katere izvablja tropsko podnebje bujno rast. Sadovi teh krajev rastejo prebivalstvu tako rekoč kar v usta. Več desettisoč štirijaških kilometrov je spremenjenih v nasade riža. Kokosova palma, ki raste »divje« in v celih gajih, nudi prehrano in obleko, olje, les in kopro za izvoz. Nasadi sladkornega trsa so kar nepregledni in so celo politično važn:, ker je zavoljo njih vvashingtonska vlada pred nekaj leti obljubila prebivalstvu neodvisnost Zad- nja leta so zrasli veliki gaji banan za domačo prehrano, še bolj pa za izvoz, še prav posebno so zasloveli nasadi konoplje na južnem otoku Min lanau, kjer živi znatno število priseljen h Japoncev. Manilska konoplja je osvojila svetovni trg. Poleg vsega tega skriva zemlja zlasti na Luzonu še mnoge neodkrite zaklade železne rude, svinca, medi, srebra, nafte in žvepla. Vse to ; lejtfih ln najredkejših orhidej, kraljic med 1 cveticami. Kakor rečeno, je na Filipinih doslej prebivalo malo ljudi in marsikaj Se ni raziskano. Prostorn.na Filipinov je z 298.000 kv. metri nekoliko večja kakor Rum unija po prvi svetovni vojni. Od tega pa je še več kakor polovica porasla s pragozdom, cia je obdelana samo desetina zenu je. Vendar že ta desetina sama zadostuje za obilno prehrano 12 milijonov prebivalcev, ki poleg tega še sila mnogo izvažajo. Povprečno ž vi danes na plodni in celo še na deviški zemlji Fil pinov po 40 duš na kv. kilometru, med tem ko skromna japonska zemlja preživlja po 181 ljudi na vsakem kv. k.lometru. Ame-rikanci sami so priznali, da bi Filipini lahko namesto 12 milijonov brez nadaljnjega sprejeli in redili še kakih 50 milijonov ljudi. Japonci so nasproti temu ugotovili, J a je na Filipinih življenjskega prostora za 100 milijonov ljudi, čim bodo vsi zemeljski zakladi odkriti in ko bo zemlja obdelovana z isto skrbnostjo, kakršne so Japonci navajeni na svojih tleh. Dosedanja Japonska kolonija Obdelovanje in krčenje zemlje na Fil pi-n h doslej kratkomalo ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja ljudi. Domačini (Filipi-nos) in belci iz Evrope in Severne Amerike so bili premalo številni, da bi lahko odkrili prirodna bogastva Filipinskih otokov. Japoncem pa so strogi zakoni preprečevali priseljevanje. Američani so sicer prva leta po zasedbi teh otokov privabili na Luzon nekaj tisočev Japoncev, da so pomagali graditi železnico. Po končanem delu so jim La portantina fiiippinese — Filipinske nosflnice, običajno transportno sredstvo »gospode« pač Japonci nujno potrebujejo. Okrog Fill-p nov se razprostira morje, ki slovi zaradi obilnega ribjega lova. Ribe imajo tu prav tako svoj raj, ker so gosto razpredena otočja najprimernejše zavetišče za razplod mladega zaroda. In da je rajnki blagoslov popoln, ni po džunglah nikak.h roparskih zveri, pač pa tod cveto neštete vrste naj- Una bellezza fiiippinese Filipinska dovolil1 nadaljnji obstanek. Nato pa je bilo priseljevanje bolj in bolj omejeno. Zadnja leta so se Japonci celo začeli spet izseljevati, ker so ameriški ukrepi postajali vedno strožji. V ostalem so se nekdanji železniški delavci naselili na najbolj južnem f-lipinskem otoku Mindanau. kjer so se str-n.li v kolonijo. Vsekakor so se na tem otoku močno uveljavili, še zlasti s konopljo. Midanajsko glavno mesto Davao, ki so ga japonske čete nedavno zasedle, je bilo že doslej do treh četrtin japonsko. Zadnja leta se je pa japonska naselbina tako krčila, da je število Japoncev na Filipinh padlo od 64.000 na 38.000 duš. Filipini so letos, ia se tako izrazimo, stari 421 let. Pomladi 1521 jih je namreč odkril Portugalec Magelhaes. Nekaj prej Je odkril po njem imenovano morsko ožino med južno konico Južne Amerike in Ognjeno zemljo, nakar je na nadaljnji vožnji proti zapadu tja čez širni Tihi ocean srečno prispel na Fil pine, kjer pa je padel v ostrih borbah z domačini. Le kratek čas so se ti otoki imenovali po sv. Lazarju, že dve desetletji po odkritju so bili imenovani po takratnem španskem prestolonasledn ku in poznejšem kralju Filipu II. Skoraj štiri stoletja so Islas Filipinas ostali neprekinjeno pod španskim gcspodstvom. Leta 1898. pa so Američani vzeli upor na Kubi in na Fil pinih za pretvezo, ia so Špancem napovedali vojno. 13. avgusta so ameriške čete prispele v Manilo. Američani so razglasili filipinsko republiko. Ko pa so po pariškem miru odkupili od Špancev Filipine za 20 milijonov dolarjev, so prišli fil pinski otoki kratkomalo pod ameriško kolonijalno upravo. Temu se je uprl filipinski vodja Aguinaldo, ki pa je bil kmalu poražen. V marcu 1934 je severnoameriški kongres sprejel zakon, ki je zagotovil Filipinom državno neodvisnost po desetletni prehodni dobi Preden se je to zgodilo, so na Filipine prispeli Japonci. Gibanje nemškega mar ©da Gli indigeni filippinesi: 1) il capo del Maori collo sua guardia d'onore, 2) Un vecchio cacciatore di teste delisola Luzon, 3) caratteristico cappello di paglia fiiippinese — Filipinski domačini: 1. poglavar Maorov s svojo častno gardo, 2. stari lovec na glave z otoka Luzona, 3. značilen filipinski slamnik O gibanju nemškega naroda v rajhu in izven njega je napisal v dunajskem dnevniku letni pregled vseučiliški docent Ir. Wal-ter Schneefuss iz Gradca. Predvsem omenja priključek Spodnje štajerske in Gorenjske k Nemčiji in pravi, da je bil pristop tega prebivalstva k Heimatbundu ne glede na dosedanjo narodno pripadnost svojevrsten plebiscit. Nato pa obravnava priseljevanje in kolonizacijo Nemcev v Šlezji in v gdan-ski pokrajini. Nekatere od bivše Poljske pridobljene pokrajine so pcs.a.e domov na številnih Nemcev iz vzhodne Gal cije, Vo-linije, z Baltika, iz Besarabije, Bukovine in Dobrulže, k čemur so se v začetku preteklega leta priključili še Nemci iz LIve. Vsi ti novi naseljenci so morali dalšo dobo preživeti v zbiralnih tabor ščih, pravi pisec, dokler ni bila dežela očiščena in popravljena, nakar so bili vsi ti priseljeni Nemci naseljeni kot čuvarji nemške države na vzhodu. Bolj in bolj se praznijo tabor'šča. vedno več domačij je naseljenih, vedno več je nemšk h šol, občinsk.h uradov in raznih nemških ustanOv vse do državnih gledališč in do nemške državne univerze v Poznanju. Na drugi strani rajha je bila kot krona nemškega kulturnega dela ustvarjena nemška univerza v Strassburgu. V Alzac ji, Lotarngiji in Luksenburgu se bolj in bolj razširja nemški živelj. Vse te ležele so že docela strnjene s sosednjimi nemšk mi pokrajinami m v njih samih so se naši; možje, ki prevzemajo državno upravo, stranko, gospodarstvo in občine. Na jugovzhodu so nemške narodnostne skupine tako urejene, kakor je pač to dano po prostoru, koder prebivajo. NemStvo na Slov;..Tkem je uredilo svojo nemško stranko docela po vzorcu NSDAP. Tudi nemštvo v Rumunšji je lahko sledilo temu zgledu in je stranka prevzeia v svoje roke vse nemško javno življenje. Nemška evan-geljska cerkev na Sedmograškem je stranki izročila šolstvo in zdaj urejajo nemške šole povsod, kjer koli po Rumunskem b vajo raztresene nemške skupine. Nemška mesta na Ssdmograškem kakor v Banatu imajo nemške župane ali vsaj po'.župane in tako lahko Nemci v Rumuniji uživajo popolno samoupravo pod pokroviteljstvom nemške države. Na Madžarskem je bilo treba premagati nekatere težave, ker je državna mlad nska organizacija Levcnte obsegala vso mladino, torej tudi nemško, in je bilo treba nemške mladinske organizacie šele osamosvojiti. Zdaj se razvija nemška ljudska zveza na Madžarskem v prav tako obsežno nemško organizacijo, kakršne so druge na jugovzhodu. V Budimpešti in Pečuhu so ustanovili nemško g mnazijo, v Bolju, Baji in Velikem Karolu pa imajo nemške meščanske šole poleg ljudskih šol in otioških vrtcev. Nemška skupina na Madžarskem ustvarja stike z banaškimi in sedmograš-k mi Nemci. Na Hrvatskem je nemška skupina dosegla vso naklonjenost d;žavnih ustanov. V vseh občinah, kjer koli je več kakor 20 odstotkov nemškega prebivalstva, velja nemščina za drugi uradni jezik. Nemci na Hrvatskem imajo lastne bataljone in delovne oddelke. Okraji z nemškim prebivalstvom (Zemun, Indjlja, Ruma in Vukovar) imajo svoje okrajne načelnike. Hrvatski Nemci imajo rea'no gimnazijo v Osijeku in Rumi, učteljlšle v Os jeku ter 5 me-ščanskih šol: v Z6ir>unu, Virovitici, Djako-vem, v Vinkovcih in Iadjiji. Tako so se nemške narodnostne skup ne Izven rajha močno učvrstile. Toda — Končuje pisec — ena skupina, ki smo Jo prej Imeli z., varno, je izpostavljena navaju zasledovanja; to so Nemci v Ameriki. Ne samo v Zedinjen h državah, temveč tudi v državah Srednje in Južne Amerike mora vse, kar je nemško, trpeti ži lovsko-angle-ško propagando, gospodarski in družabni bojkot in zasledovanje pete kolone, izgubo služb in marsikdaj tudi svobode; vse to se dogaja že izpred pričetka vojne z Ameriko. Ta srd besni proti nemškemu narodu prav tako, kakor v Sovjetski uniji, kjer so odpravili Nemce lz Povolžja v S.birijo. Ob velikem fcsnser&i Na koncertu Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 18 15 v velik; un c rožno. Hvaležnih prilik za to je devolj. Pfinedtfljkov koncert G'asbcne Matce bo poleg ponovitve tega dela prinesel še dve novi sk'adbi istega avtorja: Dramatična uverturo in III. simfonijo v izvedbi o':rog 70 članov brejočega simfoničnega orkestra, sestavljenega iz Orkestralnega društva G e.s-bene Matice, radi jskega in opernega orkestra, torej v najodličnejši sestavi, kar j:h premore naše mesto. Glede na izredno zanimiv spored, ki prvič v s'ovenski s.imfm:č-ni reprodukciji obsega dela samo enega domačega skladatelja. nada'je sn-ričo so'e'o-vanja na^ga največjega k^virrkega virtu-oza Antona Trota ter odlično sesavljen^a velikega simfoničnega orkestra ob "ta biti ponede':kov koncert G'asbene M-tiče najpomembnejša prireditev te scz;je na instrumentalnem glasbenem področju. V TRGOVINI POHIŠTVA Mlad gospod pride z mlado damo v trgovino pohištv a. Trgovec jima pokaže lepo široko posteljo, rekoč: — To je najboljša postelja, kar jih imam na zalegi. Res mehka, prožna, poizkusite, prosim . . . — Ne, hvala, še nisva poročena! delavnik nedelja. Nič se ne boj! Skrbel bom zate; ti mi boš vse na svetu.« Dekle ga je zaskrbljeno vprašalo: »Kaj poreče mamica, ko ji povem, kakšno službo bom imela?« »Nič ji ni treba praviti! V par dneh itak odidemo z vozovi daleč proč. Jutri pa reci, ko prideš iz mesta, da si dobila dobro službo in da te delj časa zdaj ne bo domov, ker boš po ves ian zaposlena. Cez dva dni te bom zjutraj pričakal za tem gozdom.« Zadovoljna, z roko v roki, sta se razšla. Gri-zelda je hitro oprala in se vesela vrnila pod slamnati krov. Na m zi je bila pripravljena večerja: močnik in v obl cah krompir. Povečerjali so skoraj tiho — kako tudi ne, saj je imel vsak pred seboj sliko dogodkov minulega dne. Po opravljeni večerji se je mati pokrižala. Kralk: večerni molitvi je ko vselej pristavila: »Za pokojnega očeta: Očenaš.« Dekle je pobralo žlico in dvignila sk^di. Videti je b lo, ko da hoče ona pomiti. Mati pa ji reče: »Grizelda, le pojdi spat, da ne boš jutri preveč utrujena.« »O to že lahko pospravim!« Pomila je posodo, nato pa odšla v sobo, kjer je b la tudi njena postelja. Ugasnla je luč. Od prečutih noči utrujena, je Grizelda že trdno spala, ko je njena skrbna mamica še bdela. Trle so jo skrbi... Gospod župnik je šel že proti cerkvi ma-ševat, ko je Grizelda hitela v mesto. Prijazno ga je pozlravila. Za seboj je pustila zelen gozdič, spom-nivša se mladih dni, ko se je tu igrala z drugimi otroki. Spomnila se je, kako je že kot večja nabirala tod s'acke j? g de in suhljad, da je imela mati s čim kuriti. Na jesen je nabirala kostanj in gobe. Srečna leta so kmalu minila — četudi v bedi in pomanjkanju. Lepih igrač ni poznala. Namesto dragih punčk ji je mati včasih napravila punčko iz starih cunj. — — — Danes pa gre mimo tega kraja ljubkih spominov v mesto. »Po kaj greš?« se ji je začela oglašati vest. V mesto je res šla. Natančno si je ogledala vse izložbe, saj je ime'a časa na p e-tek. že nekoliko utrujena se je lačna ma'o pred poldnem vrnila domov. Mati je nalivala vodo. Grizel la je priskočila, da ji pomaga nesti poln škaf. Ponovno se ji je oglasila vest: »Materi boš lagala? Moram, ni drugače! Damjanu sem obljubila, da pridem.« Angel varuh ji je veleval: »Ostani dobra, kot si bila!« Zatrla je znova glas svoje vesti. Vda'a se je lepemu ciganu in se mu že zdaj slepo pokorila. Prvo materino vprašanje je bilo: »Kako je s službo?« Hotela je natančno vedeti. »Dobila sem službo in bom že jutri ostala kar tam. Zaposlen? bom ves dan Dobila bom tudi hrano in posteljo. Ko bom ut~g-nila, vas pridem obiskat.« Nekak trepet je trgal te besede. Mati pa tega ni opazila. kajti mislila je, da hčerko vznemirja skrb: b ti pri tujih ljudeh. O, skrbelo je deklico, kajti vecVa je do-bro, da ne bi smela sprejeti te službe, če bi to vedela njena mati. — Mati je, nič hudega sluteč, rano skuhala zajtrk in poklicala hčerko: »Vstani, Grizelda. da ne bcš prepozna!« Pred oihodom jo je bago 1 vi a ter naročila: »Le pridna n poštena bodi, pa te bodo imeli ljudje radi!s. * * * Minule je tri leta, odkar je Grizelda živela v cganskem šotoru. Privabila se je vsem običajem, živela je že po cigansko. Naprav il so jo za izvrs.no pevko in plesalko — kakor ji je bilo obljubljeno ob prvem srečanju s c ganom. Ko pa je nastala lakota po dežali, tako la n; hotel za nepomembne stvari nihče trositi denarja, tako tudi ne hoditi k ciganskim predstavam, so se cigan: že zgodaj zjutraj morali odpraviti prosjačit. Nekateri so odšli v trg, a drugi po bližnjih vaseh. Damjano je ostal z Grizeldo doma. da sta čuvala zaklade v šotoru. Ona je bila ta dan kuharica: sebi n Damjanu. Sicer so kuhale stare ciganke, ki so vse ljubile Griztl o. Prej lepa ko cvet. je po treh letih precej uvela. Ko se je utrujena palila na1, sopa i-co jedi. je sedla, da se odpočije. Damjana je prinesel gosli in lok. Uglas'1 je strune. »Poj, moja Gr zelda! Nič nai ti ne teži srca!« Z uglajenim lokom je potegnil pieko strun, nakar je zagodel še glasneje. In Gri- zel:'a je pela: *Kaj je ciganu največja sreča?« ! Cigan se je zanrslil in strastno igral. Niti ni vedel, da je Grizelda prenehala peti in ne. kdaj se je nezavestna zgrud-la k J njegovim nogam, t « « * I Hlad temne jesenske noči je stresal še i bolno telo mlade matere. Hitela je čez po-| kcšone travnike in požete njive. Bližala se j je cilju. V naročju je trmasto zajokao, da je pr.žela tesneje k sebi drobno te es e ; Jevet dni starega sinka. Oprezno je stopila ! pred ro±no bajtico, da hi je nihče ne opazil. Povsod vse tiho. Lajež sosedovega psa je j presekal t šino. Ko je odložila otročička na i prag, je malček glasno zajokal. Kot divja ! zver je odbrzela... Tekla je, kakor so ji dale nege. šele daleč za vasjo se je prvič | plašno ozrla. Izginila je v temnem jutru ... Ker jok na pragu hišice ni ut hn.1, so se | prebudili. Strgarica se je nemalo začudila, J ko je uzrla nebcgljenčka. Odnesla ga Je v ! vežo ter ga nasitila z mlekom. Utihnil je j in zaspal. j Kljub vsem poizvedbam niso moglj nlče-; s ar zaznati o njih starših. — Krstili so ga i na ime: Danilo. Ma'ček se je lepo razvi al i in vedno bolj se je v njem kazal c ganski tip. še drugi so mu začel: rekati: ciganček. « • • Ko je začel pohajati v Solo, so se otroci z gospodom učiteljem pogovarjali o svojih starših. Vsak je vedel povedati kaj lepega o svoji mamici in očetu. — Dan.lo st je tožen vrnil na dom stare matere. Odi.ž \ši torbo s knjigami, jo je prašal: »Mama. še nikoli mi nisi ničesar povedala o moji nami in atku. Sošolci so vedeli ma skaj lepega povedati o svojih starših. Kje pa jih imam jaz?« Mati se je grenko nasmehnila in pri tem pomislila na svojo hčerko, kj jo je ob blagoslovu zadnjikrat videla. Od takrat je minilo nič manj ko deset let. D.jaia je: »Tvoja mamica in očka sta prav gotovo tam. kjer se potaplja zlato sonce; tam, kamor beže beli oblački« Spet je zamišljena umolknila. • • • Cez prag borne bajtice je stcpil bradat cgan z vijolino v eni ln z lokom v cLv;gi roki. Zaigral je ... Ob glasu lepo donečih strun je Dan lu po žilah vzkipela ciganska kri. še v gozdič ga je izvabila melo lija pojočega lesa. Damjano je spoznal svojega sinka, sin očeta in svojo mamico. Bilo je v ciganskem šotoru. Kmalu so iz divje razkopane gozdne grape odšli v daljnje tuje kraje; tja. kjer je zlato sonce doma; saj tam se mars komu mila sreča smehlja... INSERIRAJ V „JUTRU" ! Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof — Vsi v Ljubljani