Vsakdo jo uredi po svo/em okusu
V pogovorih o branju m knjigah. o najljubših in najboij-Sih literarnih delih. 38 čestokrat ustavimo pri ^prašanju o domačt knjiinict. Lastna knjiŽnica, ki pogosto preraste v druiinsko, je bila tn bo vir znanja. prepotrebno okno v svet in zakladntca tepote ter duhovnosti. Kot dobri prijatelji so knjige doma v bližinj, pri roki, kadar si jih človek zaželi. Prav možnost, da se bralec tahko vme k določenemu poglavju, verzu ali misli v knjigi, je izredna prednosi in drai tiskane besede pred drugimi množičnimi občili. Na-štetih vrednot ne odtehtata dejstvi, da knjige rabijo prostor tn da ntso poceni.
SrČika osebne knjižnice je navadno izbor domačega teposJovja Ezbor ni težak. saj je vsakdo opozorjen na vrtx>ve besedne umetnosti v šoli. Leposlovni del knjižntce dopolnjuje vsak Ijubitelj knjig po svojem okusu in zmožno-stth vse živ)jen}e.
Drugi de> knjtžnice )e priročna zbirka. Njeno oblikovanje zahteva več presoje in časa. Vanjo spadajo enciklopedije, leksikoni posameznih strok, slovenski pravopis in slovarji, knjigo z delovnega področja ter dela o konjičkth družin-skih članov
Swnoeto)no sploftno enclklopedijo Slovenci se priprav-Ijamo Veliko in s pridom uporabljamo Enciklopadijo Lek-sikografskega zavoda v Sestth knjigah. ki ni prevedena. V slowen&Lini je izfifa Mala splošna enciklopedija pri Državni zalažbi Slovenije.
Posamezni leksikoni izhajajo zdaj tu, drugič drugje. Le Cankarjeva zatožba sistematrčno pošilja na knjižni trg popularne -sovice-. Dostej so tzšle: Biotogija, Družbo-slovje. Fizika. Geografija, Glasba, Kemija. Likovna umet-nost, Uteralura in Matematika. Leksikoni so po vsebini. obliki in vezavi priročni; nekatere so Že ponatisniii.
ALENKA ZUPAN