ažilno krmljenje IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J IPSar Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00-12.00 in 13.00-17.00 ob sobotah: 9.00-12.00 v nasi trgovini lahko dobite vse na enem mestu: - KVALITETNO IZDELANA TOČILA ZA VSAKOGAR - POSODE ZA MED RAZLIČNIH VELIKOSTI - STOJALA IN POSODE ZA ODKRIVANJE SATJA - GRELCE RAZLIČNIH TIPOV - VES DROBNI ČEBELARSKI MATERIAL - IZ NERJAVEČE PLOČEVINE VAM LAHKO IZDELAMO TUDI IZDELKE PO NAROČILU Čebelarji izkoristite možnost ugodnega nakupa s pomočjo sofinanciranja nakupa čebelarske opreme s strani RS in EU. Privoščite si najboljše. NOVO Kuhalnik voščin in STIMULATIVNE ČEBELJE POGAČE MEDOPIP korito za razkuževanje na plin Cena pogače je 1,25 €/kg - 8% popust pri nakupu pogače nad 200 kg. Pakiranje v vrečkah po 1 kg v 20 kg kartonih. I M . Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 50 EUR priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. Popusti se med seboj ne seštevajo in ne velja kartica ugodnosti. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna cona A 41, 4208 Šenčur \ tel.: 04 25 19 410, e-pošta: info@logar-trade.si, internet: www.logar-trade.si , KAZALO UVODNIK Spoštovane bralke in cenjeni bralci! Lidija Senič NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 37 Za nami je polovica zimskega obdobja, ki smo ga s pridom izkoristili za zimska opravila, še posebej pa smo pogiedaii, l■' f ^■f-'-i. -i.J.-r....^. . Y'.-' 1--' , —-'■■J^. ...ij. . jt -I'.-r .......fA'.t , fii .L... ij JL, .„.^ im. .<. Jt I.. ^ - »Odgovor« Kmetijske družbe, ki ga je napisal P. P. Glavar z zelo redkimi izjemami, sploh niso poznali. Nasprotno je bil P. P. Glavar po svojih delih znan in čaščen v domovini, niso pa ga poznali v tujini. To sicer ne drži povsem, saj so ga kljub vsemu poznali tam, kjer je bilo najpomembnejše - na dunajskem dvoru. In kako se je to zgodilo? Januarja 1768 je Nižjeavstrijska ekonomska družba poslala cesarici Mariji Tereziji »Predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah (Vorschläge zur Verbesserung der Bienenzucht in den Kays. Königl. Erbländeren)«. Vlada je ta »Predlog« poslala v presojo odborom kmetijskih družb, med drugim tudi Kmetijski družbi v Ljubljani, ta pa ga je prejela 24. februarja 1768. V njem so bila številna priporočila, kako naj čebelarji ravnajo, da bi izboljšali svoj način čebelarjenja - če povzamemo v enem stavku. Kmetijska družba je »Predlog« posredovala svojemu članu Petru Pavlu Glavarju, tedanjemu lan-špreškemu gospodu in naprednemu velečebelarju in ga prosila, da napiše odgovor. Glavar se je lotil dela in 7. julija 1768 izročil Kmetijski družbi svoje obširno, v nemščini napisano znamenito poročilo »Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah (Vorschlag-Beantwortung zur Verbesserung der Bienen-Zucht in denen kays. königl. Erbländeren)«. V njem je natančno opisal, kako so takrat čebelarili na Kranjskem, in tudi vse, kar je bilo tedaj znanega o življenju čebel. Še več. Nekatere trditve, navedene v »Predlogu«, je ovrgel kot slabe in pojasnil, kako je mogoče stvari narediti bolje, nekatere druge pa je precej dopolnil. Če pomislimo, da so »Predlog« verjetno napisali takratni vrhunski poznavalci čebel in čebelarjenja, lahko sklepamo, da je bila v 18. stol. čebelarska stroka na Kranjskem na precej višji ravni kot drugod v Avstriji. Prevod celotnega Glavarjevega »Odgovora« je objavljen v spodaj navedeni knjigi, na straneh 11-38. Leta 1766, ko se je Anton Janša, tedaj neznan mladenič, željan učenja likovnih umetnosti, skupaj z bratom Lovrom odpravil na Dunaj, je bil vodilni čebelarski strokovnjak tedanje Avstrije v Srbskih Lužicah pri Löbauu rojeni Adam Gottlieb Schirach. Bil je nesporna avtoriteta, znan po vsem čebelarskem svetu. Med drugim je napisal približno 20 čebelarskih knjig. Že marca leta 1769 ga je Nižjeavstrijska ekonomska družba prosila, naj ji priskrbi dva tamkajšnja čebelarska mojstra, ki bi ju družba sprejela v službo. Poganja s Schirachom so še trajala, ko se je v začetku maja 1769, ko se je pri ravnatelju družbe oglasil Anton Janša - in bil sprejet v službo. Odločitev je bila pravzaprav osupljiva, nanjo je moralo vplivati nekaj odločilnega. Tak potek dogodkov si je mogoče pojasniti samo s tem, da so morali biti na Dunaju dobro obveščeni o visoki strokovni ravni čebelarstva na Kranjskem. Te informacije so lahko dobili samo v obširnem Glavarjevem »Odgovoru«, ki ga je ljubljanska Kmetijska družba skoraj gotovo poslala na Dunaj v drugi polovici leta 1768. Tako ni zgolj naključje, da so za učitelja izbrali kranjskega čebelarja Antona Janšo. Domnevamo lahko, da je Janševo kandidaturo podprl tudi sam Schirach. V svoji knjigi »Bavarski čebelarski mojster ali jasno navodilo za čebelarjenje« iz leta 1770 je Janševo imenovanje pospremil z besedami: »Tujci, ki imajo od svojih čebel tako velike koristi, morajo postati naši učitelji.« Podrobne informacije o tem, kako uspešno čebelarijo na Kranjskem, je Schirach lahko dobil samo v Glavarjevem »Odgovoru«. S svojim odličnim poznavanjem čebel in naprednega čebelarjenja je torej Peter Pavel Glavar Antonu Janši tlakoval uspešno strokovno pot na Dunaju. Njegova zasluga je, da so za prvega učitelja čebelarstva na dunajskem dvoru - in pravzaprav na vsem svetu - izbrali neznanega kranjskega mladeniča. In ni jim bilo žal! Škoda le, da se je Janševa življenjska pot končala že pri 39 letih, leta 1773. Istega leta je umrl tudi Schirach. J Vir: Mihelič, S. (1934): Anton Janša, slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, 163 strani. ČEBELARSKI TURIZEM Medvedova dežela medu Novembra lani je bil za Čebelarstvo Medved veliki praznik, saj smo našo dejavnost nadgradili še s čebelarskim turizmom. Ob tej priložnosti naj se še posebej zahvalim g. Boštjanu Noču, ki je bil slavnostni govornik ob tem prijetnem dogodku in županu Jožetu Murku, seveda pa tudi pevcem, mojim stanovskim kolegom čebelarjem in vsem drugim, ki so se udeležili te slovesnosti. Predstavimo se lahko kot čebelarska družina z dolgotrajno tradicijo, saj v naši družini čebelarimo že več kot sto let. Naši predniki so čebelarili predvsem zato, da so imeli pri hiši med, moj oče pa že približno 45 let čebelari z več kot sto panji. Ko sem pred leti odšel k enemu večjih čebelarjev v Avstriji na prakso, sem se tudi sam odločil, da se bom poklicno ukvarjal s čebelarstvom. Ustanovil sem podjetje Čebelarstvo medičarstvo Damjan Medved, s. p. Zdaj se ukvarjamo s čebelami, z medičarstvom, lectom, darilnim programom, od predlani izdelujemo tudi medeni sladoled, nedavno pa smo se začeli ukvarjati še s čebelarskim turizmom. Goste privabljamo z vabilom v deželo medu, medenjakov, medenih pijač, lecta in sladoleda, ki jih je mogoče tudi pokušati in o njih izvedeti kakšen koristen nasvet. Damjan Medved Prodajalna naših izdelkov Radgonski čebelarji vključeni v ekološki projekt Vodstvo VVZ Manko Golar Gornja Radgona in koordinator za vrtce g. Dane Katalinič sta čebelarje ČD Peter Dajnko Gornja Radgona povabila k sodelovanju, mi pa smo vabilo seveda z veseljem sprejeli, saj društvo že dalj časa uspešno sodeluje z vrtcem. Predsednica društva ga. Marija Korošec je čebelarja Draga Horvata prosila, naj skrbi za stalno koordinacijo med društvom in vrtcem, hkrati pa izvaja še druge dejavnosti, o katerih se dogovorijo z vodstvom vrtca, še zlasti tiste, ki so povezane s sodelovanjem v ekološkem projektu z naslovom »Vse v skupnem krogu: čebela - cvet - med - sad - človek«. Tako so za otroke iz vrtčevskega oddelka v Čre-šnjevcih že pred časom organizirali obisk čebelnjaka. Otroci so si ogledali, kje in kako živijo čebelice ter kako čebelar skrbi zanje. V začetku decembra 2009 so čebelarji ČD Peter Dajnko kar dvakrat obiskali otroke v vrtcu. Najprej v okviru vseslovenske čebelarske akcije »medeni zajtrk«, potem pa je otroke obiskal še čebelar in jim predstavil čebele, čebelje pridelke (predvsem med), življenje čebel v panjih in njihovo koristnost v naravi. Poglavitni cilj teh obiskov je predvsem naša pomoč pridnim in prizadevnim vzgojiteljicam pri spoznavanju otrok s čebelo, tako da jo vzljubijo kot zelo koristno, pridno in tudi ogroženo žuželko. V društvu prav tako skrbijo, da imajo vzgojiteljice pri svojem delu na voljo tudi potrebna sredstva, kot so poljudna čebelarska literatura, različne fotografije iz življenja čebel, zgibanke ter različna manjša in lažja čebelarska orodja, opremo in druge čebelarske pripomočke ter izdelke. Radgonski čebelarji si zelo prizadevamo, da bi otroci spoznali čebelo in do nje vzpostavili odgovoren odnos, saj bodo na ta način že danes in še bolj jutri, ko bodo odrasli, postali njeni zaščitniki in odgovorni skrbniki varovanja okolja. Čebelarji ČD Peter Dajnko se zavedamo, da potrebujemo zaveznike pri ohranjanju narave in čebele. Ker ni boljših zaveznikov, kot so ozaveščeni mladi, smo člani društva veseli ter ponosni, da imamo možnost sodelovati pri tem nadvse zahtevnem, odgovornem in pomembnem projektu. Zato se bomo potrudili, da bo koristnost tega projekta dolgoročno kar največja. Radgonski čebelarji se zavedamo svoje odgovornosti in poslanstva, ki nam ga nalagata izročilo in bogata zapuščina našega rojaka Petra Dajnka, pisca prve v slovenskem jeziku napisane in izdane knjige o čebelarjenju - CELARSTVA iz leta 1831, prav tako pa tudi izročila radgonskega pesnika Manka Golar-ja, po katerem je poimenovan VVZ Gornja Radgona. Drago Horvat Čebelar Drago Horvat otrokom predstavlja čebelo in njeno koristnost, pa tudi, kje in kako čebela živi, ter čebelje pridelke. Cena priročnika oz. brošure skupaj s poštnino in DDV je 7,00 EUR. Založba AJDA Tel.: 01/754 07 43 Setveni priročnik Marije in Matthiasa Thuna navaja dneve, ob katerih delo s čebelami spodbuja nego zalege in krepitev čebeljih družin, dneve, ob katerih delo s čebelami spodbuja k nabiranju medu, in dneve, ko delo s čebelami spodbuja graditev satovja. Delo s čebelami v skladu s kozmičnimi energijami je preprosta in učinkovita metoda za izboljšanje zdravja čebel in kakovosti pridelanega medu. Günter Friedmann je največji ekološki čebelar v Evropi. Je eden izmed pionirjev ekološkega čebelarjenja, ki čebelari po metodi Demeter. V brošuri Demeter čebelarjenje smo strnili vsebino tridnevnega seminarja, ki je za slovenske čebelarje potekal na Brdu pri Lukovici, ter Smernice za pridobivanje svetovne blagovne znamke Demeter. Med z označbo Demeter dosega na trgu občutno višjo DEMETER ČEBELARJE KJE Praznovali smo stoletnico ČD Trebnje Priprave na praznovanje stoletnice organiziranega čebelarstva v Trebnjem so potekale že precej pred prireditvijo. Leta 2008 smo obnovili Glavarjev kozolec in vodnjak, maja 2009 pa smo uredili tudi notranjost kapele Petra Pavla Glavarja in jo opremili s svetili. Čebelarji in dijaki Kmetijske šole Grm Novo mesto so se v velikem številu udeleževali delovnih akcij čiščenja zaraščenih površin in urejanja okolice. Tudi za okrasitev prireditve je poskrbela Kmetijska šola Grm. Čebelarji ČD Trebnje smo v kapeli postavili zanimivo razstavo starih čebelarskih eksponatov, z razstavo svojih del o čebelarstvu pa so jo popestrili še trebanjski osnovnošolci in dijaki kmetijske šole. Lanšprež je obiskovalce pričakal lepo urejen, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bil kljub slabi napovedi sončen jesenski dan. Na prireditvi ob stoletnici delovanja ČD Trebnje - pripravili smo jo 17. oktobra 2009 - se je zbralo veliko čebelarjev, praznovanje pa je počastilo tudi 18 praporov slovenskih čebelarskih društev. Najbolj smo bili veseli prekmurskih čebelarjev, ki so na prireditev pripeljali medeno kraljico go. Natašo Bukovec. Prireditev se je začela s slovesnim prihodom praporščakov na prireditveni prostor. Sledila je čebelarska himna. Kulturno-umetniški program, v okviru katerega so nastopili učenci Osnovne šole Mirna, pevski zbor Zagriški fantje, Čateški vinogradniški zbor in harmonikar, je vodila ga. Barica Kraljevski. Ob napovedih nastopajočih je predstavila tudi publikacijo, ki smo jo izdali ob jubileju našega društva. Zaslužnim čebelarjem smo podelili priznanja in odličja Antona Janše III. in II. stopnje. Predsednik ČZS g. Boštjan Noč je pozdravil vse obiskovalce, čestital društvu ob visokem jubileju ter ČD Trebnje podelil najvišje čebelarsko priznanje, odličje Antona Janše I. stopnje. Predsednik Regijske zveze društev Petra Pavla Glavarja g. Marko Hrastelj je predsedniku ČD Trebnje g. Antonu Koželju podelil priznanje Petra Pavla Glavarja za plemenitost ter žlahtnost pri ohranjanju čebelarske in kulturne dediščine na Lanšprežu. Čebelarje je pozdravil tudi župan občine Trebnje g. Alojz Kastelic in društvu čestital za visoki jubilej. V počastitev stoletnice društva smo izdali publikacijo z naslovom Čebelarstvo v dolini Temenice in Mirne skozi stoletja. V njej smo predstavili pomembne čebelarje, čebelarsko kroniko in Lanšprež s kapelo, v kateri počiva Peter Pavel Glavar. Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam omogočili izdajo knjige in praznovanje visokega jubileja. Veseli smo bili tudi, da so Lanšprež obiskali številni čebelarji ter si ogledali ta veličasten spomenik oz. kapelo Petra Pavla Glavarja, ki je ponos vseh slovenskih čebelarjev in je edinstvena v Evropi. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem prireditve in jih vabimo, naj še kdaj obiščejo Lanšprež in s seboj pripeljejo tudi svoje prijatelje. Vida Koželj DOGODKI IN OBVESTILA Dejavni belokranjski čebelarji II. del Naslov projekta, ki smo ga zasnovali na dozdajšnjem uspešnem delu čebelarjev, je »Pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske sivke (Apis mellifera carnica)«. S tem projektom smo se spomladi prijavili za sredstva LEADER in Lokalnih akcijskih skupin (LAS) Dolenjske in Bele krajine. V tovrstnih projektih je financiranje zastavljeno tako, da je treba denar najprej založiti in šele potem uveljavljati zahtevke. Ta projekt je vreden nekaj več kot devetdeset tisočakov, toliko denarja pa zveza, kakršna je naša, nima, zato smo morali občine oz. župane prepričati, da nam priskočijo na pomoč in založijo potreben denar. Ker pri vodstvih naših občin veljamo za preizkušene in zanesljive partnerje, smo bili uspešni tudi pri tem. Najbrž čebelarjem ni treba posebej razlagati, kako je s čistostjo kranjice v Sloveniji. Velikokrat doslej so s prstom kazali prav Belokranjce, češ da imamo precej rumeno obarvanih čebel. Da bi izboljšali čistost kranjice smo pred leti začeli v odmaknjenih Ponikvah v Kočevskem rogu graditi plemenilno postajo, ki naj bi poskrbela, da bodo imeli naši čebelarji na voljo dovolj kakovostnega plemenskega materiala za svoje čebelnjake. A glej ga zlomka, kmalu smo ugotovili, da vzreja matic v odmaknjenem kraju ni prav poceni in da bodo zato matice kljub svoji odlični kakovosti predrage za naše čebelarje. Seveda s projektom ne bomo odpravili teh težav, želimo pa ugotoviti, kakšno je pravzaprav stanje glede čistosti pasme, tako da bomo vedeli, kje bo nujno zagotoviti čisti plemenski material. Hkrati bomo s testiranji in raziskovanji ekotipa čebel na območju Bele krajine ugotovili, kje lahko črpamo genski material za obnovo trotarjev na plemenilni postaji. Pravzaprav gre za projekt vzpostavitve prve testne postaje v državi. Te postaje so sicer opredeljene v zakonodaji, vendar nikakor niso zaživele, ker je treba celoten sistem nekoliko prilagoditi novim razmeram. Kakor koli že, Belokranjci se nismo ustrašili izziva. Skupaj z izbrano strokovno ustanovo - Kmetijskim inštitutom Slovenije - smo določili naloge in cilje, ki jih želimo doseči. Na hitro smo morali pripraviti razpise za izbiro dobavitelja potrebne opreme za testiranje. Pred objavo javnega poziva za izbiro čebelarjev, ki naj bi bili vključeni v izvedbo testiranja, smo izvedli tri animacijska srečanja, na katerih smo čebelarje obvestili o vsebini in namenu projekta ter o možnostih za vključitev v njegovo izvajanje. Po končanem pozivu je bilo izbranih 15 čebelarjev s 500 čebeljimi družinami. ČD Metlika in ČD Črnomelj sta prispevali čebelarje, ČD Semič pa skupino štirih vzrejevalcev, ki delajo na plemenilni postaji. Imenovali smo tudi vodjo testne postaje. Temu je sledilo obdobje priprav na testiranje z izbranimi izvajalci. Za ta namen smo izvedli celo vrsto izobraževanj o izvajanju testiranja in pomenu matice v čebelji družini, pa tudi delavnice o označevanju matic in načinih dodajanja matice. S tem smo želeli zagotoviti čim boljši sprejem matic, ki smo jih dali čebelarjem v testiranje. Za ta namen smo lani zagotovili 100 rodovniških matic in čebelarji so z njimi zamenjali matice z neustreznimi morfološkimi značilnostmi. Vse čebelarje smo opremili tudi s potrebnim materialom za testiranje. Tako so dobili testne vložke za varoje, tehtnice, posode za tehtanje in prenos satja, vse do pribora za označevanje matic. Priskrbeli smo jim tudi vso potrebno opremo za umetno opraševanje matic in spremljanje kakovosti vzrejenih matic. Zmogljivosti namestitve na plemenilni postaji Rog - Ponikve smo povečali za 68 plemenilnikov. Ti morajo biti zaradi medveda zaščiteni v posebnih kletkah. Belokranjski čebelarji na češkem Čebelarskem inštitutu v Dolu. Veliko drobnih malenkosti, ki jih izveš ali vidiš pri drugih ti lahko močno olajša delo. Na obisku v Dolu in pri g. Jaroslavu Havlinu je bilo takih koristnih »malenkosti« izredno veliko. Posebno pozornost smo namenili kakovostni vzreji matic in iskanju kakovostnega vzrejnega materiala. Ko so čebelarji prejeli opremo za umetno opraševanje matic, so v KIS-u zanje pripravili teoretično in praktično usposabljanje za zbiranje semena trotov in umetno opraševanje matic. Na svoji opremi pa smo izvedli umetno oprašitev 16 matic ter jih dodali v testne družine, v katerih zdaj spremljamo njihove lastnosti. Za ugotavljanje čistosti smo izdelali načrt vzorčenja za gensko in morfološko testiranje čebel. Vzorčenje smo izvedli junija in julija 2009 na območju celotne Bele krajine, vendar glede na poseljenost s čebelami. Tako smo za genske analize zbrali 90 vzorcev čebel, za morfološke analize pa 48 vzorcev. Za gensko analizo je bilo treba odvzeti po eno čebelo; to smo shranili v posebno PVC-tubico, napolnjeno z alkoholom, vzorce pa so iz KIS-a poslali v analizo na Dansko. Za ugotavljanje morfoloških lastnosti pa smo iz družine odvzeli od 40 do 45 mlajših čebel. Vse vzorce je bilo treba vpisati v seznam z vsemi podatki o čebelarju in čebelnjaku. Ob vsakem obisku smo poleg pogovora s čebelarjem naredili tudi nekaj fotografij čebelnjaka in satov, iz katerih je bil odvzet vzorec, ter izmerili položaj GPS. Pri nabiranju vzorcev smo se izognili območjem oz. čebelarjem, pri katerih je bila v tem ali prejšnjem letu odkrita huda gniloba čebelje zalege, saj smo se želeli izogniti morebitnemu prenašanju povzročiteljev bolezni med čebelnjaki. Na obiskih pri čebelarjih smo ugotovili, da kar precejšnje število čebelarjev ne pozna morfoloških znakov kranjske čebele ali pa jim ne namenja dovolj pozornosti. Čebelarji sicer opazijo, če imajo čebele bolj obarvane zadke, teže pa opazijo čebele, ki imajo na zadkih rumene lise ali pike. Čebelarji še vedno verjamejo, da nekoliko obarvane čebele prinesejo več medu, poleg tega pa je zamenjava matic z maticami čiste pasme povezana s stroški, ki so jih le redki pripravljeni sprejeti. Pri čebelarjih, ki so obiskovali ustrezna izobraževanja za vzrejevalce matic, pa je opaziti njihovo načrtno delo. Čeprav tega dela kot vzrejevalci ne opravljajo, matice za svoje potrebe odbirajo in vzrejajo iz najboljših družin z ustreznimi pasemskimi lastnostmi. ob vsakem obisku smo se s čebelarjem pogovorili o opažanjih v njegovem čebelnjaku, ga po potrebi poučili o opazovanju obarvanosti zadkov čebel, mu pokazali primere obarvanih zadkov in razložili pomembnost vzrejanja čiste avtohtone pasme kranjske čebele. Kot vodja testne postaje sem bil seveda odgovoren za številne dejavnosti. Med drugim sem v 48 čebeljih družinah izvedel tudi meritve kubitalnega indeksa, ob pripravi kril za meritve pa sem pregledal tudi obarvanost zadkov čebel. Konec junija smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Češko. Obiskali smo vzrejevalca matic v okolici Brna, Čebelarski inštitut v Dolu in slovenskim čebelarjem zelo znanega češkega čebelarja in vzrejevalca matic Jaroslava Havlino. V Dolu smo si podrobno ogledali umetno opraševanje matic in spoznali kar nekaj zanimivosti in tehnoloških rešitev s tega področja. Posebno poglavje pa je bil obisk pri gospodu Havlini, ki čebelari in vzreja matice kranjske čebele iz Slovenije. Podrobno nam je pokazal svoj vzrejni čebelnjak in način dela, ki temelji predvsem na umetni oprašitvi matic. S temi maticami dosega izjemne rezultate in čebelarji jih dobesedno razgrabijo, ne glede na to, da so občutno dražje od naravno oprašenih matic. Svetoval nam je, naj tudi v Sloveniji čim prej začnemo izvajati umetno opraševanje matic, če želimo ohraniti čisto linijo kranjice z vsemi njenimi dobrimi lastnostmi. Ob predstavitvi rezultatov, ki jih dosegajo njegove matice, se je pri naših čebelarjih razblinil mit o boljših donosih nekoliko obarvanih čebel. Seveda bi o tem obisku lahko napisal še veliko zanimivih stvari, a o tem morda kdaj drugič. Smo pa vse skupaj posneli in shranili na zgoščenko. V okviru obiska smo obiskali tudi Čebelarsko zvezo Češke. Naša delegacija je češkim gostiteljem predstavila namen našega obiska in ČZS. Seveda smo ob tej priložnosti naše gostitelje povabili na letošnji Forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov. Ob tem se nam je pridružil tudi veleposlanik RS na Češkem mag. Franci But ter s tem postavil piko na i našemu obisku pri stanovskih kolegih. Ko smo analizirali našo strokovno ekskurzijo, smo ugotovili, da so bili udeleženci zelo zadovoljni s tem, kar smo videli in kar smo se naučili. Predvsem se lahko zamislimo nad tem, da je naša kranjica veliko bolj spoštovana in cenjena drugod kot pa v deželi, iz katere izhaja. Prav tako smo se prepričali o pravilnosti naše odločitve, da se lotimo umetnega opraševanja, čeprav tega ne bomo počeli iz komercialnih razlogov, temveč zato, da bomo na ta način še izboljšali vzrejni material za nadaljnjo vzrejo na izolirani plemenilni postaji. Znova nas čakajo izobraževanja in analize rezultatov. Posebej nestrpno čakamo rezultate iz Danske, saj bodo ti dopolnili naše in dali popolno sliko stanja čistosti pasme v Beli krajini. Na njihovi podlagi bomo zastavili tudi naše delo v drugem letu testiranja. Do končanja projekta oz. do končnih rezultatov nas torej čaka še eno leto dela. Vendar pa naše delo s tem še ne bo končano, saj bodo dobljeni rezultati dobro izhodišče za prihodnje dejavnosti. Predvideno je tudi, da se bo projekt nadaljeval na Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju, seveda če bodo čebelarji izrazili pripravljenost za delo in če bodo pridobili partnerje v lokalnih skupnostih. Stane Plut Knjiga o Kirarjevem panju Čebelarska zveza društev Maribor je januarja 2010 izdala knjigo z naslovom »Kirarjev panj in čebelarjenje z njim«. Delo več avtorjev obsega nekaj manj kot sto strani. Pisci opisujejo Kirarjev panj in njegove različice, tehnologijo čebelarjenja v Kirarjevem panju ter pregled čebelarskega leta s Kirarjevimi panji (Ivan Flac, Janez Brvar, Zoran Zidarič, Ivan Bračko, Vlado Pušnik, Jože Bauman in Stane Sajevec). Knjiga je izšla v nakladi 3000 izvodov in jo lahko naročite pri ČZD Maribor, v Čebelarskem centru Maribor in v Čebelarni v Čebelarskem centru na Lukovici. Cena knjige je 7 EUR. Kirarjev panj in čebelarjenje z njim DOGODKI IN OBVESTILA Avgust Gril - čebelarski svetovljan V svojem plodovitem življenju je 73-letni g. Avgust Gril, ki čebelari že od sedmega leta svoje starosti, veliko prispeval tudi k razvoju slovenskega čebelarstva. V prejšnjih mandatih je bil med drugim tudi podpredsednik ČZS, poleg tega pa je bil ves čas dejavno vključen tudi v graditev Čebelarskega centra Slovenije. Zaradi njegovega vpogleda v stanje in delovanje slovenskega čebelarstva, ki je pri g. Grilu zaradi njegovih povezav s čebelarji v tujini nadgrajeno še z evropsko dimenzijo, smo ga povprašali o njegovem mnenju o delovanju ČZS. G. Gril, kako kot nekdanji podpredsednik ČZS ocenjujete delovanje naše osrednje čebelarske organizacije v zadnjem obdobju? V uvodu bi rad povedal, da je bil moj prvi predsednik Valentin Benedičič tudi moj vzornik. Njegova prizadevanja za razvoj čebelarstva in poti, ki jih je pri tem ubral, so bili zame vir intenzivnega učenja. Znano je, da »kdor dela, ta tudi greši«, poleg tega tistim, ki radi delajo, pogosto mečejo polena pod noge. Tudi Benedičič je bil delaven, dober predsednik, zato sem ga podpiral in mu pomagal. V obdobju, ko so ga nasledili drugi predsedniki, so se sicer pojavili novi problemi, predvsem nove čebelje bolezni in trženje medu, vendar za nikogar nisem imel občutka, da bi bil pravi človek na pravem mestu, čeprav so se vsi trudili po svojih močeh in si gotovo zaslužijo našo zahvalo. Prepričan sem, da je treba priložnost ponuditi mladim, zato sem za predsednika ČZS predlagal g. Boštjana Noča. Starejši imajo sicer modrost za vodenje, mlajša generacija pa ima voljo za delo in je vajena dela v spreminjajočem se svetu. Opažam, da je ČZS v zadnjem času začela delovati drugače, da so bili narejeni koraki naprej. Dandanes so dosežki ČZS opazni celo v Evropi. dostnih količin medu. Kljub temu menim, da količine ni dobro povečati na račun manjše kakovosti, kot to počnejo nekateri čebelarji. Dobra poteza je tudi uvedba nove embalaže za med. V boju z varozo bo za obvladovanje težav nujna strokovnost. Čebelariti moramo z ljubeznijo in znanjem. Dobro je, da so politika, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, VURS in druge institucije spoznale pomembnost čebelarstva v Sloveniji. Prepričan sem, da bomo v prihodnje dobro čebelarili in tržili naš med. To nam bo uspelo prek društvene povezanosti in dobrih kadrov v društvih, zato imamo perspektivo. Kakšna je razvitost slovenskega čebelarstva v primerjavi s čebelarstvi v sosednjih državah? Vedno sem razmišljal, da imajo drugod po svetu predvsem večja čebelarstva, kot pri nas npr. Pislak. Nekaj takih sicer je, vendar imajo tudi drugod glavno vlogo manjši čebelarji, ki imajo svoje čebele na podeželju in s tem zagotavljajo enakomerno opra-ševanje. Pri nas so razmere podobne kot na Tirolskem, Bavarskem ali v Avstriji. Tako kot pri nas imajo tudi tam cerkvice po hribčkih in čebelnjake po vaseh. Vendar pa v tujini manjka značilnega intimnega čebelarskega ozračja, kakršno je pri nas, npr. panj-ske končnice. Mi čebelarimo bolj čustveno, drugod pa bolj preračunljivo. Morda nas bosta vedno večja naglica in potreba po prihranku časa bolj usmerila v čebelarjenje z nakladnimi panjskimi sistemi. Z veseljem pa ugotavljam, da slovensko čebelarstvo nima razloga za kompleks manjvrednosti. Tisti, ki so spoznali naše dosežke in organiziranost, pravijo: »Mi se lahko pri njih učimo, ne pa nasprotno.« Pogovarjal se je: MB Kakšno je po vašem mnenju zdajšnje stanje v slovenskem čebelarstvu in kateri so poglavitni problemi? Moti me starostna struktura, saj je med čebelarji premalo mladih. V sodobnem času večje materialne preskrbljenosti mlajša generacija ne kaže dovolj interesa za čebelarjenje. Druga stvar je, da dolgo časa nismo verjeli, da imamo v Sloveniji najboljši med v Evropi. To mi je reklo že več prijateljev čebelarjev iz tujine. Kakovosten med je naše skupno privilegirano bogastvo, ki nam ga je dal Bog. To, kar imamo, je treba ohraniti, treba pa se je še bolje organizirati. Kot kaže, smo glede ureditve trženja zdaj na dobri poti. Imamo blagovno znamko, ki jo moramo izkoristiti. Žal pa nimamo za- Čebelarji ČD Henrik Peternel Celje na izletu Tokrat smo se čebelarji na naš tradicionalni strokovni izlet odpravili prek Maribora in Gornje Radgone na avstrijsko Štajersko. Obiskali smo čebelarstvo Hödl, v katerem se ukvarjajo s kakovostno pridelavo voska in z izdelovanjem satnic. Svoj vosek lahko pripeljete ali pošljete po pošti in iz njega bodo - tudi ob vaši navzočnosti, če boste tako želeli - izdelali satni-ce po vaši želji. Najmanjša možna količina voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Imajo tudi biosatnice s certifikatom dr. Klausa Wallnerja z Univerze Hohenheim. Po napornem dopoldnevu smo se odpravili na turistično kmetijo Breznik v Cerkvenjaku. Takoj so nas prevzeli prijaznost družine Breznik, okolica kmetije, njihova vinska klet in okusno kosilo. Po kosilu smo se odpravili k čebelarju Hauzerju, ki je ustanovitelj in zdajšnji predsednik ČD Cerkvenjak. Povabil nas je na ogled čebelarskega muzeja v ustanavljanju ter na ogled zbirke starih čebelnjakov in starega čebelarskega orodja. Gospod Jože Hauzer je leta 1998 zbral in v samozaložbi izdal zbrana dela Ivana Jurančiča. Pot nas je nato vodila naprej do edinega mlina na veter na Slovenskem, ki stoji v Stari gori, ter na ogled etnološke zbirke in cerkve Svetega duha z bo- Izletniki pri Francu Becu gato baročno notranjostjo. Pod vodstvom gospoda Hauzerja smo se odpravili še k velikemu čebelarju in vinogradniku Francu Becu. Čebelari v 200 AŽ-panjih in je letos zelo zadovoljen s čebelarsko sezono. Za pokušino nam je ponudil tri različne vrste vina in vse so bile zelo dobre. Vsem našim gostiteljem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za prijetno druženje. Proti večeru smo se odpravili proti domu s prijetnim občutkom, da smo spoznali nekaj novega in še en lep košček slovenske zemlje z njenimi dobrosrčnimi ljudmi. Trajče Nikoloski Primorska se pripravlja na Forum o apiterapiji Ena izmed postaj letošnjega Foruma o apiterapiji bo tudi Lipica, ki je po vsem svetu znana predvsem po svoji kobilarni, zibelki vseh lipicancev na svetu. Letos mineva 430 let od ustanovitve kobilarne, ki neguje tradicijo vzreje in selekcije konj čiste pasme. Za Lipico je značilna tudi nedotaknjena, slikovita pokrajina v čudovitem kraškem okolju s stoletnimi lipami in hrasti. Prav v tej zeleni oazi bo potekal strokovni forum, ki bo povezoval dva sinonima: človeka in žival. Strokovni temi simpozija bosta »Čebelji pridelki v prehrani ljudi« in »Čebelji pridelki v prehrani in zdravstveni negi živali«. Čebelarji ČD Sežana smo takoj, ko smo izvedeli, da bo del foruma potekal v Lipici, k sodelovanju povabili vsa primorska čebelarska društva. Prepričani smo, da je svetovni dogodek, katerega priča bomo, idealna priložnost za promocijo države in pokrajine, prav tako pa tudi za promocijo nas čebelarjev. Žal, se na naš poziv niso odzvala vsa primorska društva, sodelovanje pa so nam zagotovili čebelarji ČD Sežana, ČD Koper, ČD Ilirska Bistrica in ČD Idrija. Ustanovili smo lokalni organizacijski odbor, ki bo skrbel, da bo prireditev potekala kolikor mogoče gladko. Ob pisanju tega prispevka so priprave na forum že v polnem teku. Oblikovali smo okvirni scenarij prireditve, zdaj pa moramo uskladiti še finančno konstrukcijo. Kot vedno je želja veliko, sredstev pa malo. Čebelarji bomo goste pričakali v četrtek, 30. septembra 2010. Na posestvu Kobilarne Lipica bomo postavili prireditveni prostor za festival čebelarstva. Ta dan bo namenjen upokojencem in širši javnosti. Na prireditvenem prostoru bodo potekala številna predavanja o apiterapiji, značilnostih čebeljih pridelkov in njihovi uporabi, pa tudi delavnice itd. Ob prireditvenem prostoru bomo postavili vrsto stojnic, na katerih bomo predstavljali čebelarstvo, kraje in ljudi. Izdelke in pridelke bo mogoče tudi pokušati in kupiti. Ob koncu dneva bomo s posebno dobrodošlico pozdravili udeležence strokovnega foruma. V petek, 1. oktobra 2010, bo v prostorih Hotela Maestoso potekal strokovni simpozij. Na prireditvenem prostoru zunaj hotela se bo nadaljeval tudi festival čebelarstva. Za ta dan načrtujemo vrsto predavanj, degustacij in drugih dejavnosti, ki bodo potekale na prireditvenem prostoru. Vrhunec prireditve bo družabni večer, na katerem naj bi se udeleženci simpozija srečali z domačimi čebelarji. Poskrbeli bomo, da bodo gostje naš kraj še dolgo ohranili v spominu. Organizatorji tudi pričakujemo, da bodo ravnatelji osnovnih in srednjih šol podprli zamisel o izvedbi naravoslovnega dne, tako da bi se tudi učenci in dijaki lahko udeležili festivala čebelarstva v Lipici. Poleg dejavnosti, ki bodo potekale v Lipici, nameravamo čebelarji pripraviti tudi »dneve odprtih vrat«, podobno kot to počnejo vinarji. V sodelovanju s turističnimi društvi bomo v dneh foruma tujcem ponudili oglede kraških posebnosti, uživanje v neokrnjeni naravi, sprostitev in krepitev duha ter doživetje edinstvene in hkrati raznovrstne turistične ponudbe. Izjemno doživetje ponuja sprehod po skrivnostnem podzemnem svetu številnih kraških jam. Turisti bodo lahko obiskali prijetno gostilno, turistično kmetijo, vi-notoče ali osmice, ki bodo za goste na stežaj odprli svoja vrata. Udeležencem bomo ponudili izlete po obalnih krajih, v Ilirsko Bistrico, Sežano in Idrijo, kjer bodo obiskali tudi čebelarstva. Čebelarji se zavedamo, da je to za nas velika obveznost, po drugi strani pa tudi priložnost, da še enkrat več pokažemo svetu, kaj smo in kaj zmoremo. Lepo, zares lepo je bilo na Apimondii v Franciji slišati »Slovenija is the best« (Slovenija je najboljša). Ljudje še zdaj ne morejo pozabiti Apimondie 2003. Ko primerjajo druge Apimondie z našo, ugotovijo, da je bilo najlepše pri nas. Primorski čebelarji si želimo, da bi bilo takih mnenj čim več tudi po letošnjem Forumu o apite-rapiji. Aleš Rodman, predsednik lokalnega odbora Lipica Zbornik in simpozij o Antonu Znideršiču Ilirskobistriški čebelarji v sodelovanju s ČZS, JSSČ smo se s ponosom in veliko vnemo lotili priprav na izdajo strokovnega zbornika o življenju in delu našega velečebelarja Antona Žnideršiča. Kmetovalec, čebelar in podjetnik Anton Žnider-šič iz Ilirske Bistrice je bil osrednja osebnost slovenskega čebelarstva v prvi polovici 20. stoletja. Bil je ilirskobistriški župan, predsednik gasilskega in čebelarskega društva, član Sokolskega društva, izumitelj znanega AŽ-panja ... Leta 1901 je ustanovil opazovalno službo medenja, pozimi 1902/1903 pa skonstruiral svoj AŽ-panj in ga po preizkušanju leta 1907 predstavil čebelarski javnosti. Leta 1910 je izdal čebelarsko knjigo »Naš panj«. V Ilirski Bistrici je ustanovil prvo Čebelarsko zadrugo na Kranjskem, spodbudil pa je tudi ustanovitev Čebelarskega društva v Ilirski Bistrici leta 1907. Zdajšnja podoba slovenskega čebelarstva v precejšnji meri temelji na izumu AŽ-panja ter prizadevanj tako njegovega avtorja kot prejšnjih generacij čebelarjev za napredek čebelarstva. Zdajšnje generacije čebelarjev črpajo moč za svoje delo iz bogate preteklosti in se navdihujejo pri nekaterih izjemnih osebnostih, ki so v njej pustili neizbrisno sled, eden izmed njih pa je prav gotovo tudi Anton Žnideršič. Zbornik smo si zamislili kot zbirko prispevkov 12 avtorjev, ki bodo predstavili življenje, delo in pomen Antona Žnideršiča za naš kraj. Osrednja tema bo AŽ-panj, saj so izpopolnitve tega panja skozi čas in njegova uporaba pri večini čebelarjev oblikovale slovensko čebelarstvo nasploh. Strokovni zbornik bomo javnosti predstavili na simpoziju, ki bo 23. oktobra 2010 v samostanu šolskih sester De Notre Dame v Ilirski Bistrici. Vabljeni vsi slovenski čebelarji! mag. Milena Urh, urednica zbornika Potrebe čebelarjev po svetovanju Človekov organizem je v zimskem obdobju bolj občutljiv za različna obolenja in prehlade. Zaradi tega pozimi pogosteje posegamo po čebeljih pridelkih, kot so med, cvetni prah, propolis in matični mleček, in si z njimi lajšamo naše zdravstvene težave. Pri tem pa je izjemno pomembno, da uživamo čebelje pridelke iz okolja, v katerem živimo, saj tako v svoje telo ne vnašamo tujih snovi, s tem pa zmanjšujemo tudi možnost pojava alergij. Za slovenske čebelarje je še kako pomembno, da skrbijo za kakovost in varnost na naših tleh pridelanega medu in drugih čebeljih pridelkov. V okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu pri Čebelarski zvezi Slovenije po vsej državi deluje mreža čebelarskih preglednikov. Njihove dejavnosti so usmerjene v izvajanje splošnih preventivnih ukrepov in v osnovno odbiro v čebelarstvu, ki pripomore k ohranjanju avtohtone kranjske sivke. Kadar se pri čebelarjih pojavi vprašanje, ki ga ne znajo rešiti sami, se posvetujejo s čebelarskim preglednikom iz svojega okoliša. Čebelarji začetniki se pogosto sprašujejo, kaj je treba v določenem času opraviti pri čebelah, pogosto pa ne vedo, koga naj prosijo za pomoč ali nasvet. Pregledniki so seveda na voljo tudi čebelarjem začetnikom pri reševanju njihovih problemov. Ob njihovi pomoči bodo pri oskrbi svojih čebeljih družin kmalu postali samostojnejši. Pregledniki so čebelarjem v pomoč tudi pri vzpostavljanju notranjega nadzora, saj smo čebelarji ne glede na to, v kolikšnem obsegu čebelarimo in kje prodajamo svoje čebelje pridelke, v skladu z zakonodajo dolžni zagotavljati notranji nadzor. V okviru interne kontrole čebelarski pregledniki opravijo tudi terensko analizo medu. Tako izvedejo senzorično analizo medu, ugotavljajo vsebnost vode v medu in izmerijo njegovo električno prevodnost (ta je čebelarjem v pomoč pri določanju izvora medu). Poglavitne naloge preglednikov so torej obiskovanje čebelarjev in njihovih čebelnjakov, svetovanje čebelarjem pri pregledovanju čebeljih družin, ocenjevanju pravilnosti razvoja, živalnosti družin in izvajanje interne kontrole medu. Zato, čebelarji, če se vam v čebelarstvu porajajo vprašanja, na katera si ne znate odgovoriti sami, poiščite odgovore pri preglednikih z vašega območja, saj vam bodo ti svetovali brezplačno. Seznam preglednikov je objavljen spodaj in se še podaljšuje. Seznam vseh preglednikov bo objavljen tudi na spletni strani ČZS. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Okoliš Priimek Ime Kontakt Gosar Franc 030 604 001 Borštnik Branko 030 604 002 Božnar Janko 030 604 003 Cerk Rudolf 030 604 004 Knežič Stanislav 030 604 005 Koderman Marjan 030 604 006 Kolenc Frančišek 030 604 007 Marinko Roman 030 604 008 Mavec Roman 030 604 009 Novak Jožef 030 604 010 Pugelj Jože 030 604 012 Sivec Marija 030 604 013 Strmole Alojzij 030 604 014 Svetlin Viktor 030 604 015 Svetlin Bernarda 030 604 015 Šnajdar Žarko 030 604 017 Urankar Dejan 030 604 018 Frelih Jože 030 604 020 Knific Jože 030 604 021 Kokl Jožef 030 604 022 js Luznar Janez 030 604 023 nj Mikuš Aleksander 030 604 024 or o Perčič Janez 030 604 026 Rozman Miha 030 604 027 Markič Janez 030 604 028 Meglič Milan 030 604 092 Ozebek Simon 030 604 029 Rodman Aleš 030 604 030 ksr o E Rupnik Ciril 030 604 031 Ružič Slavko 030 604 032 ri CL Sušl Anton 030 604 033 Žunko Dušan 030 604 034 Cernatič Martin 030 604 038 Atelšek Ivan 030 604 035 Babič Klavdijo 030 604 036 Benčič Zdenko 030 604 037 n Logar Jugoslav 030 604 039 Roj Stanislav 030 604 040 .Q Skrt Branko 030 604 041 O Šabec Zorko 030 604 042 Šavli Danijel 030 604 043 Trobec Grozdan 030 604 044 Car Stanislav 030 604 045 Cetina Miroslav 030 604 046 Konstantinovič Zvone 030 604 047 Leskovec Miro 030 604 050 z Marinč Jožef 030 604 048 Marinč Helena 030 604 049 Okoliš Priimek Ime Kontakt Q Kobe Franc 030 604 051 Koželj Anton 030 604 052 Sajtl Vinko 030 604 053 Bičanič Karlo 030 604 054 Otmar Brvar Štefan 030 604 055 Vozel Janez 030 604 056 Cemič Jože 030 604 057 Dolmovič Edvard 030 604 058 Hriberšek Branko 030 604 059 el O Babnik Peter 030 604 060 Čopar Ivan 030 604 061 Gradišnik Gorazd 030 604 062 Grm Vili 030 604 063 Jernej Andrej 030 604 064 Kokelj Stane 030 604 065 Kovačevič Ivana 030 604 066 Kropivšek Janez 030 604 067 Podrižnik Franc 030 604 068 Šolar Franc 030 604 069 CL Cesar Marko 030 604 070 Čuš Martin 030 604 071 Kamplet Mihael 030 604 072 Lorenčič Darko 030 604 073 Mihelak Srečko 030 604 074 Pušnik Vlado 030 604 075 Šauperl Tomaž 030 604 076 Tomažič Franc 030 604 077 Leskovar Matej 030 604 078 Iršič Oktavijan 030 604 079 E Čontala Jernej 030 604 080 Madjar Jakob 030 604 081 Seršen Milan 030 604 082 Sinic Avgust 041 590 492 Tratnjek Franc 030 604 084 ro Goričan Janko 030 604 085 Linasi Vladimir 030 604 086 Praper Pavel 030 604 087 Proje Maksim 030 604 088 Tretjak Franc 030 604 089 lo-js Milinkovič Dušan 030 604 090 Veselič Jožef 030 604 091 KBZ in SMGO - kako naprej? Na podlagi interesa in odločitve svojih članov je ČZS leta 1999 kot ena prvih nevladnih organizacij s področja kmetijstva v Sloveniji ter po zgledu sosednjih čebelarskih držav - članic EU uvedla sistem pridelave in trženja »Slovenskega medu kontrolirane kakovosti« - Kolektivne blagovne znamke (KBZ) ter ga tudi ustrezno zaščitila pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Tedaj smo s sklepom Vlade RS pridobili tudi pravico do uporabe imena Slovenija v blagovni znamki Slovenski med. Čebelarji smo že tedaj vedeli, da bo Slovenija postala del svetovnega tržišča, da bomo podvrženi pritisku svetovne konkurence in da bo samo od nas odvisno, ali se bomo tem razmeram pravočasno prilagodili. Poleg tega smo se zavedali pomembnosti kakovosti pridelkov, uvedli smo dobro čebelarsko prakso, higienske standarde, sistem sledljivosti in notranjega preverjanja, vse v podporo legalizaciji neposrednega trženja medu, ki se je uveljavila z vstopom Slovenije v EU. Sistem KBZ deluje tudi zdaj. Sistem KBZ je lastnina in premoženje ČZS, kot tak pa je bil odlična podlaga in izkušnja za uveljavitev »Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo« (SMGO). MKGP nam je v skladu z določili 86. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 54/08), ki se nanaša na posebno zaščito kmetijskih pridelkov oz. živil, 12. decembra 2008 izdalo odločbo o prehodni nacionalni zaščiti SMGO. s posebno skrbnostjo smo tudi v tem sistemu ohranili ime države Slovenije ter s tem seznanili tudi Vlado RS. V Ur. l. rs, št. 46/09, je izšel Pravilnik o SMGO, certifikacijski organ Bureau Veritas pa nam je 5. ok- tobra 2009 podelil certifikat, tako da je sistem, v katerega je do zdaj vključenih približno 180 čebelarjev, začel delovati. s tem smo se približali možnostim, ki jih zlasti za promocijo zaščitenih kmetijskih pridelkov oz. živil, opredeljujejo predpisi EU, postali pa smo tudi enakopravni s čebelarji iz drugih članic Unije, ki so tovrstne zaščite že pridobili in jih uporabljajo. Seveda je naš končni cilj pridobiti zaščito EU za »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. Ali je mogoče sobivanje sistemov KBZ in SMGO? Na podlagi uradnega mnenja Urada RS za intelektualno lastnino, izdanega 8. aprila 2004, veljavnost nacionalne kolektivne znamke KBZ ni povezana z registracijo SMGO pri Evropski komisiji. Poleg tega nam evropska zakonodaja glede na predhodno uporabo v postopku registracije SMGO pri Evropski komisiji izjemoma omogoča ohranitev imena države Slovenije, to pa je gotovo tudi naš skupni cilj. Zaradi tega je ČZS pri Uradu RS za intelektualno lastnino podaljšala registracijo znamke za KBZ. Sistem KBZ bo po našem mnenju in glede na veljavne predpise moral delovati vse do pridobitve zaščite EU za »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«, od tedaj naprej pa bo našim čebelarjem na voljo le SMGO. Prav zdaj rešujemo še nekatera pravna vprašanja in verjamemo, da smo na pravi poti. Obe omenjeni shemi kakovosti ne bi imeli nobenega pomena, če ju čebelarji ne bi ves čas podpirali in uporabljali kot pomembno orodje trženja. ČZS vas bo pri tem podpirala in usmerjala. Anton Tomec, tajnik ČZS Uradne ure JSSČ ČZS, JSSČ bo februarja organizirala uradne ure na terenu po Sloveniji izven svojih stalnih pisarn v: • Domu čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka: 22. februarja 2010, od 14. do 18. ure; ga. Katja Škerjanc Jurčevič; • Čebelarskem domu Koper, Škocjan 33e, Koper: 22. februarja 2010, od 14. do 18. ure; ga. Nataša Lilek; • Centru biotehnike in turizma, Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto: 15. februarja 2010, od 14. do 18. ure; g. Vlado Auguštin; • Gostišču Rifel Peter, s. p., Trg 2, Prevalje: 15. februarja 2010, od 14. do 18. ure; ga. Lidija Senič. Na ta dneva, torej 15. in 22. februarja, ne bo uradnih ur na stalnih lokacijah. Program ukrepov v čebelarstvu za leto 2010 Obveščamo vas, da je bila 30. 12. 2009 v Ur. l. RS, št. 111, objavljena Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2008-2010 za leto 2010. V skladu s to uredbo je za letos predvidenih pet ukrepov, in sicer: tehnična pomoč čebelarjem, nadzor nad varozo, kakovost medu, obnavljanje čebeljega fonda ter aplikativne raziskave v čebelarstvu. MKGP bo predvidoma do 15. 2. 2010 v okviru ukrepa tehnične pomoči čebelarjem objavilo javni razpis za sofinanciranje čebelarske opreme ter za pomoč čebelarjem začetnikom. Informacijo o objavi javnega razpisa za omenjena ukrepa bomo objavili na spletni strani ČZS www.czs.si in v prihodnji številki SČ. Letno poročilo društev V soboto 20. 2. 2010, ob 9. uri, bo v Čebelarskem centru Slovenije Lukovica za vsa čebelarska društva, predvsem za blagajnike, organizirano predavanje o sestavi letnega poročila za leto 2009 in novostih pri finančnem poslovanju društev. Prosimo vas, da se pravočasno (najmanj tri dni prej) prijavite ge. Podlesnik po tel.: 040/436 518. Teča zače i za čebelarje nike ČZS, JSSČ bo v sodelovanju s čebelarskimi društvi letos izvedla pet teoretičnih 35-urnih tečajev za čebelarje začetnike. Tečaji bodo potekali na različnih lokacijah po Sloveniji: • Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (Vrtnarska šola Celje), Ljubljanska cesta 97, Celje, od 5. 2. do 26. 2. 2010, prijave in informacije: g. Gradišnik, tel.: 031/836 460; • Center biotehnike in turizma - Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto, od 5. 2. do 6. 3. 2010, prijave in informacije: ga. Lisec, tel.: 07/393 47 34; • Čebelarski dom Vencinova hiša, Levstikova ulica 8a, Ilirska Bistrica, od 19. 2. do 13. 3. 2010, prijave in informacije: g. Zatkovič, tel.: 031/624 322; • Kmetija Ajnžik, Tolsti vrh 49, Ravne na Koroškem, od 5. 3. do 26. 3. 2010, prijave in informacije: g. Krebs, tel.: 041/668 546; • KGZS Zavod MS, Štefana kovača 40, 9000 Murska Sobota, od 20. 2. do 27. 3. 2010, prijave in informacije: g. Bratinščak, tel.: 041/494 190 (vsak delavnik med 15. in 17. uro). Tečaji bodo izvedeni, če bo prijavljenih vsaj 20 kandidatov. Rok za prijave je dva dni pred začetkom tečaja. Tečaj je za čebelarje brezplačen. V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AZ-čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!_ Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ- in AŽ-panje. Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! tt . PETER ZAKRAJŠEK, s. p. ^^ne! Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje Tel.: (01) 512 62 51 Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! Urnik usposabljanj ČZS nadaljuje s programom usposabljanja čebe- pride do naknadnih sprememb in dopolnitev urnika. larjev. Vsa usposabljanja so namenjene vsem sloven- Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni stra-skim čebelarjem. Zaradi objektivnih razlogov lahko ni www.czs.si. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čopova Rojstna hiša, Žirovnica g. Dolžan 040/201 929 3. feb. 16.00 Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic Franc Prezelj Tornijeva dvorana, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 3. feb. 18.00 Apiterapija Franc Grošelj in Tone Tome OŠ Janko Padežnik, Maribor g. Šauperl 041/726 175 4. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čebelarski dom Brode g. Novak 041/590 166 4. feb. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 4. feb. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Šmarje pri Jelšah, Čebelarski dom g. Pušnik 031/518 411 5. feb. 17.00 Opravila in aktivnosti čebelarjev v zimski dobi Milan Meglič OŠ Radeče, Radeče g. Bregar 041/668 305 5. feb. 17.00 Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer Dobrna, Večnamenska dvorana ga. Senič 040/436 515 9. feb. 16.00 Tehnologija čebelarjenja z listovnim panjem in njegovimi prostorninskimi izpeljankami Janez Kropivšek Restavracija Gaj, Mozirje g. Šmerc 031/702 958 9. feb. 17.00 Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer Satnišnica, Linhartov trg 6, Radovljica g. Dolžan 040/201 929 10. feb. 16.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Tornijeva dvorana, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 10. feb. 18.00 Apiterapija Franc Grošelj in Tone Tome Dolenji lazi, Dom čebelarjev Ribnica g. Škulj 041/368 115 10. feb. 18.00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim paniem Milan Starovasnik Škocjan 33e, Koper g. Kozlovič 041/778 223 11. feb. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Rogaška slatina, Kulturni dom g.Janžek 031/608 879 11. feb. 17.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek OŠ Koroški jeklarji na Ravnah g. Krebs 041/668 546 11. feb. 18.00 Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel Franc Gosar Dvorana Skaručna g. Gosar 041/767 595 14. feb. 9.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Spodnja Ščavnica, Kmečki turizem Hari g. Bratinščak 041/494 190 16. feb. 17.00 Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel Franc Gosar Kmetijska zadruga Medvode g. Ločniškar 041/310 182 17. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Čebelarski dom, Radenci g. Sever 041/943 657 17. feb. 17.00 Pregledi čebeljih družin in rojenje čebel Janez Kropivšek Tornijeva dvorana, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 17. feb. 17.00 Ekološko čebelarjenje Milan Meglič Škocjan 33e, Koper g. Kozlovič 041/778 223 17. feb. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z listovnim panjem in njegovimi prostorninskimi izpeljankami Franc Prezelj Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto ga. Lisec 07/393 47 34 18. feb. 16.00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem Ivan Bračko Restavracija Gaj, Mozirje g. Šmerc 031/702 958 18. feb. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Povir 52a, Povir g. Atelšek 041/649 142 18. feb. 18.00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem Milan Starovasnik Zeliščni center, Grgarske ravne 30, Grgar g. Šuligoj 041/583 596 18. feb. 18.00 Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic Boštjan Noč Kmetijska zadruga Trgovski center Tuš Vojnik g. Babnik 041/211 295 19. feb. 16.00 Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic Franc Gosar Gasilski dom Britof g. Tiringer 041/971 121 19. feb. 17.00 Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer KGZS Zavod Murska Sobota g. Bratinščak 041/494 190 20. feb. 10.00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem Franc Panker Gasilsko-vaški dom, Nova vas pri Markovcih g. Bezjak 031/285 211 20. feb. 9.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek Kulturni dom, Krško g. Kelhar 031/893 230 21. feb. 9.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Srednja gostinska in turistična šola Radovljica g. Luznar 041/948 077 21. feb. 9.00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem Milan Starovasnik Črnomelj, Obrtni dom g. Auguštin 040/436 516 23. feb. 16.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43 g. Alauf 041/661 098 24. feb. 17.00 Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov Maks Vrečko Tornijeva dvorana, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 25. feb. 17.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Janez Kropivšek KS Notranje Gorice g. Bedekovič 041/464 346 26. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Restavracija Silvester, Raka g. Cemič 041/354 410 28. feb. 9.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Ilirska Bistrica, Vencinova Hiša g. Zatkovič 031/624 322 Program zatiranja varoze 5. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Franc Gosar in Mira Jenko Rogelj Gasilski dom Britof g. Tiringer 041/971 121 9. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Franc Gosar in Alenka Jurič Dom čebelarjev Hrastnik g. Žerko 041/583 809 10. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Milan Meglič in Ivo Planinc Zeliščni center, Grgarske ravne 30, Grgar g. Šuligoj 041/583 596 11. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Marko Purnat in Alenka Jurič Restavracija Gaj, Loke, Mozirje g. Šmerc 031/702 958 15. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin in Anita Vraničar Novak Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 19. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Jože Mur in Mira Jenko Rogeli Čebelarski dom Brode g. Novak 041/590 166 23. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Ivan Flac in Lidija Matavž Čebelji gradič, Serdica g. Bratinščak 041/494 190 25. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin in Alenka Jurič OŠ Radeče, Šolska pot 5, Radeče g. Bregar 041/668 305 MALI OGLASI PRODAM Cvetlični in akacijev med, mogoča dostava na dom, tel.: 040/798 832. Več vrst medu, tel.: 01/787 53 09 (zvečer). Akacijev in cvetlični med, emba-liran ali v refuzi, tel.: 041/682 020. Cvetlični med ter 60-odstotno hruškovo in tropinovo žganje za medico, tel.: 041/512 510. Model za vlivanje satnic, avstrijske izdelave, navadno hlajenje, cena po dogovoru, tel.: 051/809 692, 03/580 50 57. Smukalnike in snemljive gra-dilnike, tel.: 031/360 467. Zabojnik za 48 AŽ-panjev, nameščen v Vipavski dolini (zaradi selitve čebelarstva). Cena 1200 EUR, tel.: 031/667 338. Lipove AŽ-satnike, zbite ali nezbite, cvetlični in kostanjev med, tel.: 031/760 921. Lipove AŽ-satnike, tel.: 041/911 557. Lipove AŽ-satnike, brunarice in čebelnjake, tel.: 040/238 646. Medved-panj v hrastovem lesu, na ogled na razstavi v trgovini Logar, Šenčur, tel.: 031/241 254. 5 novih AŽ-panjev 10-satarjev, tel.: 041/822 366. 12 AŽ-panjev 10-satarjev, 8 nakladnih panjev, priklopno prikolico za 12 panjev in 15 AŽ-panjev 5-satarjev, tel.: 07/304 41 40. Večje število čebeljih družin na LR-satju, tel.: 041/661 576. 20 novih AŽ-panjev 10-satarjev, 10 AŽ-panjev 7-satarjev ter nekaj plemenilčkov, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Čebelje družine na AŽ-satih, konec marca oz. začetek aprila (severozahodna Primorska), tel.: 031/892 952. Večje število AŽ-panjev 10-sa-tarjev, tel.: 041/620 542. Več močnih, zdravih čebeljih družin na 9 AŽ-satih, tel.: 04/510 93 93. Čebele na AŽ-satih, tel.: 040/249 323. Električno točilo, tel.: 041/972 861. Štirisatno točilo, tel.: 051/263 749. KUPIM I Gozdni ali hojev med, tel.: 041/883 744. 30 kg čebeljega voska, tel.: 031/803 070. JOŽEF PENICA 1937-2009 S temi mislimi sem želel opisati ljudi, čebelarje, ki živijo na tej skopi belokranjski, vivo-dinsl^i zemlji. Z Jožetom smo se metliški čebelarji, pa ne samo metliški, tudi belokranjski in slovenski, družili dolga leta. Bil je skromen, kot so ljudje s teh gričev, iz te pokrajine, ki jo objema naš pogled. Nismo bogati, imamo pa veliko bogastvo v duši, saj znamo ceniti naravo, svojo zemljo. Jože je v svojem življenju iskal smisel življenja, kot sem ga opisal v uvodnih mislih. Iskal ga je v tujini, Nemčiji, iskal ga je v Sloveniji, iskal ga je tu, sredi Vivodine. Ko je občutil, da je morda našel smisel svojega življenja, da je našel srečo, je vse to pretrgala smrt. S svojimi čebelami je znal pridelati čudovite medove, za katere je na mednarodnih ocenjevanjih prejel številna zlata priznanja. S tem je dokazal, da znamo na tem koncu sveta pridelati nekaj najboljšega, tudi za bogove, saj je med hrana bogov. Jože, znali smo ceniti tvoje delo, tvoj prispevek k razvoju čebelarstva tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, pa tudi po Evropi. Dokaz za to, da smo te slovenski čebelarji cenili, sta odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Jože, bil si trdna vez med slovenskimi in hrvaškimi čebelarji. V imenu Čebelarskega društva dr. Jožeta Starca iz Metlike, v imenu belokranjskih in slovenskih čebelarjev izrekam iskreno sožalje vsem njegovim bližnjim in tudi hrvaškim čebelarjem. Jože, upam, da si našel svoj mir, poslušaj pa le šumenje čebel in pesem čričkov iz okoliških vinogradov. Hvala ti! »V zemlji, v petju čričkov sredi vinogradov, ki naznanjajo skorajšnjo trgatev, v delu čebel, v sanjah, ob šumenju brez, šeie-stenju praproti iščem sebe, da bi našel tebe, smisel življenja.« Andrej Sever, ČD Metlika VALENTIN LAPANJA 1919-2009 Čebele so bile že zazimljene in so se pripravljale k zimskemu počitku, ko smo izvedeli, da nas je nepričal