Marek Gedl: Die Sicheln in Polen. Prahistorische Bron- zefunde 18/4, Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1995. ISBN 3- 515-06030-8. 119 strani, 79 tabel. V četrtem zvezku osemnajstega oddelka serije PBF so predstavljeni bronasto- in železnodobni srpi s Poljskega. Ob- javljeno gradivo je avtor zbral v letih 1980-1985 v številnih muzejih, arheoloških zbirkah in arhivih na Poljskem, v Av- striji, Nemčiji in na Švedskem. Pri delu se je avtor oprl na kronološko shemo J. Kostr- zevvskega, ki je bronasto dobo razdelil na pet period (I-V), njej pa sledi starejša železna doba (Ha C in Ha D). Od skupno 755 srpov (v to število je vključenih tudi dva- najst kalupov) je 683 bronastih in 72 železnih. Med gradi- vom prevladujejo gumbasti srpi, na jugu se pojavljajo posa- mezni jezičastoročajni, ni pa kavljastih in tulastih srpov. Več kot polovica srpov izvira iz depojev. Prvi bronasti sr- pi se pojavijo v depojih s konca II. periode, najpogostejši so v depojih IV. in V. periode, najdemo pa jih tudi še v depojih z začetka starejše železne dobe (HA C). V Ha D jih v depo- jih ni več, nadomestijo jih železni srpi. Glede na število sledijo srpi iz grobišč. Kot grobni prida- tek se prvič pojavijo v grobovih iz III. periode in se pojav- ljajo vse do začetka latenskega obdobja. Vglavnem so ome- jeni samo na območje zahodne Poljske. Skoraj vsi železni srpi izvirajo iz starejšeželeznodobnih grobov lužiške kultu- re, samo eden je iz grobišča pomorjanske kulture. V naselbinah najdeni bronasti in železni srpi predstav- ljajo nekaj več kot 6 % vseh. 503 gumbaste srpe avtor najprej razdeli po obliki, potem po stopnji ukrivljenosti rezila, po obliki osnove srpa in po številu in poteku rezilnih reber. Tako razlikuje: - rahlo ukrivljene, trtniku podobne srpe s širokim rezi- lom in ravno osnovo z enim ali dvema rezilnima rebroma; - močno ukrivljene z ravno, poševno ali koničasto osno- vo brez rezilnega rebra, z enim ali dvema rezilnima rebro- ma; - rahlo ukrivljene brez rezilnega rebra ali z enim rezil- nim rebrom; - kolenčasto ukrivljene srpe; - srpe z rahlo privzdignjeno konico z ravno, poševno ali koničasto osnovo; - srpe z močno privzdignjeno konico in - ravne, nožem podobne srpe z ravno, poševno ali koni- často osnovo. Gumbasti srpi lužiškega tipa so razdeljeni po istih krite- rijih: - srpi s koničasto osnovo brez rezilnega rebra oz. z enim ali dvema vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočima rezil- nima rebroma ali z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom; - srpi s poševno ali zaokroženo osnovo brez rezilnega re- bra, z enim vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočim rezil- nim rebrom, z enim ali dvema rezilnima rebroma, ki se združita s hrbtnim rebrom in - srpi s privzdignjeno konico brez rezilnega rebra, ali z enim ali dvema hrbtnemu rebru vzporednima rezilnima re- broma oz. z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom. Miniaturni srpi so praviloma dolgi med 4 in 6 cm. Po ob- liki hrbta so razdeljeni na ločne srpe in na srpe z valovitim hrbtom. Kratki srpi pomorjanskega tipa so razdeljeni v pet razli- čic: v različico KI?skowo, različico z ravnim hrbtom, različi- co z rahlo valovitim hrbtom, različico z ločnim hrbtom in z ozko oz. zaokrozeno osnovo in različico s privzdignjeno ko- nico. 56 jezičastoročajnih srpov je razdeljenih po številu in poteku ročajnih in rezilnih reber v tri skupine. V prvi skupini so srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih se notranje ro- čajno rebro konča pod hrbtnim rebrom ali pa teče vanj. Drugo skupino tvorijo srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih notranje ročajno rebro preide v rezilno rebro in teče vzpo- redno s hrbtnim rebrom. V tretji skupini so srpi s tremi ro- čajnimi rebri. Srpe iz prve skupine avtor uvršča v tip Uioara 8 (-§palna- ca 1) (Petrescu-Dimbovita 1978, 39 ss, t. 10; 11), kar drži le delno. V ta tip bi lahko uvrstili srpe št. 498, 499A, 500, 503, 506, 510 in 512, del srpov (št. 501, 502, 505, 507-509, 511) bi sodil v različico Uioara 8a (-Salard 1) (ib. 41 ss, t. 12A), srp št. 499 v tip Uioara 9 (-Salard 2) (ib. 42 ss, t. 13A), srp št. 504 pa v tip Josani 1 (ib. 44 ss, t. 14A). Srpe druge sku- pine avtor vzporeja s tipoma Uioara 9 (-Salard 2) in Josani 1. Med njimi je srp št. 521B, ki bi moral biti uvrščen v prvo skupino oz. tip Uioara 8 (-§palnaca 1). Srpe iz tretje skupi- ne so po avtorju še najbližje različici Uioara 3 a. S Poljskega je znanih deset kalupov za ulivanje brona- stih (gumbastih) srpov; za dva fragmenta pa ni čisto zanes- ljivo, če sta služila za ulivanje srpov. V glavnem so kamniti (iz drobnozrnatega peščenjaka, eden iz apnenca), dva sta glinasta. V naseljih je najti praviloma fragmente kalupov, skoraj v celoti ohranjeni izhajajo iz grobov. Železni srpi večinoma pripadajo pozni lužiški kulturi, ostali pa pomorjanski kulturi in zahodnobaltski kulturi grobnih gomil. Tipološko so razdeljeni na srpe z vstran zakrivljeno osnovo in srpe s trnastim nastavkom. Izjemna sta srp iz groba iz Biatovvic (ima tulast nastavek za nasaditev) in polkosa iz Slavvna. Pri risbah pogrešam puščico, ki označuje točko ulivanja, v katalogu pa žal niso navedene tudi teže srpov. M. PETRESCU-DIMBOVITA 1978, Die Sicheln in Ru- manien mit Corpus derjung- und spatbronzezeitlichen Horte Rumaniens. - Prahistorische Bronzefunde 18/1. Primož PAVLIN Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 1,2, Die Lanzen und Speere; 3,4, Die Giirtel. Bestandteile und Zubehor, Claus von Car- nap-Bornheim, Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 5-7, Die Prach- tausriistungen. Jutland Archaeological Society Publications XXV: 1,2, 1990; 3,4, 1993; 5-7, 1996. Sredi 19. st. so pričeli na Danskem s prvimi arheološkimi raziskovanji v močvirjih, v katerih so odkrili ogromne koli- čine vojaških najdb iz obdobja od 2. do 5. st. Najdišče v močvirju Illerup Adal je bilo odkrito leta 1950 in kopano med leti 1950 in 1956. Ker so bile najdbe ogrožene zaradi izsuševa- nja močvirja, so med leti 1975 in 1985 potekala nova obsež- na raziskovanja. Z rezistenčnimi in magnetometričnimi me- ritvami, sondiranji in vrtinami so določili obseg arheološke- ga območja - celotno dno jezerca iz prvih stoletij po Kr. Iz- kopan pa je bil le ogrožen predel, to je 40 % jezerskega dna (40.000 m2). Pri tem je bilo odkrito več kot 12.000 najdb. Čeprav Illerup ni bil izkopan v celoti, je vendar največje moderno raziskano tovrstno najdišče. Pri razlagi velikih močvirskih najdb orožja raziskovalci izhajajo iz predpostavke, da gre za orožje premaganih na- padalcev, ki gaje lokalno prebivalstvo žrtvovalo v vodo. Način analize in objave gradiva z najdišča Illerup je bil tesno po- vezan z zastavljenimi vprašanji. Avtorja sta preko kronolo- gije in geografske razširjenosti predmetov prišla do inter- pretacije družbe in zgodovinskih dogajanj. Objava Illerupa se deli v tri velike dele. Bistveni rezultat prvega dela (1. in 2. knjiga) je ugotovi- tev, da so bila v Illerupu tri velika žrtvovanja, poimenovana "prostor" A, B in C, ter majhno žrtvovanje D. Različna žr- tvovanja so definirana z določenimi tipi sulic in kopij, z več- jimi skupinami predmetov ("koncentracijami") ter s pomočjo predmetov, katerih fragmenti so ležali na različnih delih najdišča. Žrtvovanje A in B sta bila časovno zelo blizu, datirana okoli leta 200 (faza Clb po severnoevropski kronologiji), žrtvo- vanje C izvira iz časa okoli leta 400. Žrtvovanje A se je raz- tezalo čez celotno izkopano področje, drugi dve pa sta bili bistveno manjši. Pred daritvijo je bilo orožje namerno po- škodovano. Velik del predmetov so zbrali v vreče in iz čol- nov vrgli v jezero (od tod izvirajo skupine najdb), deli ščitov daritve A so ležali na vzhodnem bregu jezera, tretjo skupi- no pa predstavljajo tisti predmeti, ki so bili posamič vrženi z brega v vodo. V 1. in 2. knjigi je bila tudi raziskana tipološka in krono- loška občutljivost sulic in kopij. Ilkjaer je izhajal iz zelo na- tančne tipologije. Mere, oblike posameznih sestavnih delov in ornament so bili kodirani, nato statistično primerjani, še- le na tej osnovi pa so bili določeni tipi. Statistično in grafič- no so predstavljeni posamezni oblikovni elementi tipov in odnosi med tipi. Avtorje analiziral še kronološki in prostorski položaj tipov v Illerupu, nato pa je zbral tudi podatke o geo- grafski razširjenosti posameznih oblik sulic in kopij. Tipo- loška študija je bila trdna podlaga za široko analizo drugih skandinavskih močvirskih in grobnih najdb rimskega časa in zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev. Ilkjaer je vzpo- stavil nadregionalno kronologijo orožja, neodvisno od dru- gih kronologij, ki temeljijo predvsem na fibulah ali na uvo- ženih rimskih predmetih. Določil je časovne stopnje skandi- navskega orožja ter relativno kronologijo najdb iz grobov in iz močvirij, pri čemer je upošteval tudi tipe, ki v Illerupu niso bili najdeni. V kombinacijski statistiki je časovni redo- sled tipov ročno določil, kajti le na ta način je dobil zelo jasen rezultat. Za obdobje BI do D1 je tako dobil dvanajst časovnih skupin. V drugem delu (knjigi 3 in 4) je Ilkjaer z osebno opre- mo želel razjasniti izvor najdb in razložiti pomen močvir- skih daritev orožja in vojaške opreme. Analizirane so bile konkretne najdiščne okoliščine posameznih skupin. Na obrobju skupin orožja so bili večkrat najdeni kompleti osebne opre- me, ki so bistveno pripomogli k analizi funkcije. Tako je vsak vojak nosil dva pasova, širšega z mečem in ožji pas z oseb- nimi pripomočki. Na ožjem pasu so obvezno viseli nož, kre- silo ter mošnjiček s kresilnim kamnom in drugimi pripomočki, npr. glavnikom, zobotrebci, pinceto. Tudi s pomočjo tipo- loške analize se je dalo ugotoviti tri vrste spon: spone s konjske opreme, spone s pasov za meče in spone ožjih pasov z oseb- nimi pripomočki. Tretji del (knjige 5, 6 in 7) je posvečen razkošni (luksuz- ni) opremi. Študija skuša s tovrstnim gradivom razjasniti hie- rarhične strukture in preko tega vojaško organizacijo. Ana- lizirana je bila konjska oprema, ščiti, okrašeni s srebrom in bronom, meči, predmeti iz zlata, orodje, bogata osebna oprema in runski napisi. Pokazalo seje, da gre pri izoliranih skupi- nah orožja za funkcionalne enote. V skupinah so med izko- pavanjem natančno dokumentirali lego posameznih predmetov, kar je bilo izredno pomembno za rekonstrukcije. Tako so uspeli rekonstruirati več popolnih garnitur konjske opreme. Očitno je bila konjenica integralni del napadalne vojske. V vseh treh žrtvovanjih skupaj je bilo najdeno več kot 150 rimskih mečev. Torej ni šlo za orožje elite, temveč je rimski meč lahko nosil vsak vojak. Zanimivo je, da so meče v barbarik uvozili brez ročajev, ki so jih potem izdelali do- mači obrtniki. Po Tacitovih virih naj bi navadni germanski vojaki dobili orožje od vojskovodij, s čimer bi morda lahko tudi razložili izredno homogenost orožja iz Illerupa. Vojaško elito je v Illerupu določalo germansko orožje in znaki - predvsem bogata konjska oprema in luksuzni ščiti. Analiza je pokazala, da je bila luksuzna oprema narejena v rimski tehniki, vendar izdelana v barbarskih delavnicah. Vojščaki na višjih položajih so imeli konjsko opremo, ščite in pasove za meče iz srebra oziroma brona. Vojaki nižjih stopenj so uporabljali skoraj izključno železno orožje in opremo. Tacit in Amijan Marcelin omenjata pri Germanih trodelni hierar- hični sistem vojske: kralje, plemiče in navadne vojake. Ta trodelna sestava se dobro vidi na gradivu iz Illerupa, pa tudi v gradivu iz drugih močvirij in germanskih grobov. Tako je bilo v Illerupu odkritih 5 srebrnih, 40 bronastih in 300 že- leznih ščitnih grb. Luksuzna oprema kaže tudi na tehnološko izpopolnje- nost skandinavskih obrtnih delavnic, v katerih so obvladali celo vrsto zapletenih tehnik. Uporabljali pa so dragocene materiale, ki so jih morali skoraj v celoti uvažati. V katalogih, ki sledijo obravnavam posameznih zvrsti gra- diva, je bil zaradi izredne količine najdb potreben določen izbor. Tako so objavljene le tiste zvrsti najdb, ki so jih lahko uporabili v analizah: sulice, kopja, pasovi in kar je bilo pri- trjeno na njih ter luksuzna oprema. Najprej so predstavlje- ne skupine najdb, ki so bile izredno pomembne za kronolo- gijo ter rekonstrukcije noše in opreme. Sledijo odlične čr- nobele fotografije predmetov, v merilu. Preseki so risani, prav tako je narisan tisti del gradiva, pri katerem je risba bolj izpovedna kot fotografija. Luksuzni izdelki so predstavljeni z barvnimi fotografijami v 7. knjigi. V 8. knjigi bodo avtorji objavili še dokumentacijo izkopavanj. Natančna analiza gradiva iz Illerupa je pokazala, da je šlo za tri žrtvovanja orožja premaganih vojska - torej za en- kratne zgodovinske dogodke. V tem je velika razlika in tudi vrednost v primerjavi z grobnimi najdbami. Rezultati širše raziskave pa kažejo posamezne horizonte močvirskih dari- tev, ki so bili odsev vojn med regijami. V obdobju B2 in Cla (2. st.) izvira močvirsko orožje iz lokalnega prostora, oziro- ma s področja južno in jugovzhodno od Danske - z območij ob Labi in Odri. Izredno velika vojaška aktivnost se kaže v fazi Clb (okoli leta 200), ko je bilo v času 30 do 50 let kar 12 velikih žrtvovanj orožja (tudi žrtvovanji A in B v Illeru- pu). Večina bojev v tem času se je dogajala na območju Kat- tegata (preliva med Jutlandom in Švedsko), napadalci pa so prišli iz južne Norveške in zahodne Švedske. Za določitev porekla napadalcev je bila odločilna analiza glavnikov in kresil. Ob koncu faze C2 (okoli leta 300) pa se v močvirjih pojavi material, ki je povezan s srednjo in vzhodno Švedsko. Tudi lega teh močvirij kaže, da je napad prišel z vzhoda po Bal- tiškem morju. Zgoraj opisani rezultati so le majhen del bogate vsebine sedmih knjig o Illerupu. V delu Ilkjaerja in Carnap-Born- heima najdemo množico metodološko zanimivih analiz ter obilico podatkov o tipologiji, tehnologiji in kronologiji. Iz- jemna vrednost knjig pa je v tem, da so bile ogromne koli- čine gradiva sicer racionalno, vendar temeljito in hitro po zaključku izkopavanj analizirane, objavljene in interpreti- rane. Avtorja sta presegla običajne arheološke študije in na podlagi gradiva razložila tudi družbo in zgodovinska doga- janja, ki so stala za najdbami. Ponovno se je pokazalo, da odlične zgodovinske in družbene interpretacije temeljijo samo na trdem delu: najprej na terenu in v laboratorijih, nato pa na natančni tipologiji, študiju najdiščnih okoliščin ter teme- ljiti analizi širšega geografskega prostora. To so osnove, ki so dale popolno verodostojnost rezultatom. S temi se bis- tveno širi poznavanje severnoevropske družbe v prvih sto- letjih po Kr. in v zgodovinskih virih sicer ne'izpričanega di- namičnega dogajanja, ki je pripeljalo do pritiskov na rimski imperij, selitve germanskih plemen in na koncu tudi do vi- kinških vpadov v zgodnjem srednjem veku. Jana HORVAT