LETNIK XVIv ST. 21 (744) / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. JUNIJA 2011 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Peter Močnik Brez Slovencev ne gre! Upravne volitve na Tržaškem predstavljajo izziv, ker se je na Občini končalo obdobje Dipiazze in ker sta bili dosedanja pokrajinska politika ter miljska uprava potrjeni. Predstavljajo pa tudi prelomnico, ker je leva sredina, ki je od vsega začetka modro dokazala složnost, tudi povsod prevzela oblast. Zmagala pa je z lastnimi glasovi brez "nevtralnih" osebnosti, kot je bil II-ly, kar je za Trst skoraj čudež. Antonioneja in Reta je pokopala naveličanost Berlusconija in politike, ki rešuje njega, ne išče pa preživetja za ljudi, ki so v socialni stiski. Pozabi se prej umor družinskega člana kot pa škoda na premoženju, uči Machiavelli. Predsednik vlade je izgubil deset let in zapravil generacijo mladih, ki tvegajo brezposelnost. Na krajevni ravni pa je bila desna sredina razklana med petimi županskimi kandidati, z osebnimi zamerami. Antonione je bil vsiljen proti tržaškemu "gospodarju" Giuliu Camberju. Dipiazzi je isti Camber pobral predsedstvo pristaniške ustanove za svojo sopotnico Monassijevo, ko pa se mu je nekdanji župan uprl ter se povezal z Antonionejem, ga je strl. Menia se je odžagal, ker je pristopil k Finiju. Bandel-li, ki ga je Dipiazza na zahtevo Menie odstranil iz občinskega odbora, pa je pobral 11% glasov in onemogočil zmago na desni. Severni Ligi ni uspelo v podvigu in so se tako vsi desni veljaki uničili med seboj. Res pa je tudi, da po desetih letih Dipiazza ni imel kaj pokazati za razvoj Trsta. Pokop urbanističnega načrta je zrcalo tega. Ret je plačal, ker so ga prej kandidirali, nato umaknili na zahtevo Severne Lige in ponovno kandidirali. Izpadel je neresno. Poleg tega se je v občini, ki jo vodi že devet let, soočal z afero okoli davka ICI, hitre železnice, od katere se ni ogradil, in daljnovoda Terne, ki ga je, pravi, opeharila, kar spet ne zveni resno. Sesljanski zaliv ostaja gradbena špekulacija, ki bo bremenila občinske storitve, saj v načrtu Zaliva za razvoj turizma ni ne evra ne idej. Dosedanja pokrajinska uprava je po desetletjih neuspešnosti in pro-tislovenstva spremenila vlogo v to, kar mora biti: posrednik na ozemlju med občinami in med njimi ter deželo. Do danes je malokdo vedel, čemu ta ustanova služi, danes je to bolj jasno. Ta uprava je pokazala spoštovanje do naših pravic: postavila je dvojezičen napis na pročelje sedeža Pokrajine in dvojezične smerokaze tudi v tržaški občini; povrnila je naše pravice v statut in v pravilnik Pokrajine in s tem omogočila uporabo slovenščine v pokrajinskem svetu; poskrbela je za slovenske šole in ozemlje ter za čut tistih vrednot, kot je spomin na trpljenje pod fašizmom. Če bo leva sredina zmagala prihodnje leto tudi v Devinu-Nabrežini, bo upravljala celotno tržaško ozemlje in postavila hipoteko na deželne volitve leta 2013. Slovenska skupnost je v Trstu že dolgo v navezi z levo sredino, ker narodnostno vprašanje na drugi strani ne dobi odgovora. Kljub hudemu upadu volivcev (45% jih ni volilo) je lepo potrdila svoje izvoljene v vseh organih. Le osrednja mestna konzulta je izostala za malo glasov. Stranka je pokazala pokončnost in pogled v prihodnost, zato računa na možnost sodelovanja v upravah, ki jih itak oblikuje preko izvoljenih predstavnikov in političnih zavezništev, ki so se v letih utrdila. Slovenska stranka v Trstu je sedaj pripravljena na politično obdobje, kjer se bodo uveljavile tudi mlajše sile, ki so v zadnjih letih pristopile. Da bomo lahko pokazali, da BREZ SLOVENCEV NE GRE! Štirje vsedržavni referendumi v nedeljo in ponedeljek Slovenska skupnost: množično na volišča za DA! V nedeljo, 12. junija, in v ponedeljek, 13. junija, bodo italijanski državljani poklicani, naj se izrečejo na štirih referendumskih vprašanjih. To je na zadnje potrdilo tudi ka-sacijsko sodišče prejšnji teden. Brez posledic so torej ostali še zadnji poskusi sedanje vlade, da bi preprečila potek ljudskih referendumov. To velja še posebno za področje ponovne uporabe jedrske energije, saj ima namreč Berlusconijeva vlada v programu zgradnjo štirih jedrskih central. Zaradi vsega tega torej je sama potrditev vseh štirih referendumov že prva zmaga vseh tistih, ki so referendumska vprašanja predlagali ter zanje zbirali podpise. Drugi izredno pomemben cilj bo doseči kvorum, ki zadeva volilno udeležbo. Po italijanski zakonodaji je izid referenduma veljaven le v primernu, da volilna udeležba presega polovico volilnih upravičencev. Ravno to pravilo je bilo v zadnjih šestnajstih letih glavna ovira, zaradi katere so skoraj vsi referendumi propadli. Od leta 1995, ko je bil zadnji veljavni referendum, volilna udeležba na referendumih ni nikoli presegla 50%. Zakaj so ti štirje referendumi tako pomembni? Ker predstavlja referendum edino obliko neposredne ljudske volje za spremembno zakonodaje. Preko referenduma namreč lahko delno ali v celoti odpravimo določen zakon. Tokrat gre zares za Števerjanska županja Franka Padovan je spregovorila o obnovitvenih delih trga pred domačo cerkvijo pomembne vidike občanskih pravic in prihodnjega razvoja. Prvo vprašanje (RDEČA GLASOVNICA) volivce vprašuje, ali želijo odpraviti 23. člen bis zakona 133/2008. V tem členu je dovoljeno, da se upravljanje vodne oskrbe zaupa privatnim ali mešanim družbam z javnim in privatnim kapitalom. Z DA se izrečemo proti vstopu privatnikov v upravljanje vodne oskrbe. Drugo vprašanje ICA) pred- laga odpravo 1. odstavka člena 154 Zakonskega dekreta št. 152 z dne 3. aprila 2006. Z DA se ta odstavek odpravi, in kdor upravlja vodno oskrbo, ne bo mogel ustvarjati dobička z višanjem vodne tarife. Tretje referendumsko vprašanje (SIVA GLASOVNICA) zadeva gradnjo novih jedrskih central. Vprašanje predlaga, naj se v obstoječi zakonodaji odpravi vsaka omemba o ponovni uporabi jedrske energije. Kdor glasuje DA, izrazi voljo, da se italijanska energetska strategija odreče uporabi jedrske energije in posledično gradnji novih jedrskih central. Na četrtem referendumu (ZELENA GLASOVNICA) so volivci poklicani, da se izrečejo glede upravičene odsotnosti predsednika vlade in ministrov na sodnih obravnavah zaradi službenih dolžnosti. Zakon št. 51/2010 predvideva namreč, da se predsednik vlade in ministri lahko opravičijo ter se ne udeležijo sodne obravnave, na katero so poklicani. Zakon je bil od vsega začetka tarča številnih polemik, ker naj bi bil pisan na kožo se- danjemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Obenem pa bi vpeljal v zakonodajo neenako ravnanje, kar je protiustavno. Ustavno sodišče je ta zakon delno že razveljavilo. Kdor glasuje DA, izrazi željo, da se zakon št. 51/2010 popolnoma odpravi in so vsi državljani pred pravico enaki. Trije občinski referendumi v Gorici Samo v nedeljo, 12. junija, pa bodo v Gorici še trije občinski referendumi, ki so dobili zeleno luč občinskega odbora garantov. V treh referendumih so občanke in občani mesta Gorice poklicani, da se izrečejo glede teh predlogov: 1) Odprava kvoruma na občinskih referendumih. Izid referenduma naj bi torej bil veljaven ob vsaki volilni udeležbi. 2) Sprememba odbora garantov, ki odloča o razpisih referenduma. /stran 9 Julijan Čavdek SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - KONFERENCA ZA ITALIJO v sode lovanju s KROŽKOM ANTON GREGORČIČ, KULTURNIM CENTROM LOJZE BRATUŽ in DRUŠTVOM VOJNIH VETERANOV "KRAS 1" vabi na prireditev 20. OBLETNICA SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE slavnostni govornik Janez Janša Minister za obrambo RS v času osamosvajanja Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Predsednik Slovenske demokratske stranke nastopajo: DVS Bodeča neža - zborovodja Mateja Černič Šolski orkester SCGV Emil Komel - dirigent Luigi Pistore povezuje: Martina Valentinčič petek, 17. junija 2011, ob 19. uri Kulturni center Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85 - Gorica Po proslavi Vas vljudno vabimo na družabnost Pod lipo v Števerjanu, Klanec 14, kjer nas bo razveseljevalo Društvo pritrkovalcev Lokavec Naj tako tudi 9. junija 2011 Svet okrog nas NOVI GLAS // Naš sodelavec Marijan Drobež je slavil 80-letnico Na mnoga leta, Marijan! Po nedavnih majskih volitvah Zgodovinski preobrat . v vi • ■ v* • na tržaški obani // V ponedeljek, 6. t. m., je naš sodelavec Marijan Drobež slavil 80 let, in to na zares nevsakdanji način. Novogoriški župan Matej Arčon ga je diskretno povabil na kavo, da bi mu kot starosti goriških časnikarjev čestital za vse dobro, kar je za Goriško in slovenski prostor v svojem bogatem poklicnem življenju naredil, nas pa je župan naprosil, naj pridemo, da bomo skupaj našemu Marijanu nazdravili. Marijan za našo prisotnost ni vedel in ko smo goriški novinarji pojoč vstopili v kabinet novogoriškega župana, je bil Marijan Drobež vidno ganjen. Zahvalil se nam je za voščila, v imenu naših bralk in bralcev pa mu kličemo: "Na mnoga leta, dragi Marijan"! Za celovito prostorsko zasnovo slovenskega Krasa Potem ko za seboj pušča prvi rezultat investicijske narave (Informacijski center Krasa v stari stavbi Občine Sežana), seje v letošnjem letu čezmejni strateški projekt KRAS-CARSO začel, sočasno z ostalimi aktivnostmi, soočati z iskanjem rešitev za celovito prostorsko zasnovo matičnega Krasa. V projektu temu namenjen delovni sklop se namreč pojavlja kot odgovor na čedalje večjo potrebo po pridobitvi skupnih načinov in instrumentov za čezmejno homogeno prostorsko načrtovanje, ki trenutno ostaja neenotno. Zato predstavlja strateški projekt KRAS-CARSO vnovično možnost interesnega povezovanja oziroma soočanja z različnimi pogledi in mnenji ter iskanje alternativnih rešitev. V ta namen je Vlada RS oktobra 2010 izdala Sklep o ustanovitvi medresorske koordinacijske skupine in strokovne projektne skupine. Skupini, katerih naloga je poskrbeti za zagotovitev vseh sektorskih vsebin za realizacijo zadanega cilja, temeljita na načelu partnerstva, saj vizija njunega delovanja teži k sodelovanju, izmenjavi informacij, znanj in izkušenj med subjekti, ki delujejo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na pobudo Občine Sežana, vodilnega partnerja projekta, ob podpori predstavnice Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnice SVLR, se je tako prvič sestala slovenska Skupina lokalni razvoj projekta KRAS-CARSO. Na srečanje so bile povabljene tudi ključne strokovne in druge institucije, katerih področja bistveno vplivajo na urejanje prostora na operativni ravni. Na srečanju je Katja Fedrigo, vodja projekta KRAS-CARSO, predstavila vsebino in akcijski plan projekta; sledila je razprava, v kateri je bil vnovič poudarjen pomen vključevanja različnih lokalnih akterjev, katerih sodelovanje bo našlo svoj prostor na srečanjih in javnih predstavitvah. Mirno lahko povzamemo, da so zbrani na prvem srečanju Skupine lokalni razvoj projekta KRAS-CARSO s predlogi in sugestijami stopili na “kraško” pot, ki jo označuje enoten cilj -kakovostno življenje na Krasu. Ob 20-letnici slovenske samostojnosti in državnosti bilo v letošnjem letu vsepov- _ | • • s°d organiziranih kar nekaj Zakaj ni sprejema Ambasade RS v Rimu? S pošt. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Prešernova cesta 25 SI - 1000 LJUBLJANA Spoštovani! Slovenska skupnost ostaja presenečena in razočarana, da na pismo skupnega predstavništva Slovencev v Italiji z dne 18. maja letos še ni dobilo uradnega odgovora glede sprejema Ambasade RS v Rimu ob 20. obletnici slovenske samostojnosti. Ali gre to šteti kot potrdilo številnim neuradnim novicam, ki namigujejo, da je za letošnje leto sprejem Ambasade odpovedan? Slovenska skupnost meni, da bo taka odločitev vlade Republike Slovenije težko razumljiva. Saj gre za odpoved pomembnega dogodka, ki ni v korist slovenske države. Razlogi, zaradi katerih bi bilo treba sprejem vsekakor prirediti, pa so bili že podrobno obrazloženi v omenjenem pismu skupnega predstavništva. Gre za dogodek, ki bi se vključil v sosledje pomembnih mednarodnih srečanj, ki so se od lanskega poletja zvrstila in so pozitivno pripomogla k izboljšanju odnosov med Italijo in Slovenijo. Nedvomno bi sprejem v organizaciji slovenske Ambasade v Rimu bil pomemben okvir, ki bi pozitivno vplival na pričakovano meddržavno omizje glede izvajanja zaščitnega zakona 38/1. Ravno to omizje namreč Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini že precej časa pričakujemo in si od njega veliko nadejamo. Ob tem pa SSk ugotavlja, da je proslav ob 70. obletnici osvoboditve od naci-fašistič-nega okupatorja. SSk meni, da je to upravičeno in pravilno. Prav zaradi tega pa je toliko bolj nerazumljivo, da Ambasada RS v Rimu ne najde zadostnih sredstev za organizacijo spodobnega sprejema, in to prav letos, ko obhajamo 20. obletnico osamosvojitve Slovenije in njene državnosti. Ta obletnica pomeni zares velik premik na boljše za Slovence v Italiji kot tudi za meddržavniške odnose med Slovenijo in Italijo. SSk odločno zagovarja potrebo, da se organizira sprejem pri Ambasadi Republike Slovenije v Rimu in apelira na gospoda ministra za zunanje zadeve, da se ne zapravi odlična priložnost za dodatno izboljšanje meddržav-niških odnosov. To srečanje bi blagodejno vplivalo še posebno na položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji S spoštovanjem! Deželni tajnik SSk Damijan Terpin Slovenska televizijska poročila na internetu Za vse, ki imajo težave glede vidljivosti slovenskih sporedov RAI v deželi Furlaniji Julijski krajini in Sloveniji, oz. za vse, ki imajo radi internet in ga pogosto uporabljajo, predvsem pa za tiste Slovence, ki živijo na tujem, bo verjetno zanimiva vest, da je od konca maja mogoče na spletnem naslovu www. tgr. rai. it spremljati tudi slovenske deželne informativne oddaje in sporede programskega oddelka. Vsedržavna radiotelevizijska družba RAI je namreč oblikovala spletno stran, na- iibi ■G menjeno deželam. Ko vtipkamo gornji naslov, se bo najprej pojavila slika Italije. Uporabnik si nato izbere deželo, ki ga zanima, ter si lahko ob katerikoli uri ogleda televizijske dnevnike in sporede, ki ga zanimajo. Možno je tudi v splošne iskalnike vtipkati kratico TGRTDD in tudi na ta način lahko dosežemo spletno stran z objavo zadnjega televizijskega dnevnika. Do podobnega političnega preobrata kot v Milanu in Neaplju je na nedavnih občinskih volitvah (15. in 16. maja z balotažo 29. in 30. maja) prišlo tudi v Trstu, kjer je levosredinska koalicija s prepričljivo večino (57,51%) premagala desnosredinski politični pol, ki je vladal v tej občini zadnji dve mandatni dobi, to se pravi od leta 2001 do danes, z županom Di-piazzo na čelu. Vzrokov za ta preobrat je sicer več, a tu se bomo osredotočili na najpomembnejše. Najprej je treba povedati, da se je politično ozračje v vrstah tržaških desnosredinskih strank začelo slabšati v zadnjih dveh letih, nekako po deželnih volitvah 2008. Skupina tržaških deželnih svetovalcev iz vrst Ljudstva svobode je težko prenašala številčno premoč furlanskih deželnih svetnikov, kar se je posledično odražalo tudi v deželnem odboru pod predsedstvom Renza Tonda. Nekateri tržaški svetniki iz vrst Ljudstva svobode so večkrat z besedami zagrozili, da bodo ustanovili lastno svetniško skupino, če se razmere ne bodo izboljšale. Nato je prišlo obdobje, ko se je iztekel mandat predsedniku Pristaniške oblasti (ustanove), ki ima velike pristojnosti na področju upravljanja in splošnega vodenja pristaniške politike. Do lanskega decembra je to ustanovo vodil Claudio Boniciolli iz levosredinskega političnega kroga. Desnosredinski tržaški politični pol je od rimske vlade zahteval in dosegel, da je v vrh Pristaniške ustanove bila imenovana oseba, ki jo je predlagal, to je Marino Monassi, ki je omenjeno ustanovo vodila pred Boniciol-lijem. Odločilno politično vlogo je pri tej operaciji imel znani tržaški senator iz vrst Ljudstva svobode Giulio Camber. Omenjeno kandidaturo je podprl tudi deželni predsednik Tondo, kar je politično močno prizadelo tržaškega župana Dipiazzo, ki se mu je iztekal zadnji županski man- dat in je večkrat izrazil pripravljenost, da bi vodil Pristaniško ustanovo in s tem nekako nadaljeval svoje delo v korist Trsta. Dejstvo je namreč, da si je kot župan mnogo prizadeval za odobritev variante k regulacijskemu načrtu Starega pristanišča, ki bi omogočila nove gospodarske dejavnosti na omenjenem območju. Nato so se nekateri politični krogi na Deželi zavzemali za to, da bi s spremembo volilnega zakona omogočili županu Dipiazzi, da bi v tretje kandidiral za tržaškega župana, a na koncu iz te moke ni bilo kruha. Medtem je s pristankom deželnega odbora bil potrjen za predsednika tržaške trgovinske zbornice njen dosedanji predsednik Paoletti, za čigar potrditev se je v ozadju zavzemal tudi krog omenjenega senatorja Camberja. Nato so prišle na vrsto priprave za sestavo kandidatnih list Ljudstva svobode za napovedane volitve tržaškega pokrajinskega občinskega sveta. Zupan Dipiaz-za si je prizadeval, da bi ga na županskem mestu nasledil poslanec Roberto Antonione, nekdanji predsednik Dežele in že drugo mandatno dobo poslanec Ljudstva svobode v parlamentu. Na ta predlog je pristal tudi sam predsednik vlade Berlusconi. To pa ni šlo v račun omenjeni Cam- Povejmo na glas berjevi skupini, ki je v pokrajinskem odboru Ljudstva svobode s 23 glasovi proti dvema sklenila, naj bo kandidat za novega tržaškega župana tržaški deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Tononi. To je v Ljudstvu svobode povzročilo huda trenja in spore na raznih ravneh. Senator Camber je posegel pri Berlusconiju in z njim sklenil notranji dogovor, po katerem sestava kandidatne liste za tržaške občinske volitve pripada Camberjevi skupini. Stranka Ljudstva svobode je tako šla na volitve močno razklana. Župan Dipiazza je v imenu svoje skupine nastopil z lastno kandidatno listo v podporo županskemu kandidatu Antonioneju. Tudi druge stranke desnosredinske koalicije (Severna liga, Sredinska zveza) so se samostojno predstavile na volitvah. Njim so se pridružili še razne občanske liste in podobna gibanja, tako da se je za mesto novega tržaškega župana potegovalo kar enajst kandidatov, kar je pravi rekord. Od novih skupin je bila na volitvah najuspešnejša lista novega gibanja Drugi Trst, ki ga je ustanovil nekdanji odbornik Dipiazzovega občinskega odbora Franco Bandelli, potem ko mu je župan Dipiazza pred poldrugim letom na zahtevo predstavnika Nacionalnega zavezništva Menia preklical odborniška pooblastila. Na volitvah je zbral 11% glasov. Kot smo že omenili, je za ostro politično razhajanje v tržaškem Ljudstvu svobode več vzrokov. Med temi je tudi, če ne predvsem, znano nasprotovanje pristašev senatorja Camberja odpiranju mesta neposrednemu zaledju, to se pravi Sloveniji. Župan Dipiazza je na lastno pobudo navezal stike z ljubljanskim županom in se zavzemal za organiziranje znanega glasbenega koncerta lani 13. julija na Velikem trgu in s tem povezanega spravnega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Tudi zaradi tega so Camberjevi pristaši odločno nasprotovali kandidaturi poslanca Antonioneja za novega tržaškega župana, ker velja za zmernega politika in se zavzema za sožitje in odprtost mesta do vseh in na vseh področjih. Alojz Tul Udeležiti se referendumov Ko je že kazalo, da se Italijani ne bodo odločili za drugačno politiko, čeprav se že dolgo časa dogajajo nedopustne stvari, so se vendar izrekli proti sedanji vladajoči koaliciji. Takšnega preobrata ni pričakoval praktično nihče, saj so si bile edine vse napovedi, da bo Severna liga svojo moč izdatno okrepila, medtem ko bo predsednik vlade kot absolutni vodja še naprej nedotakljiv. Očitno pa nov čas zahteva svoje, v vsakem primeru hitrejše odgovore na vse globlje spreminjanje sveta. To spreminjanje je silovito, globalno, pospešeno z ekonomsko krizo in iskanjem izhoda iz zaprte situacije. Verjetno imajo prav tisti, ki vidijo v nedavnih upravnih volitvah priokus Severne Afrike oziroma Arabske pomladi. Tamkajšnje diktature so postale preozke za vstop v tok novega časa in isto velja za Italijo, kjer je vladajoča politika s svojimi posegi ustavljala razvoj, čemur so se volilci uprli. Začutili so, da je politika od njih povsem odtrgana in nepripravljena prisluhniti kakršnim koli izboljševalnim pobudam. Nenadoma jim je pred oči stopilo dejstvo o veliki brezposelnosti, še posebno med mladimi, o vse večjem številu tistih, ki so zaradi nizkih dohodkov v težkem položaju, ter o sistematičnem siromašenju socialne države, kjer sta še posebej na udaru šolstvo in zdravstvo - ta sta deležna vse nižjih prispevkov in sta vse dražja za ljudi. Ljudje so se slednjič naveličali neizpolnjenih obljub in prodajanja lepih sanj, od katerih se, če ne premorejo dejanj, pač ne da ži- veti. In tu velja opozoriti drugačno politiko, naj bo transparentna v tem smislu, da se obrača na ljudi z osvetlitvami stanja, kakršno to v resnici je. Naj torej govori resnico, ki sedaj gotovo ni lahka, in na ta način izkazuje spoštovanje do svojih volivcev, ki so to pot dokazali, da znajo razmišljati in zato upravičeno pričakujejo odkrito besedo - samo na ta način se gradi skupnost, od tiste najmanjše pa tja do državne vse do evropske. Za ta novi veter, ki je na široko zavel, pa imajo še posebno, če že ne največjo, zaslugo mladi, mlada generacija. Ob nenehnih frazah, kako vsi zanjo skrbimo in kako so mladi naša prihodnost, so se ti mladi zavedeli, da prihodnosti pravzaprav nimajo, če bi šlo naprej po starem, oziroma bi ostajalo zaustavljeno in prikovano na mesto. Prav v izkušnji mladih je smerokaz za prihodnja leta, ki se nam bližajo. Prav ta smerokaz bo nemara prevladujoč na bližnjih referendumih, kjer se npr. z opredelitvijo o jedrski energiji o svoji prihodnosti odločamo dobesedno. Se bomo odločili za tako ali drugače tvegano prihodnost, ali verjamemo v možnost "čiste" energije, ki jo bo treba šele ustvariti? In ne nazadnje, ali se bomo odločili za sodni privilegij izbrancev vladajoče politike, ali se bomo zavzeli za vse bolj ogroženo vrednoto, po kateri smo pred zakonom vsi enaki? Že zaradi teh dveh vprašanj bi morala biti volilna udeležba visoka, se pravi skrajno odgovorna. Janez Povše mttlfflJ Bogdan Kralj "Glasba in petje spremljata naša čustva, naj bodo to radostni ali žalostni trenutki življenja!" Glasbenemu pedagogu, zborovodji in ravnatelju Glasbene matice Bogdanu Kralju je mesec maj podaril kar dve pomembni obletnici: Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice in Cerkveni pevski zbor iz Rojana proslavljata 60. obletnico delovanja. Bogdan Kralj vodi oba pevska sestava že vrsto let, vsak zbor je na svoj način dragocen pričevalec slovenske pevske kulture, ki je postala razpoznavni znak in združevalna sila naše manjšinske skupnosti. Prof. Kralj, ali bi nam lahko spregovorili o pomenu obeh obletnic? Obletnica, ki jo obhaja MePZLojze Bratuž, je pomembna zaradi več razlogov. To je namreč edini slovenski mešani zbor, ki deluje v središču Gorice. Zbor nosi ime po nepozabnem mučeniku, ki predstavlja simbol trpljenja in zatiranja Slovencev pod fašizmom: vsi se pri zboru zavedamo teže tovrstne odgovornosti. Gotovo pa je obletnica tudi mejnik, ob katerem je treba presoditi opravljeno delo in hkrati začrtati smernice za naprej. Idejno izhodišče, na katerem temelji delovanje zbora, ostaja namreč v prihodnje nespremenjeno: še naprej bomo zvesti svoji programski tradiciji in izvajali repertoar iz slovenske pevske zakladnice, zlasti naše zamejske. Prav tako bomo posebno pozornost namenjali slovenski ljudski pesmi in nekaterim tujim avtorjem. Gotovo bomo še naprej ciljali na kvaliteto izvajanja, ki mora temeljiti na izbiri kakovostnega programa, na kvaliteti vokalne tehnike in interpretacijskem podajanju besedila. Ne bomo se zadovoljili s povprečnostjo! Obletnica Rojanskega cerkvenega pevskega zbora je prav tako pomembna, saj je to še edini primer slovenske javne dejavnosti v Rojanu (Glasbena matica je svoj sedež premestila v Rojan le pred desetimi leti): šest desetletij neprekinjenega pevksega delovanja ima svojo težo, še zlasti če vzamemo v poštev dejstvo, da se slovenska prisotnost v tem predelu mesta žal čedalje manjša. Treba je tudi poudariti, da ta zbor spremlja vsako nedeljo slovensko bogoslužje, ki ga predvaja Radio Trst A: zbor je tako postal razpoznaven ne le v našem zamejstvu, ampak tudi širše po Primorski. Kako pa naj se manjšina zazre v pomen teh obletnic? To je priložnost, da slovenska narodna skupnost zre v svojo preteklost in dojame, kaj vsega je bila sposobna, zlasti pa da načrtuje svojo kulturno podobo v prihodnje. Ko ste prevzeli vodenje zbora Bratuž, kako ste zasnovali delo pevskega sestava in izbor njegovega repertoarja? Vedel sem, da sem s to potezo prevzel veliko odgovornost. Svoje načrte sem že od samega začetka osnoval na prepričanju, da bi slovenski zamejski glasbeni ustvarjalci bili še kako prikladni koordinatam zbora Bratuž. Ubald Vrabec, Pavle Merku', Zorko Ha-rej, sam Lojze Bratuž, Stanko Jeri-cijo, Stane Malič, Hilarij Lavrenčič, Breda Šček, Patrick Quag-giato so avtorji, ki docela zrcalijo našo zamejsko občutljivost. Kdo naj torej interpretira bisere tako bogate in kakovostne zakladnice, če ne ravno zamejski zbor? MePZ Lojze Bratuž je pod okriljem nekdanjih zborovodij vselej iskal nove izzive: tudi v času mojega vodenja se je zbor Bratuž osredotočil na izvajanje nekaterih pomembnih načrtov. S svojim delovanjem smo se namreč poklonili spominu na Ubalda Vrabca, Staneta Maliča, Bredo Šček; sama nedavna akademija ob 60-let-nici delovanja zbora je bila dokaj ambiciozno zasnovana. Skratka, iščemo vedno nekaj novega, da bi bodrili v prvi vrsti nas same znotraj pevskega sestava, obenem pa, da bi nagradili tudi občinstvo, ki nas zvesto spremlja in nam zaupa. Kakšni so bili pomembnejši mejniki za zbor Lojze Bratuž? Mejniki vsakega zbora so najbrž tekmovanja. Leta 2003 smo nastopili na prvem tovrstnem pevskem soočanju, nato smo se udeležili še drugih osem ali še več. Tekmovanja so bila priložnost, da bi presodili opravljeno delo, da bi skratka ocenili naša napredovanja s tehničnega, vokalnega in inter-pretacijskega vidika. V veselje in ponos si štejem, da smo ob vsakem novem tekmovanju vz-trajno dokazovali nekaj več, neko splošno napredovanje: leta 2009 smo tako slavili na mednarodnem tekmovanju Seghizzi v Gorici v kategoriji ljudskih pesmi. Letos pa smo veliko energij vložili v že omenjeno akademijo. Med mejnike bi uvrstil tudi gostovanja v Parizu, Berlinu in Milanu: to je bila priložnost, da smo Slovencem po Evropi ponesli slovensko besedo in pesem. Zbor Bratuž je v zadnjem desetletju razširil število svojih članov. Ob svojem prihodu sem imel pred sabo sedemnajst pevcev, pred tremi leti pa sem dirigiral pevski sestav z več kot petdesetimi elementi; sedaj zbor šteje okrog 44 pevcev. Od teh kakih 40% prihaja iz sosednje Slovenije, kar si štejem v velik ponos: s pevskega vidika smo dejansko udejanjili skupni slovenski kulturni prostor. Zakaj se je toliko pevcev iz Slovenije pridružilo zboru Bratuž? Po eni strani zato, ker novogoriško področje ni razpolagalo z dovolj reprezen tativnim pevskim sestavom, po drugi strani zato, ker so se zavedali kakovostne stopnje zbora Bratuž. Vključitev pevcev iz sosednje Slovenije je prinesla zboru Bratuž le pozitivne učinke, ki so obojestranski. Slovenske rojake smo namreč seznanili s položajem Slovencev v zamejstvu: občutili so našo navezanost na slovensko kulturo in identiteto, in to v povsem drugačnih okoliščinah, ki so jih doma običajno vajeni. Oni pa so nam bili za zgled glede odgovornosti in discipline pri delu ter spoštljivosti do skupine. Dodal bi še, da k nam pristopajo vedno novi pevci: med temi pa ni veliko mladih pod dvajsetim letom starosti. Zakaj to? Razlogov je gotovo več: danes se mladi odločajo za neko dejavnost na podlagi svojih interesov in potreb; ciljajo predvsem na kvaliteto, rezultate in dobro počutje. Zato je pri nas močna konkurenca. V našem prostoru jena primer dekliški pevski sestav Bodeča neža, ki zbira mladenke ravno te starostne stopnje. To je za zamejsko pevsko gibanje vsekakor pozitivno, saj kakovost na tak način raste. Upam pa, da se bodo ti pevci in pevke čez nekaj let odločili za petje v 'odraslih'zborih, da bo skratka prišlo do generacijske zamenjave na vseh stopnjah. V vsakem zborovskem sestavu je namreč generacijski razpon med mladimi in starejšimi lahko zelo velik: kako je torej mogoče dobiti neki skupni imenovalec, da bi postalo sobivanje bolj sproščeno in s pevskega vidika tudi plodnejše? Po mojem mnenju je recept zelo enostaven. Strokovnost zborovodje, iskanje tehničnih in interpretativnih fines sta mogoča le v primeru, da se pevci ujemajo na človeški ravni. Generacijske razlike se ob takem prijateljskem vz-dušju izničijo. Naj le omenim, da se vsaka naša sezona začenja z dvodnevnim srečanjem v Žabni- cah, ko se v neformalnem duhu srečamo, kramljamo, si izmenjamo vtise in - kako naj ne bi drugače - pojemo. Ali zborovsko petje še privablja mlade zamejce? Verjetno še. Zavedati pa se moramo, da se mladi odločajo za petje v zboru po drugačnem ključu kot nekoč. Takrat te je k zboru vodila odgovornost za narodno zavest. Danes je stvar krepko drugačna: zbor mora postati vabljiv na podlagi določenih vzvodov: ljudi moraš privabiti na podlagi prikupnosti programov, družabnega trenutka itd. Premaknimo se na Tržaško. Kaj mislite o sedanjem stanju cerkvenega petja pri nas? Cerkveno petje je imelo pred leti točno določeno družbeno vlogo, ki je presegala goli evharistični vidik. Danes je težko, da bi se pevci vključevali v cerkvene zbore. Na tem področju ni enostavno vnašati novosti kot pri posvetnem petju, skratka, težje je biti vabljivi v vidiku, o katerem sem prej spregovoril. Ob tem bi dodal še nezanemarljiv podatek: rojanski cerkveni pevski zbor ima letno 52 nastopov, če prištejemo še cerkvene praznike, pa še toliko več. Sprašujem se, kateri pevec bi se lotil tako zahtevne obveze. Pred 60 leti je bila stvar drugačna: danes pa, v obdobju interneta, face-booka, ko se lahko vsak odpravi ob nedeljah na izlet z družino, je veliko težje krepiti vrste cerkvenih zborov. Kdo se bo odločil, da bo vsako nedeljo ob 9. uri na koru? Starejše osebe namreč... Tako. Mlajših pevcev ni na vidiku. Kako se bo torej naše cerkveno petje razvijalo v prihodnje? Najbrž so moje prejšnje besede glede generacijske zamenjave pri mladinskih in odraslih zborih prikladne tudi za ta primer: upam, da se bodo pevci sedanjih posvetnih zborov nekoč odločili za petje v cerkvenih pevskih sestavih. Cerkveni zbori bodo gotovo še obstajali, kljub temu da bo njihova kakovostna raven nizka. Prav zato bi glede rojanskega cerkvenega pevksega sestava dodal še nekaj: prav bi bilo, ko bi v prihodnje razmišljali o zasnovi rojanskega zbora po vzoru, denimo, srbsko pravoslanega pevskega zbora, ki spremlja bogoslužje v cerkvi sv. Spiridona vsako nedeljo in ob praznikih. To je zbor pol-poklicnih pevcev, se pravi, da so za svoj doprinos plačani. Ker je nedeljska sveta maša v Rojanu tako pomembna za našo slovensko narodno telo v Italiji, bi veljalo ta primer obravnavati v tej luči. Po drugih cerkvah, v katerih je slovenska služba božja, pa bi lahko še naprej ostala ustaljena oblika cerkvenega zborovskega petja, v Rojanu pa bi lahko ciljali na neko višjo kakovostno raven. Da sem začela razmišljati o lanskem Slovenskem evharističnem kongresu, je krivo popolnoma nekaj drugega. Spremljanje sobotnega večernega srečanj a papeža Benedikta XVI. z mladimi na Trgu bana Jelačiča v Zagrebu. Prva stvar, ki me je presunila, je bila spokojnost prostora, ki je običajno poln vrveža, hitenja, neprestanega prihajanja in odhajanja tramvajev. 30.000 mladih, ki so v miru poslušali svoje vrstnike, svoje duhovnike in svojega papeža. Prinos monštrance z Najsvetejšim je pred ekran položil tudi moji triletnici, ki sta do tedaj prešerno tekali po stanovanju in imeli tisoč in en opravek s punčkami, kockami, posodo in podobnimi priljubljenimi zadevami večine triletnic. Preprosto obsedeli sta. Ena meje seveda takoj vprašala, ali bo kmalu konec "maše". Preprosto sem rekla: "Ne še". "A", je bil-presenetljivo - edini odgovor. In potem smo se skupaj posvetile dogajanju. Molitev litanij, kjer smo prav lepo sodelovale. In nato tišina. Na trgu in v naši dnevni Rojanski cerkveni zbor vodite že šest let Ali menite, da bi vaši pevci in rojanski verniki podprli vaš predlog? Da bomo na jasnem: svoje pevce zelo cenim, celo občudujem. Nekateri že več kot 40 let pojejo v zboru. Tej obveznosti žrtvujejo celo dopuste in družinske izlete. Dejstvo pa je, da bodo ti pevci zdržali tako težke ritme še nekaj let. V zadnjih letih smo žal nekatere zveste pevce tudi izgubili... Novih moči pa, prav zaradi teže obveznosti, ni. Vlogo ravnatelja Glasbene matice opravljate že 19. sezono zapored. Ali bi nam lahko predstavili obračun zadnjega šolskega leta? Ravno pred nedavnim smo imeli zaključne akademije. Mislim, da je bilo tudi to šolsko leto pozitivno bodisi zaradi rezultatov naših gojencev na tekmovanjih (letos je naš klavirski štiriročni duo, ki ga sestavljata gojenca Max Zuliani in Simon Kravos, po dolgih letih zmagal prvo absolutno nagrado na državnem tekmovanju v Sloveniji) bodisi zaradi števila diplomantov - letos kar štiri nove: s tem bomo tako presegli število 100 diplomantov, ki so se v zadnjih 4 desetletjih šolali pri nas. Zelo pomembno je bilo tudi odprtje naše podružnice v Reziji. Ne smemo pozabiti na projekt v sodelovanju z glasbenimi šolami v Sloveniji z naslovom Podajmo si roko. Zgledno sodelujemo tudi z operno hišo iz Ljubljane in RTV Slovenija, saj smo letos imeli v gosteh njen Big Band na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu, ki je nastala v naši režiji. Posebno pozornost bi namenil seminarjem in izpopolnjevanjem, s katerimi Glasbena matica nadgrajuje učno pot svojih gojencev: tudi v ta vidik se uvrščata Festival kitare Kras in Druge strune, ki znotraj festivala kitare prireja delavnice za pianiste in violiniste. Glasbena matica že vrsto let organizira tudi mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fisarmonie. Kaj pa reforma glasbenega šolstva? To me še kar zaskrblja. Budno sobi. Ne vem, katera je bila bolj presunljiva. Vedno pravim, da je Bog v svojem razodevanju neskončno ustvarjalen. Te minute so bile zame eden njegovih viškov. Mogoče prav zato, ker so bile tako nepričakovane. Ko sem postala prvič mama dvojčkov, me je najbolj vrglo s tira, da je moje življenje izgubilo vsak normalen ritem. Moje duhovno življenje ni bilo nobena izjema. Vem pa, da me je v neskončnih urah nočnega dojenja, ko sem mislila, da bo oba z možem pobralo od utrujenosti, bodrila misel, da me ne bo konec, ker imajo redovnice v strogih kon-templativnih redovih podoben ritem, kot ga imam jaz. In če one preživijo toliko let, bom preživela kakšno leto tudi jaz! Konec koncev sem kot mlado dekle resno razmišljala tudi o odhodu v samostan! Kot bi mi Božji prst nagajivo žugal, češ, kaj si si želela, a? Dojenčki postavijo življenje staršev na drugo mesto. V vseh pogledih. To je dejstvo. Dejstvo je tudi, da tega ne smeš dopustiti več, kot je nujno potrebno. Zaradi sebe in zaradi spremljamo dogajanja v zvezi z reformo: najbrž bo že prihodnje šolsko leto steklo po novih kanonih, kar bo privedlo do precejšnjih novosti glede organizacije pouka. Kakšne bodo te novosti? Po novem bo Glasbena matica lahko imela gojence le do 19. leta starosti: kdor bo želel nato nadaljevati glasbeni študij, se bo moral obvezno vpisati na konservatorij. Prav zato se trudimo, da bi našo šolo priznali z institucionalnega vidika bodisi v Italiji bodisi v Sloveniji. S SCGV Emil Komel smo pred kratkim sestavili skupen dokument, ki temelji ravno na tej prošnji. Glasbeniki, ki so se šolali pri GM, večkrat ponavljajo, da glasbeni pouk temelji na treh faktorjih: na gojencu, na njegovih starših in na profesorju. Res je. Če zmanjka eden izmed omenjenih dejavnikov, se bo študijska struktura porušila. Na Glasbeni matici žal ti elementi težko dobijo neko sintezo, ker je mrežna organiziranost pouka preveč razpršena po območju: kdor obiskuje glasbeno instrumentalne lekcije v Križu ali pa v Devinu, ima dejansko malo stika z osrednjo ustanovo in občutek pripadnosti peša. Intervju bi sklenili s pozivom: zakaj naj se mlad človek odloči za študij glasbe in petje v zboru? Glasba in petje spremljata človeka od pamtiveka. Sveta brez glasbe si res ne morem predstavljati, saj polni našo dušo in vsakdan. Glasba in petje spremljata naša čustva, naj bodo to radostni ali žalostni trenutki življenja. Toliko o glasbi v najširšem pomenu besede. Učenje glasbe pa je za mladega prav tako pomembno, saj vliva gojencu občutek mere in discipline ter požrtvovalnosti. Glasbeni študij uči, da si v življenju moraš dosežke prislužiti, zborovsko petje pa širi zavest o pozitivnosti sobivanja z bližnjim. Bodisi instrument bodisi petje sta obenem najžlahtnejši sredstvi, da lahko svobodno izraziš sebe in svoj notranji svet. Igor Giegoti svojega zakona. A to je že druga tema. Kakorkoli, naučiš se tudi tega, da začneš hvaležno srkati karkoli, kar diši po "prejšnjem" življenju, ko tvoje "srce še ni hodilo naokoli" (kot se je nekdo lepo izrazil o tem, kaj pomeni biti mama, pa mislim, da velja čisto isto za očete...). Še najbolj trenutke, ko se lahko v tišini povežeš s tem, kar ti je sveto. Kot so bili nepričakovani trenutki podobne tišine v množici v Celju pred letom dni. Takrat sem bila zraven s svojima še ne šestletnikoma. Mnogo stvari iz tistega prečudovitega dne mi je že davno ušlo iz spomina. A doživetje globoke tišine, spokojnosti, češčenja je bilo zame višek tistega dne. Se danes se spomnim, kako so mi šli mravljinci po hrbtu, ko sem s tribune opazovala množico ljudi, ki so stali in molili v tišini, ki bi jo lahko rezal... To nedeljo smo imeli v naši župniji mali evharistični kongres. Praznovali smo prvo sveto obhajilo. Zame je ta dan lep sam po sebi. /stran 12 Alenka Hvalica Foto IG Razmišljanje Ko se v tišini povežeš s svetim 9. junija 2011 Kristjani in družba NOVI GLAS Benedikt XVI. na dvodnevnem pastirskem obisku na Hrvaškem Družina je najbolj sveta ustanova zdrave družbe Vrhunec dvodnevnega pastirskega obiska na Hrvaškem, kjer se je sveti oče Benedikt XVI. mudil prejšnji konec tedna, je bil v nedeljo, 5. junija, na zagrebškem hipodromu; tam je v prisotnosti okrog štiristo tisoč vernikov vodil mašo za katoliške družine. Z jasnimi besedami je izrazil svoje kritične misli o sekularizaciji v Evropi ter izpostavil, da je človeško življenje enako vredno od spočetja do naravne smrti. Na srečanju z naslovom Skupaj v Kristusu je vernike pozdravil v več jezikih, srbščini, madžarščini, albanščini, make-donščini in nemščini, Slovence - največ jih je prišlo iz škofij Novo mesto, Celje in Maribor, spremljali so jih slovenski duhovniki, med drugimi ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek - je v sklepni molitvi nagovoril takole: "Z veseljem pozdravljam slovenske vernike. Hvala za vašo navzočnost. Bog vas blagoslovi". V homiliji je papež poudaril, da je prisotnost krščanskih družin v družbi danes potrebna bolj kot kdaj koli prej. Povabil jih je, naj se veselijo starševstva in naj se obvežejo, da bodo otroke učili moliti in molili z njimi. Krščanska družina je namreč temelj verske vzgoje, Cerkev gradijo družine, ki so "male hišne cerkve". Žal se posebej v Evropi širi sekularizacija, ki Boga odri- va na rob in v družine prinaša vse večji razdor. Absolutizira se svoboda brez odgovornosti za resnico, preko potrošnje gmotnega in površnih izkušenj pa se kot ideal izpostavlja dobro po- kot najbolj sveto ustanovo zdrave družbe". Krški škof Valter Župan je zahteval priznanje pravice do svobodnega izražanja katoliških vernikov, ki predstavljajo veči- sameznikov brez upoštevanja kakovosti medosebnih odnosov in človeških vrednot, je dejal. Vernike je pozval, naj bodo pogumni in naj ne podležejo sekularizaciji, ki ponuja sobivanje kot pripravo ali celo kot nadomestilo za zakon. Tudi zagrebški nadškof Josip Bozanič je izpostavil, da je v središču pastoralnih prizadevanj skrb za družino, ker Cerkev želi odgovoriti na izzive glede družinskih vrednot in življenjskega dostojanstva. Zato pomeni srečanje s papežem "nov zagon v prizadevanjih za družino no hrvaškega naroda in prebivalcev Hrvaške, da lahko živijo in javno zagovarjajo svoje vrednote; msgr. Župan je tudi zahteval spremembo hrvaških zakonov, ki omogočajo splav na Hrvaškem, ter nasprotoval istospolnim družinam. Kljub dežju so se verniki na hipodromu začeli zbirati že sredi noči, ko se je začelo molitveno bdenje pred svečano mašo. Za vernike je bil pripravljen tudi bogat glasbeni program. Zagrebški nadškof Bozanič je pozdravil tudi hrvaške katoličane, ki so prišli iz Bosne in Her- Sveta birma v Šempolaju Nekdanji tržaški škof msgr. Evgen Ravignani je birmoval v Šempolaju v nedeljo, 29. maja letos. Na prejem tega zakramenta je birmance pripravila katehistinja Aleksandra Jazbec. Cerkveni pevski zbor je zbrano in slovesno prispeval k župnijskemu prazniku. Birmanci in starši so se še posebej zahvalili gospodu škofu za vso slovesnost. cegovine. Na srečanje s papežem so dospeli tudi Hrvati iz drugih evropskih držav, pa tudi verniki iz Madžarske, Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Makedonije, Bolgarije, Srbije, Črne gore in od drugod. Benedikt XVI. je obisk na Hrvaškem začel v soboto, 4. junija, ko se je s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovičem pogovarjal o približevanju Hrvaške Evropski uniji. O tej temi je govoril tudi s premierko Jadranko Kosor, ki je izjavila, da Benedikt XVI. močno podpira hrvaško članstvo v EU. V svojem prvem nagovoru državi in narodu je na letališču v soboto med drugim poudaril, da Hrvaška pripada skupnosti evropskih narodov ter da je hrvaški narod Evropi veliko doprinesel s svojimi duhovnimi in moralnimi vrednotami. Obenem je izrazil razumevanje za določene dvome med Hrvati glede vstopa v EU. Podpora hrvaškemu članstvu v EU je tako očitno v skladu s pričakovanji temeljno politično sporočilo obiska. Pomemben del papeževega državniškega obiska je bil v soboto zvečer v Hrvaškem narodnem gledališču, kjer se je zbralo okrog 700 predstavnikov družbenega življenja, vključno s predstavniki pravoslavne, islamske in judovske skupnosti, ter diplomatskega zbora. Benedikt XVI. je poudaril, da je vest temelj svobodne in pravične družbe tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni. Podčrtal je, da bo Hrvaška kmalu del Evrope tudi politično in institucionalno, kot je vedno bila, zgodovinsko in kulturno. V soboto zvečer se je udeležil bdenja z okoli 30.000 mladimi na osrednjem zagrebškem trgu. Kot je dejal direktor vatikanskega tiskovnega urada p. Lombardi, je papeža posebej ganil molk, ko so na trgu lahko slišali ptičje petje. Papež je že pred prihodom na Hrvaško v letalu obsodil hrvaški ustaški režim kot del nacističnega bloka v drugi svetovni vojni ter komunizem zaradi preprečevanja vere in ateizma. Obsodbe je izražal ob spominu na blaženega Alojzija Stepinca, za katerega je poudaril, da je obdržal duha humanizma, kljub temu da je živel v dveh totalitarizmih, fašizmu in komunizmu. V nedeljo je molil na Ste-pinčevem grobu, nato pa poudaril, da je Stepinac vzor krščanskega mučenika. "Mučeništvo kard. Stepinca predstavlja vrhunec nasilja, ki je bilo usmerjeno proti Cerkvi v času groznega obdobja komunističnega pregona". Kratke Papeževa poslanica ob 97. svetovnem dnevu migrantov in beguncev (1) Kot sem jaz vas ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj ragi bratje in sestre, dan migrantov in beguncev je za vso Cerkev priložnost, da razmisli o temi, ki je vezana na naraščajoč pojav preseljevanja, da moli za to, da bi se srca odprla krščanski gostoljubnosti in si prizadeva za rast pravičnosti in ljubezni v svetu, ki sta stebra gradnje pristnega in trajnega miru. "Kot sem jaz vas ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj" (Jn 13,34) je silovito povabilo, ki nam ga je Gospod namenil in ga nenehno obnavlja: če nas Oče kliče, da bi bili ljubljeni sinovi v njegovem ljubljenem Sinu, nas kliče tudi k temu, da se prepoznamo kot bratje v Kristusu. Iz te globoke vezi med vsemi ljudmi izhaja tema, ki sem jo letos izbral za naše razmišljanje: "Ena sama človeška družina" bratov in sestra v družbi, ki postajajo vedno bolj večnarodnostne in večkulturne, kjer so v dialog vpleteni tudi ljudje različnih verstev, da bi lahko našli vedro in plodno sobivanje ob spoštovanju legitimnih razlik. Drugi vatikanski cerkveni zbor zatrjuje, da so "vsi narodi ena skupnost; isti izvor imajo, ker je Bog storil, da ves človeški rod prebiva po vsej zemlji (prim. Apd 17,26); en sam končni cilj imajo - Boga. Njegova previdnost, iz-pričevanje njegove dobrote in njegovi odrešenjski sklepi se razprostirajo na vse ljudi". Tako "ne živimo eni zraven drugih, ampak vsi hodimo po isti poti kot ljudje in torej kot bratje in sestre". Pot je ista, namreč pot življenja, toda okoliščine, ki jih srečujemo na tej poti, so različne. Mnogi se morajo soočiti z zahtevno izkušnjo preseljevanja v njenih različnih oblikah: notranje ali mednarodne, trajne ali sezonske, gospodarske ali politične, prostovoljne ali prisilne. V mnogih primerih je odhod iz domače države pogojen z različnimi oblikami preganjanja tako, da beg postaja nuja. Pojav globalizacije, ki je značilen za naš čas, ni le socio-ekonomski pojav, ampak vključuje tudi "človeštvo, ki postaja vedno bolj vzajemno povezano" ter presega zemljepisne in kulturne meje. Vsi so torej del ene same družine, priseljenci in krajevno prebivalstvo, ki jih sprejema, in vsi imajo isto pravico do izkoriščanja zemeljskih dobrin, katerih namembnost je po družbenem nauku Cerkve splošne narave. Tu imata svoj temelj solidarnost in sodelež-nost. "V družbi, ki postaja globalizirana, morata skupno dobro in prizadevanje zanj prevzeti razsežnost celotne človeške družine, se pravi skupnosti ljudstev in narodov, tako da sooblikujeta edinost in mir človeške skupnosti in jo v nekem smislu napravita za predhodnico Božje skupnosti brez meja". S tega zornega kota je treba gledati tudi na stvarnost preseljevanj. Božji služabnik Pavel VI. je opozarjal, da je "pomanjkanje bratskega odnosa med ljudmi in narodi" globinski vzrok nerazvitosti, k čemur dodajamo, da močno vpliva tudi na pojav preseljevanja. Bratski odnos med ljudmi je včasih presenetljiva izkušnja odnosa, ki zbližuje, globoke povezanosti z drugim, ki je drugačen od mene, kar temelji na preprostem dejstvu, da smo ljudje. Če jo sprejmemo in živimo odgovorno, ta izkušnja napaja življenje v občestvu in sode-ležnosti z vsemi, zlasti s priseljenci. Podpira darovanje samega sebe za dmge, za njihovo dobro, za dobro vseh v krajevni, narodni in svetovni politični skupnosti. Desetletnica smrti msgr. Kazimirja Humarja Pred desetimi leti je v začetku junija umrl znani goriški duhovnik dr. Kazimir Humar. Rodil seje v Vrtojbi leta 1925. Teološke študije z doktoratom je opravil na Gregoriani v Rimu. Po posvetitvi je najprej deloval kot duhovnik v Komnu in Opatjem selu, od leta 1943 dalje pa v goriški stolnici. Obenem je občasno pomagal še v drugih župnijah na Goriškem, tako v Podgori, Števerjanu in Jamljah. Msgr. Humarje bil zgleden duhovnik na vseh področjih duhovniškega delovanja, pomembno sled pa je zapustil tudi na drugih najrazličnejših področjih javnega življenja kot šolnik in vsestranski kulturni delavec. Zelo dragoceno je bilo njegovo časnikarsko delo najprej pri Slovenskem Primorcu, ki je izhajal prva leta po 2. svetovni vojni, nato pa pri Katoliškem glasu, predhodniku našega Novega glasa. Prav s članki v Katoliškem glasu je bil v letih nasprotujočih si ideoloških gledanj zanesljiv pričevalec katoliških in demokratičnih načel v vsem javnem življenju. Pisal je načelne uvodnike in tehtne članke ter skrbno spremljal in presojal vse javno dogajanje z vidika krščanskega svetovnega nazora. Številne prispevke je podpisoval s polnim imenom, mnoge pa tudi s kraticama K. H. in s psevdonimom Mohor Kacafura. Več pomembnih kratkih zapisov pa je opremil s črkama r + r. / (mab) Podoba Svetogorske Matere Božje na Franzotovi niši v Gorici V Gorici je mnogo podob Svetogorske Matere Božje, ne samo v zaprtih prostorih muzejev in cerkvenih stavb, ampak tudi na njenih ^ TbS Ambrosi na začetku ^ Raštela, ali pa tista, IUJlIl M'WlM iHlMlH Gosposki ul. 50 P® >j H J {HI .:J Hin ■ naslikal neznani umetnik v 19. stoletju. Žal je ta freska zelo zbledela in bi jo bilo težko primerjati z izvirno podobo Palme Starejšega, ki jo je (Jf • zasnoval pred zidanim podbojem j| . dvojnega okna sarrr-r-r-r-,^,! beneške palače. Če bi se moglo še razbrati, je bila posebnost te freske mali kvadrat nad glavo Marije, na podboju, ki morda upodablja trikotnik z glavo nebeškega Očeta in njegovega Sina. / (p. Bruno) Blagoslov podobe Svetogorske Marije Več kot dvesto let staro podobo Svetogorske Marije so v soboto, 28. maja, postavili na steno lani zgrajene cerkve presvete Kraljice Marije v Svetogorski ulici v Gorici. Blagoslovil jo je župnik Paolo Bonetti. Da, vprašaj Giovanno, ki je v neprijazni mestni četrti Barija postavila na noge in razvila popoldanski pouk. Vprašaj Anno in osamljene ostarele osebe iz Pantellerie, kakšno bi bilo njihovo življenje brez pomoči s. Patrizie. Ali pa vprašaj Francisa, kije v preteklosti bil otrok-vojak, danes pa je moški, ki študira in ima službo. Z osmimi tisočinkami za katoliško Cerkev lahko še naprej narediš veliko za mnoge. mille CHIESACATTOLICA Če nam ne verjameš, prisluhni njihovim zgodbam: www.chiediloaloro.it CEI Conferenza Episcopale Italiana ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Šiviljski tečaj za odrasle v organizaciji Skupnosti družin Sončnica Po dveh uspešnih šiviljskih tečajih za dekleta (nižja srednja šola), so se tokrat v šiviljskih veščinah preizkusile “zrelejše” gospe. Na šiviljski tečaj v organizaciji Skupnosti družin Sončnica seje prijavilo dvanajst žensk, ki so se pod vodstvom izkušene šivilje Marije Ferfo-glia Ferletič učile daljšanja ali krajšanja robov, šivanja zadrg, oženja kril, šivanja s šivalnim strojem in podobno. Gospa Marija je gospe razdelila v dve skupini, da bi se vsaki bolje posvetila. Srečanja so potekala dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, v večernih urah v Močnikovem domu cel mesec maj. Gospe so izrazile željo, da bi se jeseni zopet srečale, da bi preverile, če so poletne domače naloge, ki jim jih je naložila šivilja, pravilno izpolnile. “Vaja dela mojstra”, pravi slovenski pregovor, zato pogumno na delo! Bralna značka na Goriškem V petek, 27. maja, so v avditoriju višjih srednjih šol v ulici Puccini podelili bralne značke učencem nižje srednje šole Ivan Trinko. Na povabilo ravnateljice Elisabette Kovic je med dijake prišla v goste mladinska pisateljica Janja Vidmar iz Maribora. Vidmarjeva je znana pisateljica predvsem mladinskih knjig. Poleg tega je scenaristka, dramatičarka in kolumnistka in predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu Števerjanski Likof Ob domačih dobrotah lepo uspel tradicionalni praznik Vinoteka Števerjanski griči, prosvetni vaški društvi, Briški grič in F. B. Sedej, ter lovski družini iz Števerjana in z Jazbin so pod pokroviteljstvom občine Števerjan, Goriške pokrajine in Zadružne kreditne banke iz Ločnika, Fare in s Koprivnega ter v sodelovanju z združenjem Movimento turismo del vino in ustanovo Con-sorzio Tutela Vini Collio e Carso izpeljali domači praznik Likof. Prizorišče dogajanja je bilo osredotočeno na enem najlepših krajev štever-janske vasi, na razgledni točki dvorca baronice Tacco. Sodelovali so štev-erjanske kmetije, gostilne, agriturizmi in hotel. Na uradnem odprtju praznika, ob prisotnosti številnih uglednih gostov, je nagovoril prisotne predsednik Vinoteke Simon Komjanc, ki je podčrtal pomen praznika kot promocije tipične žlahtne briške pijače in jedi ter posledično celotnega območja. Na prireditvi je najprej pozdravila števerjanska županja Franka Padovan, sledili so ji deželni svetovalec SSk Igor Gabrovec, direktor Zadružne kreditne banke iz Ločnika, Fare in s Koprivnega Davide Furlani ter župan občine Gorica Ettore Romoli. Prihod voza, naloženega s sodom vina, z briškimi dobrotami in cvetjem, v spremstvu deklet v narodnih nošah, je odprl vrhunsko okroglo mizo o temi Sredozemska kuhinja in sred- njeevropska vina, ki jo je vodil priznani novinar Claudio Fab-bro. Zdravnik Claudio Taboga je spregovoril o pozitivnih zdravstvenih učinkih mediteranske diete na človeški metabo- lizem, Alessandro Culot, pokrajinski delegat ustanove Accade-mia Italiana della cucina in ustanove pokuševalcev vina ONAV, je predstavil mediteransko kuhinjo od začetkov do današnjih dni, enolog Rodolfo Rizzi, predsednik združenja enologov, pa je predaval o srednjeevrop- skih vinih ter predstavil tudi razne sorte, ki uspevajo na tem območju. Likof je ponudil obiskovalcem, ki so se v petek, 3., in v soboto, 4. junija, mudili v Števerjanu, pokušnjo sadov domače zemlje, vina, olja, briških jedi, pa tudi predstavitev zgodovine, kulturnega življenja, navad in domače obrti. Letošnji Likof so organizatorji želeli obeležiti s paradnim prihodom prepoznavnih rumenih vesp Collio. Na programu je bila enogastronom-ska pokušnja z razstavo izdelkov domačih obrtnikov in tipičnih vaških jedi. Poskrbljeno je bilo tudi za razne vodene pokušnje. Priznani časnikar Toni Gomišček je vodil pokušnjo šestih penin iz Slovenije, Italije in Francije; agronom Miloš Čotar je predstavil oljkarstvo in spremljal pokušnjo štirih vzorcev štever-janskih oljčnih olj; biolog ter član združenja Slow Food Italia, Giulio Colomba, pa je pokuševalcem sledil ob predstavitvi raznih malvazij. Celoten tehnični del manifestacije je z vso vnemo in dragocenimi napotki spremljal pravi izvedenec na enogastronomskem področju, Goričan Claudio Fabbro. Na programu je bila tudi otroška delavnica z izdelavo zmajev. Organizatorji želijo s tem praznikom promovirati sadove, ki jih daje zemlja briškemu človeku. Želijo pač obdariti goste z malo tiste tipične števerjanskosti, prijaznosti, sproščenosti pri uživanju briške kapljice in jedače. Vse to, kar mislimo, da današnji družbi večkrat primanjkuje. MD S-rifiji r "if.ir i' -" .!. slovenskih pisateljev. Na srečanju z učenci, ki jim je podelila knjižne nagrade, seje predstavila in govorila o svoji preteklosti in tudi pozabavala učence. Povedala je, da ne bo govorila o svojih romanih, kajti “le bralci imajo pravico kaj povedati o pisateljevih delih”. Povedala je tudi, da se ne more postati pisatelj “kar tako”. To se človeku v življenju “zgodi”, tudi za umetnika se ne moreš izučiti. Človek lahko le začuti v njem neko “spodbudo” in ji potem v življenju sledi. Velik uspeh si je pisateljica izborila pri učencih s šaljivim nagradnim kvizom 'Koga briga knjiga1, Med samo izvedbo je avtorica povedala, da je hotela s kvizom odvreči tezo, da fantje manj berejo kot punce, oziroma, da berejo knjige le pod pritiskom. Bralna značka že petdeset let spodbuja razvoj bralne kulture mladih v Sloveniji in v zamejstvu, je dopolnilo učnega programa. Učenci imajo med šolskim letom možnost si izposojati knjige iz šolske knjižnice (šola ima že nekaj let knjižničarko Gabrijelo v prostorih v ulici Grabizio). Bralna značka je kot obšolska dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. / Karlo Nanut "Jaz, mi, oni - multikulturni dialog" v Piacenzi V petek, 3. junija, je bilo v palači Farnese v Piacenzi odprtje mednarodne likovne razstave “Jaz, mi, oni - multikulturni dialog”, na kateri sodelujejo tudi Franko Žerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice ter Loretta Dorbolo’ iz Benečije. Navedenim so se pridružili še trije bosanski umetniki: Enes Levič, Slavko Medunič in Ruža Gagulič. Multikulturni projekt, ki seje pričel marca v Rimu, bo v naslednjih mesecih zajel tudi druga mesta Italije oz. BiH. Po Piacenzi se bo razstava preselila v Gorico (16. junija, Kulturni dom). V poletnem času bo na ogled še v Sarajevu, Jajcu in Brčku. akcijo, pri kateri bo sodelovalo okrog 30 združenj, prejeli visoko pokroviteljstvo in voščila predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana. Predstavila je program dneva, ki se bo na trgu Evrope začel ob 8.30 s krvodajalsko akcijo v prisotnosti italijanskih in slovenskih zdravnikov; kri naj bi daroval tudi predsednik FJk Renzo Tondo. Ob 9. uri bodo odprli stojnice prostovoljskih društev, ob 11.30 bosta nastopili plesna skupina iz Ločnika in skupina harmonikarjev iz Nove Gorice. Ob 12.30 so predvideni pozdravni nagovori predstavnikov oblasti. Predsednik pokrajinske zveze krvodajalcev Egidio Bragagnolo je povedal, da bo ob 15. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici potekal posvet na temo Skupaj darujemo življenje. Na njem bodo spregovorili o različnih vidikih krvodajalstva in iskanju skupnih poti - z italijanskega in s slovenskega zornega kota. "Pobuda je nekaj edinstvenega, gotovo bo tudi drugim v zgled". Od 17. ure dalje se bodo na trgu zvrstile različne glasbene skupine, ki bodo lahko zadovoljile raznoliko občinstvo (reggae, jazz, hard rock, balkanska glasba itd.). Vabljeni! Sobota, 11. junija, na skupnem goriškem trgu Prva čezmejna krvodajalska akcija! Odborniki goriške sekcije prostovoljnih krvodajalcev "Remo Uria Mul-loni" želijo povezati goriški prostor ob meji. Sad večmesečnih prizadevanj je prva čezmejna krvodajalska akcija, ki bo potekala na skupnem goriškem trgu v soboto, 11. junija. Na predstavitveni konferenci v dvorani goriškega občinskega sveta je odbornik Stefano Ceretta opisal pobudo kot dogodek, ki se ne omejuje na besede, temveč se konkretno udejanja v korist ljudi. Občinska uprava je predlog predsednika goriške sekcije krvodajalcev Marca Fonzarja z navdušenjem osvojila, "sedaj smo pred dogodkom, ki bo gotovo uspešen". V imenu mestne občine Nova Gorica je svetovalka za zdravstvo in socialno varstvo Marinka Saksida poudarila, da je delo takih prostovoljnih organizacij potrebno za bolj kakovostno družbo. Fonzar je svoj poseg uvedel v slovenščini: "Kakšno veliko veselje je živeti, biti del življenja in ga darovati". Poudaril je čudovito stvarnost darovanja krvi in dodal, da "Gorica ni nikdar bila kot Berlin, meja ni nikdar bila zid, in vendar so nas mejna črta in različni jeziki dolgo delili". V zadnjih letih so zato navezali stike s slovensko stvarnostjo in naleteli na navdušen odziv. Mladi tajnik Rdečega križa Nova Gorica Aleš Markočič se je spomnil vzdušja na prednovoletnem srečanju in potrdil, da je nakazana smer odlična. "Pomembno je, da najdemo nove in mlade darovalce". Podpredsednica goriške sekcije Patrizia Zampi je povedala, da so za prvo čezmejno krvodajalsko Robert Bensa, Ivo Cotič, Pavel Černič, Diego Pete-jan, Mitja Feri, Fabjan Koršič, Fabio Cuel, Marko Volčič, Robert Makuc, Marko Čavdek, Igor Tomšič, Janez Ter-pin in Damjan Dornik so leta 1986 pod vodstvom prof. Aleksandra Kodriča zaorali ledino na mladinskem odbojkarskem področju na Goriškem, saj se je z njimi nižja srednja šola I. Trinko prvič v zgodovini prebila na državni finale v odbojki. Trinkovci so takrat gladko osvo- jili pokrajinski in deželni naslov ter prijetno presenetili z osvojitvijo prvega mesta na meddeželnem tekmovanju v Rovigu, kjer so v skupini poleg naših tekmovali še dijaki iz Mark (državni prvaki leta 1985), Toskane, Veneta in Poadižja. Na državnem finalu v Rimu, ki je bilo jeseni istega leta, jim pa žal ni uspelo prikazati igre z meddeželnega tekmovanja in tako so dosegli končno deveto mesto. Njihov uspeh gre pripisati pred- Šolski šport / Odbojka vsem kakovostne- _C| # 11*1 I mu c^u sl°vcn’ Trinkovci na odbojkarskem “. igrišču po 25 letih škem, saj so odbojkarji Trinka bili odraz vseh štirih goriških športnih društev: OK Val, ŠZ 01ympia, ŠZ Soča in ŠD Naš prapor. Nekdanji meddeželni prvaki so se pred tednom dni srečali v Doberdobu in se med seboj pomerili v odbojki. Nekateri se še aktivno ukvarjajo z odbojko, drugi pa so že pred desetletjem obesili telovadne copate na klin. Večer so nadaljevali v bližnjem agriturizmu, kjer jim je kapetan R. Bensa s pesmijo "Mi, ki... " obudil spomine na podvig iz leta 1986. Razšli so se z željo, da se bodo v bližnji prihodnosti spet srečali. pravljične krajine, kot tudi upodablja ženske like, ki kar sijejo s platen. Njene mačke, iz žgane gline in keramike v raku tehniki, lepo nagovarjajo gledalca s stopnic nekdanjega stopnišča in s samega klavirja v galeriji Ars; pričajo pa in govorijo predvsem o dejstvu, da Simonejeva ne slika samo ljubiteljsko, ampak slikarstvo in kiparjenje resno študira. Juan Arias Gonano, ki je akademsko izobraženi slikar - rodil se je v Argentini, a živi in dela na Goriškem -, se na razstavi predstavlja z na videz zahtevnim nizom, s slikami v črno-beli tehniki. Nekatere so risbe v tušu, druge pa so živ dokaz, kako se lahko včasih izjemno lepo slika v črno-beli tehniki. Presenetljiva je njegova postavitev lutke, kot so zanimivi tudi njegovi "multipli", se pravi: niz manjših, na videz enakih slik, ki so odslikane v različnih barvnih tonih. Večer je z branjem poezije v gradeškem narečju popestril Giorgio Rossi, množičen obisk odprtja razstave pa je ponovno dokazal, kako pomembna je galerija Ars zaradi svoje središčne pozicije v mestu. zm Likovna galerija ARS na Travniku / Razstava Pripovedujem Pripovedujem - Ioracconto je naslov lepe razstave, ki so jo ob prisotnosti go-riških slikark in slikarja odprli v petek, 3. junija, v galeriji Ars na Travniku in bo na ogled mesec dni po urniku delovanja Katoliške knjigarne. Maria-dolores Simone, Vera Elvira Mauri ter Juan Arias Gonano so slikarji, ki že precej časa sodelujejo, tokrat pa so se predstavili skupaj, in sicer vsak s svojim zaokroženim slikarskim opusom, tako Simonejeva kot Maurijeva pa sta dali na ogled tudi nekaj svojih keramik, prva svoje presenetljive in radožive mačke, druga pa nevsakdanje upodobitve čeveljčkov plesalk in tudi baletnih kostumov. V petek zvečer se je na odprtju razstave zbralo izjemno veliko ljudi; nagovoril jih je Jurij Paljk, ki je povedal, da gre za zadnjo likovno razstavo v letošnji sezoni, kot je tudi v kratkih orisih predstavil vse tri likovnike. Med seboj so si različni, veže pa jih skupna zaveza figurativnemu bljanje ženske figure ni pri Mau-rijevi zgolj iskanje videnega, ampak gre za upodabljanje občutij; prav tako je pretanjeno njeno slikanje nevsakdanjih kompozicij elementov iz sveta plesa, medtem ko so keramike izjemno skrbno izdelane in odsevajo nežnost avtorice. "Mariadolores Simone bo lahko še tako dopovedovala svetu, da ni večen optimist, a njene slike govorijo same zase", je dejal Paljk, ki je naglasil predvsem izjemno in sredozemsko uglašeno paleto živih barv goriške slikarke, s katerimi nam riše in slika naravnost načinu slikanja in upodabljanja. Vera Elvira Mauri se predstavlja z nizom portretov ženskega lika, vsi portreti so v vseh niansah temno modre barve, slikarka upodablja balerine in svet plesalk, prav tako je izjemno dopadljiv njen niz, kjer ženskega telesa ni več, so pa zato odsevi sveta plesalk. Presenečajo tudi njene keramike v raku tehniki. Upoda- Foto Boris Prinčič Foto Boris Prinčič V nedeljo, 22. maja, so v Štmavru prejeli prvo sv. obhajilo Barbara, Andrej, Petra in Thomas. Spremljala sta jih katehistinja Majda Mačus Prinčič in domači župnik Marijan Markežič. V Pevmi so 29. maja Kristjan, Simon, Maja, Katja, Ivana, Ma-nuel, Jana, Veronika in Eva potrdili svojo vero z zaikramentom birme, na katerega jih je pripravil domači župnik Marijan Markežič. Nadškof Dino De Antoni jim je položil na srce, naj postanejo božji darovi in dar drug drugemu predvsem s svojo krščansko držo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vljudno vabi na Glasbeni večer pod lipami BAKALINA Jani Kutin, glas Renata Lapanja, harmonika Danilo Cotar nam bo predstavil sir Tolmin c iz Čadrga in s/Tarsko skuto Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 23. junija 2011, ob 20.30 V nedeljo, 8. maja, so v Pevmi prejeli prvo sv. obhajilo Nicolo', Ivan, Fabjan, Liza in Karin. Spremljala sta jih katehistinja Majda Mačus Prinčič in domači župnik Marijan Markežič. ameriški univerzitetni sistem in sistem financiranja šolnin. Ob ogledu zadnjega filma Avatar smo spregovorili o ekologiji in koriščenju zemeljskih virov ter spoštovanju narave in domorodcev, ki si želijo le mirnega življenja na ozemlju svojih prednikov. Večkrat nam pohlep in želja po ekonomskem razvoju ne dovolita videti lepote neokrnjene narave in tako si sami sebi kopljemo jamo. Filmsko delavnico bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu, saj je odkrivanje klasičnih in modernih fimov pomembno sredstvo spoznavanja kulture, pomembno pa je, da ne sprejemamo pasivno sporočil, ki nam jih filmi posredujejo. SiPe Filmski forum v Mladinskem domu Priložnost za pogovor o medsebojnih odnosih zuje pozitivno reakcijo ženske, kateri je zdravnik po pomoti diagnosticiral neozdravljivo bolezen. Pred zabavnim razpletom sta gledalce ganili njeno prvotno nesprejemanje usode ter njena odločitev, da polno zaživi Letos smo v Mladinskem domu vsak drugi petek v mesecu imeli filmsko delavnico, ki je bila namenjena gojencem pošolskega pouka in ostalim članom. Želeli smo namreč, da bi si mladi pod mentorstvom lahko kritično ogledali filme in po ogledu imeli debatni krožek. Izbrali smo nekaj znanih in manj znanih filmov, ki obravnavajo najrazličnejše tematike. Tako smo na našem prvem srečanju videli II diavolo veste Prada; svetovno uspešnico, ki govori o svetu mode in egoistični konkurenčnosti na delovnem mestu. Film je bil tudi priložnost, da smo spregovorili o medsebojnih odnosih in o našem odnosu do mode ter njenih vplivih na naše obnašanje. Z znanim fil- mom Charliea Chaplina II monello smo spoznali nemi film in začetke filmske produkcije. Ta tragikomedija nam je tudi pomagala spoznati socialne stiske dvajsetih let. Ogledali smo si tudi dve komediji: Benve-nuti al Sudin Che belila giornata, ki na svojevrsten, a zanimiv način spregovorita o razlikah med jugom in severom Italije, o predsodkih, o multikulturni družbi. Z ironijo prikazujeta pereče probleme italijanske družbe. Govorili smo tudi o lepoti življenja in o sprejemanju hudih boleznih; priliko za ta pogovor nam je nudil manj znani film L'Ultima vacanza, ki prika- sleherni trenutek. Ob krasnem filmu The blind si-de smo spregovorili o vrednotah in moči pristnih osebnih odnosov. Poleg tega smo spoznali Obvestila Mladinski dom vabi mlade iz srednje šole na: Izzive 2011 -Poletne dejavnosti od 13. do 24. junija; zeleni teden od 24. do 29. junija; pripravo na vstop v srednjo šolo od 5. do 9. septembra; vpis k pošolskemu pouku 2011/12. Informacije in vpis do 31. maja (50% popust na letni vpisnini): ulica Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. SD Sončnica in AŠZ 01ympia prirejata poletno središče Srečanja 2011 za otroke od 3. leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu Sv. Družine. Tel. št. 335 5952551 (Damijana). V kleti Borgo Conventi pri Fari (ob observatoriju) je do 10. junija na ogled med 10. in 20. uro razstava 30 del 10 furlanskih umetnikov. Razstavljajo Evaristo Cian, Cildi (Silvano Serdino), Luciano De Gironcoli, Maurizio Frullani, Luciano Martinis, Claudio Mrakic, Giovanni Pacor, Stefano Padovan, Mario Tudor in Enzo Valentinuz. Tel. 0481 888004. Svet slovenskih organizacij za Goriško vabi včlanjene organizacije in društva, da se udeležijo seminarja o arhivskem vodenju, ki bo v torek, 14. junija 2011, ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Organizacija in izvedba seminarja sta v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice. Poletne delavnice Mavrica-ŠC Melanie Klein. V sodelovanju z občino Sovodnje prireja ŠC Melanie Klein od 4. do 22. julija poletne delavnice za otroke od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje sprejemamo do 18. junija na goriškem sedežu ŠC Melanie Klein v Sovodnjah (pot na Roje 25) vsako soboto od 9. do 13. ure. Info na 334 1243766, vsak dan od 10.30 do 12. in od 18.30 do 20.30, www. melanieklein. org. Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja ob 100-letnici ustanovitve večdnevni planinsko-turistični izlet v Bolgarijo od 25. junija do 3. julija. Prevoz z avtobusom. Prednost imajo člani. Vabilo na enodnevno romanje na Zaplaz 27. junija letos v cerkev Matere Božje in na grob blaženega Alojza Grozdeta. Ogled Novega mesta in znamenitosti. Vpisovanje do 15. junija pri župnikih štandre-ške dekanije in g. Jožetu Markuži za devinsko dekanijo (tel. št. 040 229166). Čestitke Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je Alenka Di Battista zaključila dvopredmetni študij zgodovine in umetnostne zgodovine. Za odličen uspeh ji čestitajo vsi prijatelji - skavtski voditelji SZSO. Darovi V skrbstveni sklad Mladinskega doma - Gorica za družine gojencev v potrebi: NN 250 evrov. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 10.6.2011 do 16.6.2011) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 10. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 12. junija (vodi Ezio Gos-gnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 13. junija (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba - Zanimivosti v naši okolici - Iz krščanskega sveta - Obvestila. Torek, 14. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru-Glasbena oddajaj Matjažem. Sreda, 15. junija (v studiu Danilo čo-tar): Pogled v dušo in svet: Gozdovi V Kanalski dolini - Izbor melodij. Četrtek, 16. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu - Obvestila. Tudi Musi