Pottnt urad mi Colovec — Vertagsposlaml !M1 K)agen'ur1	t:haja v Cetovcu — Erschcinungscrt Ktagenlurt	Posameini tivod 1.!0 4i)., mesečna naročnina 5 čitingov





P. b.b.
Ceiovec, petek, 13. junij 1975
Štev. 24(1714)
Stovemi nismo števiike mnrwe( smo Me!
Zato se ne pustimo ziorahijati za dvomijive statistične manipuiacije
Avstfija je dvoiičnost in ziaganost $voje manjšinske poiitike spet snkrat žeto jasno demonstrirata pred vso svetovno javnostjo. Tako-Mkoč v istem trenutku, ko je zvezni predsednik poziva) večinski narod Sirokogrudnosti do manjšin ter je zunanji minister Bieika zagotav-'!o!, da hoče Avstrija izpotniti svoje obveznosti iz državne pogodbe, je zvezna viada razposiaia v presojo svoj osnutek zakona o ugotavljanju manjšine oziroma — kakor srameitjivo imenujejo ta protimanj-Hnski nakiep — o .štetju posebne vrste". !n to ktjub temu, da je tako Preštevanje povsem v nasprotju z državno pogodbo in še posebej z Mednarodnim manjšinskim pravom; ktjub temu, da sta prizadeti manjšini tako ugotavijanje jasno in odiočno odkioniii; kijub temu, da je šugosiavija že ponovno opozorita, da bi uresničitev te protimanjšinske namere resno ogrozita odnose med obema državama.
Avstrija, ki se rada ponaša kot Pravna in demokratična država in Id bi nauke o pravnosti in demokratičnosti rada delila celo drugim, je makiavelistično brezobzirno mi-Mo vseh upravičenih pomislekov in Utemeljenih argumentov napravila v svoji manjšinski politiki nadaljnji korak v smeri skrajne protimanjšinske nastrojenosti. In sicer je napravila ta usodni korak zavestno M preračunano, v polni meri se zavedajoč, da ne gre pri tem za -razumljivo pravico vsake države, da si preskrbi potrebne statistične podatke", marveč za očitno kapitulacijo pred zakletimi sovražniki Manjšine in za ugoditev njihovi zahtevi, da se z ugotavljanjem Manjšine po eni strani legalizirajo uspehi desetletne asimilacije in germanizacije, po drugi strani pa z atomizacijo manjšine stvarno in teritorialno zožijo njene pravice.
Koroški Slovenci smo na vse to ponovno opozarjali in svarili vlado pred takim korakom. Vendar je šla brez pomisleka preko vseh opozoril in svarit. Čeprav je kanc-ter Kreisky še lani zagotavljal, da proti volji manjšine ne bo preštevanja, se je vlada proti odtočnemu odporu koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov odločila za tak korak, v katerem zato ne moremo videti drugega kot pa brezobziren diktat.
Toda mi nismo številke, marveč smo ljudje; zato se tudi ne bomo pustiti zlorabljati za dvomljive statistične manipulacije!
Kakor je razvidno iz trska, nameravajo pri predvidenem .štetju posebne vrste" spraševati po občevalnem jeziku. Koroška UVP pa je v svojem stališču k osnutku zakona tudi že povedola, da je treba vnaprej jasno določiti odstotek, ki bi bil merodajen za izvedbo člena 7 — se pravi, ob kolikih desetinkah odstotkov bi potem priznali koliko desetink pravic.
Ob takem brezprimernem ciniz-
mu more biti odgovor le ta, da moramo vsakršno preštevanje privesti do absurda. Morda zveni nedostojno, toda v takih razmerah in ob takih pogojih bi bil na vprašanje glede občevalnega jezika verjetno najboljši odgovor . leck-micharscherisch" (po naše bi se takemu .jeziku" tudi reklo .vritme-piščina"); poleg tega pa dopušča fantazija seveda še nešteto drugih možnosti, tako da bi s .štetjem posebne vrste" lahko ugotovili res pester jezikovni in s tem narod-
nostni sestav prebivalstva v prizadetih predelih Avstrije.
Noj potem Avstrija pred domačo in svetovno javnostjo ugotovi, da na Koroškem ni več Slovencev, da na Gradiščanskem ni več Hrvatov; naj potem prizna, da jih je likvidirala .demokratična" republika s svojo .vzorno" in .širokogrudno" manjšinsko politiko!
Le po dejanjih bomo znotraj države in bodo zlasti tudi v mednarodni javnosti ocenjevali pripravljenost Avstrije, da ravna kot pravna država, smo v zadnji številki zapisali na rob vzpodbudni izjavi zveznega predsednika Kirchschla-gerja. Od takrat je minil komaj teden, pa že moramo ugotoviti, da so v Avstriji — vsaj kadar gre za manjšine in njihove pravice — besede in celo izjave najvišjih predstavnikov države nekaj povsem drugega kot pa dejanja. Takemu ravnanju se navadno reče dvoličnost a!i dvojna morala — pri čemer pa odgovornost ne nosi tisti, ki to ugotavlja, marveč oni, ki daje povod za tako ugotovitev.
Ko7i7ro je vredna beseda predsednica a vsfri/sCe repubbCe?
Z.e	Jn/ za zt?ezw/w prcJscJw^o?M Jr. A/rcZ?scZ?/Jger;ew,
/J sc je — ^a&or srMo poroča/: v zaJrrjr	našega /:sfa — Jo-
vo/j jasno zavze/ za šrro^ogrrrJno reševanje manjšinski/? vprašanj, se je og/asii ta Ji znnanji minister Jr. Zšieika-ZfaritreK. 7*nJi njegove keseJe na preJavanjn v oJkorn za znnanjo poiitiko ki vsaj Jeioma Zakko avrstiii meJ tista znamenja, ki kažejo, Ja se Dnnaj po svoji prepotentni okiaJitvi Jo /agos/avije poiagoma /e začenja trezniti in iskati pot spet nazaj na tako raven meJJržavnik oJnosov, ki je vreJna civiiiziranik Jržav.
Minister Zšie/ka je namreč meni/, Ja ki ki/o v interesa okek Jržav, če ki se že končno izmota/i iz začaranega kroga not in izjav ter ki /akko razvija/i meJsekojne oJnose nemoteno in v Jaka Jokre-ga soseJstva. VenJar pa je minister iskrenost te svoje že/je kar sam postavi/ v Jvom že v nas/eJnjem stavka, ko je Jeja/.* dvstrija to vsekakor že/i, je pa oJ/očna taJi v koJoče oJ/očno zavračati ka-kršneko/i neosnovane oktožke in samničenja.
Znajti takaj je minister kote a/i nekote prezr/ oziro?na zamo/ča/ kistvo. Pri opozori/ik /agos/avije na neizpo/njene okveznosti Avstrije pač ne gre za .neosnovane oktožke" a/i .samničenja", marveč za pravico in ce/o Jo/žnost /agos/avije, Ja kot sopoJpisnica Jržav-ne pogoJke skrkno čava naJ tem, kako se ta pogoJka spoštaje a/i ne spoštaje.
Porej je ta Ji povsem zgrešeno, če minister Zšie/ka ok/aJitev av-strijsko-jagos/ovanskik oJnosov skaša .ateme/jevati" s tem, Ja se je menja spremeni/a jagos/ovanska presoja o priprav/jenosti Avstrije, Ja izpo/ni svoje okveznosti iz Jržavne pogoJke. 3e posekej pa je ministrova argamentacija na majavik nogak, če po eni strani priznava, Ja je /agos/avija apravičeno nezaJovo/jna zaraJi Jvajset-/etnega neizpo/njevanja Jržavne pogoJke, po Jragi strani pa kot pomemken korak v smeri popo/ne izpo/nitve Jržavne pogoJke navaja prav tisti zakon o Jvojezičnik napisik, pri katerem je Avstrija prej vso svetovno javnostjo prizna/a ne samo svoj skrajno negativni oJnos Jo manjšin, marveč taJi svojo nemoč, Ja ki — kakor ji to na/aga Jržavna pogoJka — napravi/a konec vsem pojavotn rasizma in nacizma.
Zato je pač težko verovati zagotovi/om avstrijskik Jržavnikov, Ja se Avstrija ne mis/i izogniti izpo/nitvi še neizpo/njenik okveznosti iz Jržavne pogoJke. Nasprotno.' ravno JogoJki, ki so se zvr-sti/i takorekoč istočasno z izjavama preJseJnika Kirc/?sc/?/Jgcr;d in ministra /?ie/ke — Ja ome?nmo /e osnatek zakona o Kgoidv/;JM;M manjšine ter primer Jiskriminacije v Ce/ovca — naravnost si/ijo k prepričanja, Ja je priprav/jenost Avstrije, spoštovati pogoJke in izpo/niti meJnaroJne okveznosti, samo verka/na, meJtem ko se v Jejanjik nesramno naJa/jaje po/itika zapostav/janja in raznaro-Jovanja.
Ok tem se nekote postav/ja vprašanje, ko/iko je v?eJna keseJa preJseJnika avstrijske v/aJe?
TUD! GRAD!$ČANSK! HRVAT! POUDARJAJO:
„Odklanjamo vsako ugotavljanje manjšine!"
Z zborom v Velikem Borištofu, ki sta ga minulo nedeljo priredila Hrvaško kulturno društvo ter Hrvaško tiskarsko društvo, so se tudi gradiščanski Hrvati vključili v proslave ob 30-!etnici zmage nad fašizmom ter 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
Na zboru, kjer je predsednik HKD Ivo Mtiller posebej pozdravil tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, predstavnike iz SR Hrvaške ter zastopnika jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, je o obletnicah, katerima je posvečena prireditev, spregovoril predsednik Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju Tibi Jugovič. Dejal je, da tudi gradiščanski Hrvati že dvajset let čakajo na priznanje narodnostnih pravic. Pozval je predstavnike Avstrije, naj ne govorijo le lepe besede, marveč naj takoj pristopijo h konkretnemu izvajanju določil člena 7 in tako izpolnijo obveznosti, ki jih je prevzela Avstrija z državno pogodbo. Odločno se je izrekel proti vsakršni obliki ugotavljanja manjšine oziroma štetja posebne vrste, kar je proti določilom državne pogodbe in zato za manjšino povsem nesprejemljivo. Prav tako pa je bila povedana odločna beseda tudi na naslov tistih .Hrvatov", ki se zavzemajo za asimilacijo manj-šine.
Osrednji del prireditve je bila velika narodna manifestacija s pestrim kulturno-prosvetnim sporedom, ki ga je izvajalo pet skupin, med njimi tudi .Trio Korotan" s pevci iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzeja Kežarja. Tako smo koroški Slovenci vrnili obisk gradiščanskim Hrvatom, katerih folklorna skupina .Kolo Slavuj" je pred nedavnim sodelovala na manifestaciji v
Pliberku. Predvsem pa je bila udeležba zastopnikov koroških Slovencev prepričljiv izraz povezanosti in solidarnosti obeh narodnih skupnosti v skupnem boju za dosego pravic, ki so jima zagotovljene v zakonih, ustavi in mednarodni pogodbi.
Na skupni prireditvi Hrvaškega kulturnega društva in Hrvaškega tiskarskega društva v Velikem Borištofu so izglasovali tudi resolucijo, naslovljeno na avstrijsko zvezno vlado. V resoluciji uvodoma poudarjajo, da se je hrvaška narodna skupnost na Gradiščanskem vedno in brezpogojno priznavala k suverenosti in integriteti svoje domovine Avstrije, vendar pa republika Avstrija vse do danes, dvajset let po podpisu državne pogodbe, še nikakor ni izpolnila svojih obveznosti do hrvaške narodne skupnosti. Opozarjajo, da so želje in predstave Hrvaškega kulturnega društva glede izvajanja člena 7 pristojnim avstrijskim dejavnikom znane že dvajset let, toda iz vzrokov, ki jih niso zakrivili Hrvati, je bila izpolnitev člena 7 doslej preprečena. Medtem pa se je položaj hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem bistveno poslabšal.
.Nikakor ni izraz državnopolitične odgovornosti ter iskrene demokratične miselnosti in strpnosti, če se mora majhna narodna skupnost desetletja boriti za uresničitev pravic, zajamčenih v državni pogodbi," je rečeno v resoluciji. .Kaj pomagajo še tako dobro mišljeni pozivi državnega poglavarja in vladnega šefa, če ne sledijo ustrezna dejanja?" Pri tem gradiščanski Hrvati opozarjajo na .sramotno" ravnanje pri finančnem pospeševanju hrvaških kulturnih organizacij ter pričakujejo, da bodo pristojni avstrijski dejavniki k
ponovno izraženim predlogom zavzeli konkretno stališče in da bodo potem sledila dejanja, kajti: .Saj vendar za tiste gradiščanske Hrvate, ki hočejo ohraniti svojo narodnost ter zahtevajo izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ne more biti merodajno mnenje asimilantov."
Posebno odločno odklanjajo gradiščanski Hrvati vsakršno obliko ugotavljanja manjšine. Če pogledamo razvoj naše narodne skupine v zadnjih desetletjih, je rečeno v resoluciji, in se spomnimo besed zveznega kanclerja, ki je dejal, da je dobro znano, kje Hrvati živimo, potem se za nas avtomatično postavlja vprašanje po dejanskem smislu in namenu ugotavljanja manjšine ali štetja posebne vrste. „Mi vidimo v takem štetju le nadaljnji instrument za zaostritev ozračja in ga zato z vso odločnostjo odklanjamo."
Ob koncu udeleženci zbora v Velikem Borištofu znova pozivajo avstrijsko zvezno vlado in vse pozitivne sile v tej državi, da izvedejo člen 7 v tistem duhu, ki bo odgovarjal tolikokrat poudarjeni pogodbeni zvestobi in strpnosti. S svoje strani pa zagotavljajo pripravljenost za stvarne pogovore, ki bi služili iskrenemu prizadevanju za ohranitev hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem.
Pred nedavnim je tudi Hrvaški akademski klub na Dunaju naslovil resolucijo na avstrijsko vlado ter jo pozval, naj čimprej izpolni člen 7 državne pogodbe. Predvsem pa HAK odklanja vsakršno ugotavljanje manjšine ter obsoja štetje posbne vrste kot diskriminacijo. Tak popis bi, kakor je rečeno v resoluciji, pomenil izmikanje obveznostim iz leta 1955 ter bi predstavljal nestrpno in nevarno kršitev mednarodne pogodbe.
2 —Štev. 24(1714)
HB3EgESW!a
13. junij 1975
Diskriminacija je diskriminacija
pa naj se diskriminatorji še tako trudijo, da bi jo zanikati
..Sprememba namembnost! je samovoijen akt proti siovenski narodni skupnosti, ki s pravno ureditvijo države nima nič več opravka. Z vsemi sredstvi, tudi s kršenjem zakona, se je poskušaio preprečiti, da bi siovenska ustanova postaia iastnik zemijišča. Predvsem pa pomeni ta skiep ekiatantno kršitev doiočii čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Tako je prišio do naravnost edinstvenega primera diskriminacije, in to ie nekaj dni zatem, ko je dežeini giavar trdi), da na Koroškem ni nobene diskriminacije in nobenega zatiranja. "
S temi besedami so zastopniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev ter društva ..Kuiturni dom " prejšnji teden na tiskovni konferenci prikazati nedavni skiep ceiovške občine v zvezi z zemijiščem, kjer naj bi nastat stovenski Kutturni dom, kot tisto, kar dejansko je: kričeč primer očitne diskriminacije, naperjen proti stovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Zastopnikom koroškega tiska so na pod-iagi dejstev — pogodb in odločb celovškega magistrata— nedvoumno in prepričljivo (seveda ne za take novinarje, ki svojo poklicno nalogo objektivnega obveščanja javnosti — zlasti v manjšinskem vprašanju — često zlorabljajo za pristranske obtožbe in enostransko manipuliranje javnega mnenja) dokazali, da predmetna sprememba namembnosti zemijišča nikakor ni bila sprejeta .izključno iz gradbenih in zgodovinskih vzrokov", kakor skuša to zdaj prikazovati občina, marveč da je šlo pri stvari za preračunano in zavestno dejanje proti Slovencem, pri čemer je občina lahkomišljeno šla preko veljavnih in obveznih določil zakonov, državne pogodbe in mednarodnega prava.
V dokaz je pravni zastopnik društva .Kul-turni dom", odvetnik dr. Franci Zwifter, že v prizivu proti nameravani spremembi namembnosti opozoril na odločbe celovškega magistrata, po kateri je bilo lastnikom predmetnega zemljišča izstavljeno gradbeno dovoljenje, ki Ije pravnoveljavno še danes, kakor je magistrat ponovno pismeno potrdit še 16. 5. 1974. Že obstoječe pravice zazidave tudi poznejša sprememba načrta o namembi površin ne more okrniti, kakor je nedopustna sprememba načrta o namembi površin, ki bi nasprotovala pravnoveljavne-mu gradbenemu dovoljenju. Predvsem pa sprememba načrta o namembi površin ni dopustna iz samovoljnih in nestvarnih vzrokov.
Kljub temu pa se je vse to zgodilo in je zato društvo „Kulturni dom" v svojem prizivu povsem upravičeno ugotovilo, da je sprememba načrta o namembi površin predvidena samo zato, ker !je kupec zemljišča slovensko društvo. „S tem se hoče namreč preprečiti zgraditev siovenskega Kuiturnega doma, in to iz vzrokov, ki nikakor niso stvarni, marveč nasprotno protiustavni," je rečeno v prizivu in opozorjeno, da pomeni to izrecno kršitev ustavno zagotovijene pravice enakosti pred zakonom, poieg tega pa
očitno diskriminacijo siovenske narodne skupnosti.
Enako je v svojem prizivu ugotovil tudi pravni zastopnik dosedanjih lastnikov zemljišča, odvetnik dr. Gottfried Tschurtschen-thaler (o katerem nihče ne more trditi, da je Slovenec, niti prijatelj Slovencev), ki je prav tako poudaril, da je ta manever tako prozoren, da mora vsakdo spoznati namen — preprečiti, da bi zemijišče postaio siovenska iast. „To je jasna kršitev doiočii državne pogodbe in ustavnopravno zajamčene enakopravnosti... Kar se tukaj dogaja, je huda zioraba zakonskih doiočii, ki je v posmeh vsaki pravni državi."
Sedanji poskusi celovške občine in njenih odgovornih dejavnikov, da bi zbrisali s sebe madež kršenja zakonov oziroma samovoljnega prikrojevanja pravnih določil, so pravzaprav le izraz in dokaz slabe vesti. Ob mahinacijah, ki so se jih posluževali, da bi preprečili nakup zemljišča po slovenski ustanovi, so namreč sedanja sklicevanja na mednarodno leto spomeniškega varstva prav tako malo verodostojna, kot pa čez noč (namreč šele potem, ko je bila sklenjena pogodba o nakupu zemljišča) odkrito zanimanje za ..zgodovinski pomen" zemljišča. To še toliko bollj, če si sedanje ravnanje občine ogledamo v luči tiste njene .naklonjenosti" Slovencem, kakor se zrcali v dejstvu, da je morala Zveza slovenskih zadrug polnih dvanajst let čakati na gradbeno dovoljenje za svoj center v Celovcu. Zato tudi vse sedanje licemerstvo ne more prikriti dejstva, da gre za očitno diskriminacijo. Diskriminacija pa je in ostane diskriminacija, naj se diskriminatorji še tako trudijo, da bi jo zanikali!
Seveda pa mesto Celovec — kakor zatrjujejo — .mirne vesti" pričakuje priziv na višje instance, saj je lahko prepričano, da se v Avstriji ne bo našel forum, ki bi očitni primer diskriminacije koroških Siovencev enkrat osvetlil tudi s politične strani. Nasprotno: vsak morebitni priziv bo ocenjen izključno samo iz formalno-pravnega vidika, kakor je formalizem menda sploh edino pravno me-
Brafs^a zveza
med ZXP v Ceiovcu m ZB NOV v Vo/mTru
„Pofrje?M	ožfpljd Msrm	sMpMo MrM prod zlo-
crTM&eTHK /<Mrz??!M v ledi) 7947—7943, 7M sMpMf žrtve za zrzzago resrdcf, prav/ce, svoTrodo/ja^ja d? /ja^ezm rlo domov;?!?.
V	prrjare/js^o poveza??;'^ čl%?dl? oded org<27MZ%<d; se Mrlo krepili jasMosr pogledov, pogMw lw zavest, da doče wora slovenstvo še da/je živeti wa gradf, Al je njegova že tisoč štiristo let.
Tem čistim namenom naj sinži naše potrjeno bratstvo, Al Aočc izpo/njevanjn svojih naiog posvetiti naj^o/jše moči.
Naj živi svododna rast narodnostne sArrpnostl, Al je ena na oAeA straneh meje dvej? dežel."
Tako je rečeno v LISTINI O POBRATENJU, ki sta jo zadnjo nedeljo v Vojniku pri Celju „v spoštovanju in ljubezni" sklenili in potrdili Zveza koroških partizanov iz Celovca ter Združenje borcev narodnoosvobodilne vojne v Vojniku.
Na prireditvi, ki je bila posvečena tridesetletnici osvoboditve, krajevnemu prazniku Vojnika ter štiridesetletnici tamkajšnje Strelske družine bratov Dobrotinškov, je v imenu veččlanske delegacije ZKP spregovoril predsednik Karel Prusnik - Gašper. Dejal je, da niso prišli med tovariše v Vojnik zato, da bi tožili in obtoževali Avstrijo, katere državljani so koroški Slovenci, ki že vseh trideset let po vojni opozarjajo avstrijske državnike na nevarnost, ki grozi Avstriji s strani nemškonacionalističnih hujskačev, ker popuščanje tem silam pomeni izpodkopavanje temeljev republike Avstrije.
„Prlšll smo med v%s," je naglasil predsednik Prušnik, „d% otrdimo m demonstriramo tovarištvo, Al je Mo sAov%no med nemi v najtežjih d? AAr%t! TMjslavnejšlA č%s!A zgodovine slovenskega in vseA j^goslov^nsAlA narodov. Prišii smo med vas, da vam čestitamo k veiikim gospodarskim in socialnim MspeAom, ki ste jik dosegii v tridesetik (etik mir%. Prišii smo med vas, da r?MM!/etdr%7Mo našo sArtpno zgodovino in našo trdnost v sknpnem kojn proti reakciji in nazadnjaštvn."
V	svojem govoru je predsednik ZKP spomnil tudi na prireditve, ki smo jih tridesetletnici zmage nad fašizmom posvetili koroški Slovenci: 13. aprila je bila spominska svečanost v Škocijanu, 8. maja je sledilo polaganje vencev na partizanskih grobiščih^ 25. maja je bila manifestacija koroških Slovencev v Pliberku z več kot 2500 udeleženci, 1. junija pa se je okoli 1000 ljudi zbralo na spominski svečanosti pri Perš-manu nad Železno Kaplo.
„3dr!Ar%t smo koroški .S/ovcnci v zadnjik dvek mesecik m%nijestir%(i našo vo/jo do oAstopt in narodnega življenja. Na tek množičnik zkorik pa smo glasno ponovili tndi naše zakteve po uresničitvi našik pravic, ki so nam zajamčene v členK 7 državne pogodke. Čeprav je letos maja minilo že dvajset let od podpisa te mednarodne pogodke, moramo koroški Slovenci namreč še vedno voditi koj za najosnovnejše človekove pravice — koj za naš materni jezik, koj za narodno in socialno enakopravnost, koj proti Jašizma in za izkoreninjenje nacistične miselnosti."
Praznovanje 30-letnice osvoboditve, 40-letnice Strelske družine ter krajevnega praznika v Vojniku je trajalo od srede do nedelje. Spored je bil izredno pester ter je segal od predvajanja partizanskega filma „Kozara" in šolske prireditve „Pokaži kaj znaš" preko uprizoritve „Raztrgancev" ter otvoritve prizidka osnovne šole tja do strelskega tekmovanja, odkritja spominske plošče in polaganja vencev pri spomeniku NOV.
rilo, ki velja v Avstriji, kadar gre za narodne manjšine in njihove pravice.
# Avstrija se ponaša s formaino-pravno ureditvijo manjšinskega šoistva, češ, da je pouk v obeh jezikih zagotovijen povsod, kjer je prijavijen vsaj 1 otrok. Praksa tega formaiizma pa je taka, da dve tretjini siovenskih otrok nimata pouka v materinem jeziku!
$ Avstrija se skticuje na formaino-pravno rešitev vprašanja siovenskega uradnega jezika pred šodišči. V resnici je stovenščina degradirana na poiožaj pomožnega jezika, in še to samo na treh obrobnih okrajnih sodiščih, kjer pa ni sodnikov in uradnikov, ki bi biti voijni aii sposobni uradovati v s!o-venskem jeziku!
^ Avstrija se hva!i z rešitvijo vprašanja siovenskega uradnega jezika pri upravnih
Starodavni grad v Brestanici, ki je bil leta 1941 in tudi še v naslednjih letih prva postaja na trnjevi poti slovenskih izgnancev, ki so jih nacisti pregnali v Srbijo, Bosno in Hrvaško ter v razna taborišča v Nemčiji, je bil minulo soboto spet prizorišče tradicionalnega srečanja nekdanjih izgnancev. Letos je bila prireditev posvečena 30-letnici osvoboditve in 30-letnici vrnitve izgnancev — .letu lastovke pod rodni krov", kakor je na otvoritvi spominske razstave dejal dr. Tone Ferenc.
Na brestaniškem gradu se je zbralo okoli 5000 ljudi, med njimi mnogi nekdanji izgnanci, ki so tudi ob tem srečanju obujali spomine na usodo pregnanstva. Med udeleženci so bili zastopniki občine Bajina Bašta, kjer je v drugi svetovni vojni našlo svoj novi dom tisoče izgnanih Slovencev; prišli pa so tudi predstavniki zamejskih Slovencev.
Udeležencem srečanja v Brestanici je govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je tudi sam spoznal trpljenje izgnancev v Nemčiji. Dejal je, da so bili izgnanci, ki so bili na tu-
jem daleč od doma in domovine, ponosni takrat, ko so jih osvobajale zavezniške armade, in sicer ob zavesti, da je ta njihova osvoboditev tudi zasluga partizanske vojske. Ponosni smo bili, da pripadamo novi Jugoslaviji, državi zmagovalki, je naglasil Šetinc, za-
ših narodov, organizatorje bele garde, domobranstva, ustaštva in četništva, ki so do konca pripadali zločinski sili, ki je prekrila Evropo s koncentracijskimi taborišči in milijoni grobov."
Govornik je opozoril, da pozivajo danes nekateri k strpnosti
„Let tastovke pod rodni krov"
to se tudi danes pridružujemo vsem, ki obsojajo poskuse podcenjevanja vloge naše narodnoosvobodilne vojske pri osvoboditvi domovine ter pri vojaškem porazu nacizma in fašizma.
.Zlasti pa ne dovolimo, da omalovažujejo naš boj tisti, ki so bili do konca Hitlerjevi zavezniki in so se borili proti njemu šele, ko je bilo povsem jasno, da je zgubil vojno. Nekateri pa celo tega niso zmogli, v Hitlerjevih bojnih vrstah so bili do zadnjega dne. Mislim izdajalce na-
do zločincev, češ: pozabimo že preteklost; vsak naj prizna svoje napake, pa bo vse dobro. Radi bi — je dejal Šetinc — da bi izbrisali črto ločnico med tistimi, ki so se bojevali za svobodo, in onimi, ki so bili izdajalci. „Mi pa tega ne moremo pozabiti. Toda ne samo zaradi včerajšnjega, temveč tudi zavoljo jutrišnjega. Zakaj vsi tisti, ki so nekoč pripadali zločinski nacistični sili, se danes pridružujejo novim gospodarjem — to je svetovna reakcija, ki si krčevito prizadeva, da zaustavi zma-
govit pohod napredka po vsem svetu."
Ko je govoril o hujskaški gonji proti Jugoslaviji, je Šetinc dejal, da se pri tem poslužujejo najbolj ogabnih natolcevanj in laži, samo da bi omajali zaupanje v samoupravljanje in v politiko neuvrščenosti. „V nekaterih časnikih in revijah v tujini, ki jih urejajo med drugimi tudi nekateri duhovniki-emigranti, je polno strupa proti naši stvarnosti. Tudi del zahodnega tiska tendenčno, špekulativno prikazuje razmere pri nas. Na moč si prizadeva, da bi prikazal Jugoslavijo, kakor da je v njej polno nasilja in preganjanja. A resnica je ta, da pri nas nismo nikogar zaprli, ker piše pesmi ali prozo. Nihče ni v ječi, ker nazorsko drugače misli. Mora pa odgovarjati pred zakonom vsakdo, kdor širi klevete in nestrpnost, kdor organizirano deluje proti naši ustavni ureditvi. Tako smo dolžni ravnati tudi zaradi nauka iz preteklosti, ko je umetno razpihovanje sovraštva in nestrpnosti privedlo do ustaških in četniških pokolov ljudi. Zato čuvamo bratstvo in enotnost, ki je temelj, na katerem trdno stoji Jugoslavija."
obtasteh. Vendar tukaj niti formaino-pravne rešitve ni, marveč gre samo za odlok, ki pa je spioh maio komu poznan. Zato zahtevi po siovenskem uradovanju čestokrat siedi opo-zoriio: ..Karntner, sprich deutsch!" ter nedvoumna grožnja, naj se zgubi čez Karavanke, komur tukaj ne ugaja!
$ Avstrija samohvaino navaja ko! rešeno ce!o vprašanje dvojezičnih napisov, vendar pri tem zamoiči, da se je v tem vprašanju njen pravni formaiizem zaradi kapitutacije v!ade, zakonodajama in varnostnih obiastt pred nacionaiističnimi in neonacističnimi eiementi izrodi) v očitno ter uradno toterira-no kršitev zakona!
Celo vrsto takih sadov avstrijskega pravnega formalizma bi lahko še navedli — od stališča, da ni mogoče preprečiti protislovenske dejavnosti, ker Heimatdienst ni v svojih pravilih zapisal, da bo deloval proti Slovencem in njihovim pravicam, pa tja do zagotovila, da v Avstriji ni neonacizma, ker nihče ni več član nacistične stranke. Zaverovanost v ta pravni formalizem postaja že naravnost perverzna, tako da vidijo merodajni predstavniki naše države višek naklonjenosti manjšinam ter dokaz pospeševalnega manjšinskega prava celo že v sklepu o ugotavljanju manjšine oz. .štetju posebne vrste". Tudi tukaj se postavljajo na formaino-pravno stališče, da je to pravica sleherne države. Zavestno in načrtno pa zamolčijo, da v resnici gre za ugoditev dolgoletni zahtevi manjšini najbolj sovražno nastrojenih sil, da gre za uradno sankcioniranje sadov desetletne raznarodovalne politike, za okrnitev še zadnjih pravic manjšine ter za poskus, da bi se izognili obveznostim iz državne pogodbe.
Zato pravni formaiizem, ki se ga posiu-žuje Avstrija pri obravnavanju in reševanju manjšinskega vprašanja, ni odraz pravnega reda in zakonitosti, marveč nasprotno izraz in dokaz samovoijnega izkriv!janja zakonov ter ziorabijanja pravnih norm. To pa jem!je Avstriji tudi vso moratno pravico, da bi se ponašaia kot pravna država. In to daje tudi prav predstavniku mednarodne manjšinske organizacije, ki je na nedavni manifestaciji v Pliberku deijal, da je Avstrija .ena manjšinam najbolj sovražnih držav v Evropi " I
Osvoboditev in državna pogodba
temelja, na katerih je zgrajena stovenska gimnazija
Tradicionalna akademija Zvezne gimnazije za Siovence v Celovcu je tudi letos potekata v že znanem in u:taijenem okviru. Zadnjo nedeljo je biia veiika dvorana delavske zbornice v Ceiovcu :pet na-poinjena do zadnjega sedeža, med udeieženci je biio mnogo častnih 9ostov, šolska mtadina pod vodstvom svojih učiteijev pa se je predstavita s pestrim in obširnim sporedom. Poseben pečat ietošnji prireditvi pa je dajaio zadovoijstvo, da je siovenska gimnazija po osemnajstletnem „podnajemništvu" končno ie dobiia svoje iastno šoisko Posiopje.
PrugrofavT/anju manjšine
Proti ugotavijanju manjšine oziroma štetju posebne vrste so se minuto soboto izrekii tudi udeieženci simpozija „Avstrija in njene manjšine", ki so ga na Dunaju priredite organizacije Kathotische studie-rende Jugend, Evangetische Akademie ter Aktion kritisches Christen-tum. Povabtjeni pa so biti tudi zastopniki Zveze stovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnega sveta koroških Stovencev.
Temu brez dvoma razveseljivemu dogodku je posvetil del svojega pozdravnega govora tudi ravnatelj dvorni svetnik dr. Pavle Zakotnik, ki je ob tej priložnosti opozoril na temelja, na katerih je zgrajena slovenska gimnazija: to sta osvoboditev leta 1945 in državna Pogodba iz leta 1955. Če ne bi bilo osvoboditve, bi biti koroški Slovenci že izbrisani, je naglasi) ravnatelj, člen 7 državne pogodbe Pa nam poleg drugih pravic zagotavlja tudi pravico do lastnih srednjih šol, torej tudi do lastne gimnazije.
Ko je nakazal razvoj te šole od njene ustanovitve do danes, je ravnatelj Zablatnik ugotovi), da je slovenska gimnazija v teh osemnajstih letih dobro opravila svojo Preizkušnjo: zdaj ima šola v 18 razredih skupno 436 dijakinj in dijakov; maturantov je letos 36, tako da se je skupno število povzpelo že na več kot 400 dijakov, ki so uspešno končali na slovenski gimnaziji; za prihodnje leto pa je že toliko novih prijav, da bo imela šola spet tri paralelne prve razrede.
.Ta uspešni razvoj slovenske gimnazije pa je narodnim nasprotnikom trn v peti," je poudaril dr. Zablatnik. „Našo šolo so skušali ožigosati kot .veliki strup', toda Pristojnim lahko povemo, da je ta strup treba iskati drugod, kajti slovenska gimnazija že vse od začetka in tako tudi danes vzgaja mladino v narodni zavednosti in v zvestobi do avstrijske domovine." Ravnatelj je tudi še povedal, da se je gimnazija „na tihem" že preselita v novo poslopje (v našem listu smo o tem poročali — op. ured.), ki ga bosta uradno otvorila v sredo ob 12.45 uri ministra Moser in Sino-Watz. Posebno zahvalo za podporo pri predčasni preselitvi je ravnatelj izrekel dosedanjemu predsedniku deželnega šolskega sveta Gutten-brunnerju in celovškemu županu Guggenbergerju, ki sta v znak pri-
znanja prejela šopek rož (ob tem se je marsikdo spomni) tudi druge ^zasluge" župana, ki je z občinskim odborom pravtaiko v „Ruck-zuck-Vertahren" preprečil gradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu).
Razvoju slovenske gimnazije je veljal tudi recital pod naslovom Jz razvalin v novo bodočnost", ki je v besedi in sliki prikazal nekaj mejnikov v zgodovini koroških Slovencev. Pod vodstvom prot. Regina Ida Vospernika so recitirale Andreja Zikulnig, Andreja Hartman, Eva Kraut, Olga Vouk in Marija Doujak.
Ostali spored je imel težišče na pevsko-glasbenem področju, ko se je okoli 250 dijakinj in dijakov pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča predstavilo v dekliškem, fantovskem, otroškem in izbranem zboru ter še v inštrumentatni skupini. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno opisovati vse te nastope, naj zato le kratko ugotovimo, da se je naša srednješolska mladina
tudi letos predstavila z bogatim mednarodnim sporedom, ki je obsegal pesmi v slovenskem, nemškem, latinskem, angleškem slovaškem, češkem in hrvaškem jeziku. Svoje znanje iz angleščine pa je z odrskim prizorom demonstrirala tudi skupina učenk in učencev 3. a razreda, kjer je bila letos prvič uvedena angleščina.
Na splošno moramo ugotoviti, da so vsi mladi izvajalci — v besedi, pesmi, glasbi in igri — pokazali veliko mero prizadevnosti, navdušenja in znanja; njihovi nastopi so bili živa priča, da naša srednješolska mladina ljubi svoj narod in materino govorico ter spoštuje druge narode in druge jezike.
Ob koncu naj še povemo, da so bili med častnimi gosti nedeljske akademije tudi predsednik deželnega šolskega sveta Karl Kircher, njegov predhodnik in sedanji predsednik deželnega zbora Josef Gut-tenbrunner, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, prelat Aleš Zechner, celovški župan Leopold Guggenberger, za republiški rekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije svetovalka Lojzka Virtič, vodja manjšinskega šolskega oddelka Rudi Vouk, strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko, zastopniki ljubljanske univerze ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Na posvetovanju so zlasti poudarili, da se je položaj slovenske manjšine v zadnjih mesecih še nadalje poslabšal. Ugotovili so, da ni uspelo razširiti diskusije o koroških Slovencih na celotno Avstrijo, kot je bilo nameravano. Izolacija manjšine se je nasprotno stopnjevala in dosegla tako stopnjo, da pripadniki manjšine le še med seboj razpravljajo o svojih problemih. Prav tako je bilo kritično ugotovljeno, da manjka informacijskega gradiva o koroških Slovencih v nemškem jeziku.
Udeleženci so biii predvsem mnenja, da je treba zastaviti vse siie, da se prepreči skrita obiika ugotavljanja manjšine. Namen takega ugotavljanja po mnenju dis-kutantov ni dovolj jasen, ker ni povedano, čemu naj bi služili dobljeni podatki. Nekateri so bili mnenja, da utegne parlament zakon o štetju posebne vrste sprejeti še v tej dobi, zato silam, ki nasprotujejo takemu ravnanju avstrijskih oblasti, ostaja le malo časa za morebitne protiukrepe. Zastopnik katoliške akcije Koroške dr. V/aldstein
pa je posebej opozorit, da študijska komisija nikdar ni sprejela sklepa o ugotavljanju manjšine.
Predstavnik ZSO dr. A. Molle je menil, da je cilj vseh protislovenskih sil, da preprečijo koroškim Slovencem celo tudi najmanjši uspeh na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Prizadevajo si, da bi spravili v izolacijo celotno manjšino, ki naj bi obupala nad tem, da v koroški oz. avstrijski družbi ne najde zadostne podpore. Kritično pa je ocenil tudi odnos cerkve do vprašanja koroških Slovencev ter posebej omenil diskriminacijski dekret o komunizmu, ki je bil ponovno objavljen v publikaciji „Gemeinsames Karnten — Skupna Koroška". Zastopnik NSKS F. Warasch je kritično osvetlil dosedanjo avstrijsko manjšinsko zakonodajo ter predstavi) Spomenico koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe, prav tako pa je udeležence simpozija seznanil tudi z najnovejšim primerom diskriminacije — odločitvijo celovške občine, da prepreči gradnjo slovenskega Kulturnega doma.
V delovnih spupinah so udeleženci razpravljali o ugotavljanju manjšine, o jezikovni problematiki, o psiholoških vprašanjih ter o cerkvenih modelih reševanja manjšinskega vprašanja na Koroškem. Iz znanih razlogov so odklonili vsakršno obliko ugotavijanja ntcnjšine. Glede jezikovnega vprašanja so menili, da je slovenščini v upravi in tehnologiji treba zagotoviti večjo veljavo, nemško govoreče sodeže-tane pa prepričati o potrebi znanja slovenščine. Tako imenovani .prastrah" se pogosto ustvarja šele s pomočjo komunikacijskih sredstev, na vsak način pa se z njihovo pomočjo širi. O cerkvenih modelih reševanje manjšinskih vprašanj pa je bilo ugotovljeno, da so na videz morda idealni, vendar je praksa precej drugačna, kakor se to kaže ziasti giede liturgičnega jezika in pri voiitvah farnih odborov.
Grafični bienale v Ljubljani
V petek 6. junija so v prostorih Moderne galerije v Ljubljani slovesno odprli 11. mednarodni bienale grafike. S to kulturno manifestacijo, katere častni pokrovitelj je letos predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz -Tito, se glavno mesto Slovenije uvršča v sam vrh svetovnega kulturno-umetniškega dogajanja.
Ljubljana je bila prvič gostiteljica mednarodnega grafičnega bienala leta 1955. Od takrat dalje sta rasla tako kvaliteta kot obseg prireditve, za kar je skrbela kot organizator Moderna galerija, posebne zasluge pa ima njen ravnatelj prof. Zoran Kržišnik.
Letošnja prireditev ima hkrati spominski značaj proslavljanja osvoboditve, saj se je tako pomembna likovna izložba razvila na temeljih priznane ljubljanske grafične šole in partizanske grafike, zrasle med narodnoosvobodilnim bojem.
Prikaz grafičnih listov na enajstem bienalu je dosege! vsestranski višek: 440 avtorjev iz 51 držav vsega sveta predstavlja 1259 eksponatov. V zastopanosti Vzhoda in Zahoda ter dežel Tretjega sveta se kaže raznolikost smeri, struj in šol v grafičnem ustvarjanju. Pestra motivika, od čiste ornamentike, geometrijskih form do projeciranja fotografij in uporaba različnih
tehnik razmnoževanja odlikuje prispevke sodelujočih umetnikov.
Merilo za udeležbo je bila predvsem kvaliteta. To je ocenila strokovna mednarodna žirija, ki je podelila tudi nagrade najboljšim ustvarjalcem. Velika premija je pripadla Japoncu Akiri Matsumoti, drugo in tretjo nagrado pa sta prejela Jugoslovan Andrej Jemec in Ron Kitaj iz ZDA. Istočasno so bile podeljene nagrade likovnih kritikov, nekaterih galerij, ustanov in podjetij.
Številna udeležba jugoslovanskih umetnikov z dovršenimi deli znova dokazuje veljavo jugoslovanske grafike v mednarodnem merilu. Avstrijsko grafiko zastopa osem ustvarjalcev. Posebej moramo omeniti ponovno udeležbo našega rojaka Valentina Omana, ki prikazuje tri novejše grafike: AnkaraL, Anatolija II. in Fosili III.
Pregled celotnega bienala omogoča izredno bogat katalog z biografskimi podatki umetnikov, seznamom njihovih del ter s slikovnim gradivom.
Razstava bo odprta do konca avgusta. Zaradi izrednega pomena te kulturno-umetniške prireditve bi bilo razveseljivo, da bi razstava prodrla med najširšo publiko in ne nazadnje tudi med koroške Slovence.
pro/. /. Te^ovni^
TONE SVETINA	283
Rog se je usodno bližal.
. . . Takrat so gorele Hinje. Nebo nad gozdom je bilo krvavordeče. Zdaj pa je čisto in blesti se kot ploskev črnega diamanfo ... Pogled na to goro mu je tudi takrat zbudil tesnobo... zdaj pa se je tesnoba spremenila v grozo...	/
Kolona avtomobilov je zavozila v gozd. Mimo njih so brzeta črna debla najbolj osamljenega sveta. Bilo mu je, ko da vro skozi njegovo zavest šumeče sanje in plapolajoči ognji. Spomnil se je Balantiča in njegovih verzov, ki jih je prebral tolikokrat, da jih je znal na pamet. Njegove besede so se prepletale s kriki gozda. Nepretrgoma so odmevali rezki rafali, kot bi se v njegovih globinah razvijala bitka. Ob butanju teles, ko so preskakovala korenine in jame, je čutil nemirne utripe src. Ni vedel, kaj počne. Nagonsko si je z zobmi zrahljal žico že toliko, da je lahko potegnit roke iz nje. Potem se je naslonil in v njem so odmevale besede pesnika, ki je s puško v rokah zgorel v Grahovem: ...?!% ?:%&/% swrb srp pozvanja, že v žo/rcTM sMopM groze p/apo/a??!........(?rez križev, rož, gro-
bovi M???:'... joj, /ep je wo/^ s prsfjo zasafl/? ... ^onec je /*/:ZH ...
Nekdo ob njem je naglas zajokal. Vstal je vojni kurat, dvignil je roke nad glavo in naglas molil:
.Moj Bog, moj Bog, usmili se nas in nam odreši duše . . ."
Valjhunu so zvenenle besede: ... o zew/j% ?:aša ^r%š?M
. . . F f/o??! se /*o??? o/?r?!!7, ??; rrh za dro/?f;?!e zvezd /?: ??e za ve/eto& ?:e/'<! . .. ojoj, pada/ se??! v strdš?:e ??!reže ... po^/?č/ so??C!! ?r:e ?M s??!;/ prod . .. f/ s/ ?!e/?o :?: ze???/j<2 ...
Kolona se je počasi ustavljala. Pokanje je bilo čedalje močnejše. Bilo jim je, kot bi v njivo klasja zavel vihar...
Valjhunov pogled je steklenel. Premikal je suhe ustnice, kot bi zlogoval ... rrdd^KŽe se?!C so ved?!o ožje, ožje, vse bše ža/ost v svef/e??! src% pAF%, Faj /d z /?r/d^osfjo o/? s/o-vesM, /4/Fa, zdaj pr/d/, s???rt, odvrge/ se??! orožje ...
Vse, kar se je dogajalo potem, je bil spomin, kakor boleč urez z britvijo. Stroji so se ustavili. Vase jih je sprejel tekoči trak, ki jih je nosil v pogubo, nezmotljivo, kot predmete serijske proizvodnje.
Na obeh straneh so stali stražarji drug ob drugem, z brzostrelkami v rokah, togo in trdno kot drevesa. V vrstah po pet in pet so jih pomikali proti žgočemu bobnenju. Nenadoma je'zazijala pred njimi temina brezna. Rob, kjer se je svet končal in se je začenjalo nedoumljivost globin .. . Proti njemu so šli pohlevno, dokler jih ni požrla zemlja ...
„Moj Bog, moj Bog, odpusti mi moje grehe," je zašepetal Valjhun, tik preden se je približat robu. Njegovim predhodnikom so brizgnile temne sence v hrbet ogenj. Na usodnem robu se je spotaknil in z žvižganjem zrnja v ušesih je padal v žrelo teme. Nekajkrat se je odbil od skalnih čeljusti podzemlja in pristal na mehkobi gnusobe. Njegove oči je objela tema, iz kakršne se je porodil svet in v kakršni bo tudi utoni). Otrpnil je v grozi. Zalivali so ga vzdihi, škripanje z zobmi in trzanje zamirajočih udov.
) Nanj so padala trupla in ga zasipala z uničujočo težo.
Topli curki krvi so mu zalivali obraz, oči in roke. Nekatera trupla so se odbijala in bobnela globlje v prostore podzemskega brezna. Kriknil bi na pomoč, pa mu je tuja kri zalivala usta. Sprosti) si je roke. Branil se je umirajočih, ki so grabili drug po drugem. Skoraj zasut s trupli se je le izvleke) izpod njih in se zavlekel pod previs, ki ga je ščitit toliko, da se ni zadušil. Pretipal se je od glave do bosih pet in ugotovil, da je samo opraskan. Znorel bi, vzel bi sl življenje, če bi si ga imel s čim, tako pa mu ni preostalo drugo, ko da se začne bojevati z umirajočimi. Metal jih je s sebe, odrival na rob, da so strmoglavljali v globino. Ranit se je na njihovih zobeh in nohtih ...
Na robu brezna so prasketale brzostrelke. Njihovi hudobni prebliski so mu slepili oči, ki so gledale mrliške maske sobojevnikov, prežetih z zadnjim sovraštvom in razočaranjem. Velike oči, kakršnih še nikoli ni videl ... To je bila belina niča, kres zenic ... Roke kot kremplji poginjajočih ptic . . Gnetenje trupel — ni vedel, ali je to boj ali prijateljsko objemanje ...
Ognjena predstava pekla je zvodenela. Curki krvi po njegovem telesu so žgali kot raztaljeno želo. Mislil je, da bo poblaznel od glasov. Tu ni bito več besed. Samo kriki. Kot bi se zlilo zvonjenje stoterih zvonov k velikonočnim procesijam, kot bi tulile vse sirene sveta, rjovele zveri, ki se plazijo, tekajo ali letijo... Bili so to glasovi rek, spočetja ali konca, ki mori vse živo. Bil je to jok in krohot... Grgranje in kokotanje voda ... Zvenčanje jekla, ko udarja ob jeklo, hrstenje lesa in lomljenje kosti . . . Jok vseh vetrov in cviljenje ...
Zamolklo mu je tolklo srce in izgubil je občutek za čas. Mislil je, da mu bodo popokale vse kite in žilice.
.O, križani, kako sem objokoval tvoje muke, toda o
4 —Štev. 24(1714)

Siovenski študentje in dijaki so se pokioniii
13. junij 1975
Dragi fotoamaterji
V	današnjem času, ki je poin hektike in obremenitve čioveka na delovnem mestu, izpolni mnogo ijudi svoj prosti čas z udejstvovanjem, k< jim nudi razvedrijo in jih utegne v živijenju uravnovesiti. Takšna udejstvovanja so razni hobiji aii „konjički". ..Konjičkov" katere jahajo posamezniki, bi iahko nažfe!i ce!o vrsto. Tokrat hočemo nagovoriti predvsem fotoamaterje, torej tiste ijudi, ki so v posesti cenenega aii dragega fotoaparata, da bi posneii družinske in druge dogodke (prireditve); aii izietnike in hriboiazce, ki deiajo pokrajinske siike; fotoamaterje, ki stikajo na kratke razdaije rože, živaiice in podobno ter seveda tudi tiste, ki se že bavijo s fotografskimi eksperimenti.
Prav gotovo ima vsakdo med nami iepe siike, s katerimi bi iahko sodeiovai na razpisanem nagradnem tekmovanju v fotografiranju, objavijenem v obeh siovenskih tednikih, katerega ponovno objav-ijamo.
1. Pri nagradnem tekmovanju iahko sodeiuje vsak in sicer v skupini A do 20 iet starosti, v skupini B od 20. ieta naprej. 2. Fotografirajo naj se spomiadanski motivi južne Koroške. 3. Siike so iahko črno-beie, barvne aii diapozitivi vsake veiikosfi. S. Nagrajeno bo prvo mesto v črno-beii in barvni stiki ter diapozitivi v obeh skupinah A in B. Nagrada bo bon za nakup fotomateriaia v znesku 300.— šiiin-gov. Poieg tega imajo tudi tisti možnost sodeiovanja, ki k zgoraj omenjeni temi nimajo primernih stik. Tudi za to prosto temo je razpisana nagrada v višini 300.— šiiingov. 6. Siike pošljite do 22. junija na na-siov: Siovenski fiimski kiub, 9020 Ceiovec - Kiagenfurt, Gasometer-gasse 10. Prirediteij jamči anonimnost postanih dei, zato naj jih avtorji opremijo s petmestno števiiko (šifroj, imena pa pritožijo v zaprti ovojnici. Prirediteij bo ovojnice odpri šeie po končanem ocenjevanju dei.
V	petek 27. junija ob 20. uri bo v Ceiovcu v Gasometergasse 10 razdeiitev nagrad, na katero ste prisrčno vabijeni. Ob tej priiožnosti imajo siovenski fotoamaterji iepo priiožnost, da se med seboj spoznajo.
Št. Jakob v Rožu
Na pobudo Kluba slovenskih študentov na Dunaju je 29. maija večje število slovenskih dijakov in študentov iz Celovca in Dunaja obiskalo bivše koncentracijsko taboreče Mauthausen. V okviru kratke spominske svečanosti smo pri osrednjem spomeniku položili venec v spomin žrtvam fašističnega terorja in borcem za svobodo. Predsednik dunajskega kluba Mirko Boročnik je v svojem spominskem govoru orisal barbarstvo fašizma, ki je z neverjetno krutostjo skušalo svetu vsiliti svojo „civiliza-citjo" in proti kateremu so se borili protifašisti vsega sveta, da bi b ognja in pepela nastat nov pravičnejši svet. Zanj so se borile zmagovite čete protihitlerjevske koalicije, predvsem Rdeče armade, zanj so šli v trd in neizprosen boj partizani DO vsej Evropi, predvsem Jugoslovani, kakor tudi slovenski partizani na Koroškem, partizani na Poljskem, v Italiji, Grčiji itd. Zanj so se boriti delavci v tovarnah in rudnikih, zlasti pa tisti mi-
Beijak
Pred nedavnim smo na beljaškem pokopališču pokopali ravnatelja glavne šole v pokoju, Karla Domni-ka. Rajni se je pred 70. leti rodil na Koroškem. Ljudsko šolo je obiskoval v Ločah nad Baškim jezerom, kjer je takrat njegov oče služboval kot orožnik. Po plebiscitu se je s starši umaknil v Slovenijo, kjer je obiskoval višje šole in diplomiral na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Služboval je kot učitelj v Mežiški dolini, med vojno v Trgu — Feldkirchnu, po vojni na glavni šoli v Podkloštru in nato kot ravnatelj novoustanovljene glavne šole v Ledincah (sedaj ima ta šola svoj domicil v Maloščah). Kot uspešen učitelj in zaveden Slovenec je hitro našel dobre stike z domačim ljudstvom, kar pa ni bilo po volji večno včerajšnjim krogom. Na prefrigan način so izsilili premestitev na beljaško glavno šolo, kjer je do svoje upokojitve leta 1964 poučeval tudi slovenščino in bil zadnja tri leta ravnatelj. Poleg tega je tudi poučeval na slovenski kmetijski šoli v Po-dravljah. Težka bolezen ga je priklenila na posteljo, končno ga je smrt rešila trpljenja. Kot kolega in predstojnik in tudi drugače je bil povsod spoštovan in priljubljen.
žrtvam fašizma
lijarfi taboriščnikov, ki so bili brezpravni sužnji v kacetih tretjega raj-ha. Jetnike v taboriščih, vse protifašistične borce, partizane v gozdovih in delavce v tovarnah je družila in povezovala zavest, da so vsi del nerazdružljive skupnosti, ki se je zaklela, da osvobodi človeštvo najhujšega barbarstva vseh časov. Moč in udarnost antifašističnega boja je bila torej v široki in trdni mednarodni povezavi vseh naprednih in osvobodilnih gibanj. Tudi junaški boj slovenskega ljudstva je bil del zgodovinske bitke protihitlerjevske zveze držav in narodov ter vseh protifašističnih sil sveta. V tem boju so si stali ramo ob rami slovenski in avstrijski antifašisti združeni v boju proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu.
Ob koncu je predsednik Boročnik poudaril, da hoče slovenska študirajoča mladina v svojem poli-
Vrdi - Kotmara vas
V sredo 21. maja smo spremili k zadnjemu počitku na kotmirško pokopališče rentnarico Johano Schof-neger iz Vrdi nad Kotmaro vasjo. Umrla je v celovški bolnišnici. Pogrebni obred je opravil domači župnik Maks Mihor. Od pokojnice so se poslovili naši pevci s slovensko pesmijo in ji tako izkazali hvaležnost za njeno zvestobo do svojega ljudstva. Naj ji bo domača zemlja lahka.
fičnem delovanju ostati zvesta idejam protifašističnega boja in naprednim tradicijam NOB slovenskega ljudstva.
Skozi bivše taborišče groze je udeležence spominskega obiska vodil predsednik mednarodnega Mauthausen-komiteja, dr. Heinrich Durmayer, ki je med 2. svetovno vojno prebil več krutih let v tem taborišču smrti in bil eden izmed organizatorjev ilegalnega odpora jetnikov, ki so se končno tudi sami osvobodili. Opozoril nas je na nenehni boj Mauthausen-komiteja z avstrijskimi oblastmi za vsak spomenik in vsako spominsko ploščo v tem taborišču. Avstrijska vlada je namreč nameravala zbrisati vse sledove nekdanjega taborišča in na kraju samem postaviti le velik križ brez vsakega napisa. Pozval nas je, da se upremo vsem podobnim tendencam, ki pod pretvezo, da je končno treba pozabiti preteklost, hočejo omalovaževati fašizem in odvračati pozornost od podobnih pojavov v sedanjosti.
Zato moramo strnjeno nadaljevati pot tistih, ki so dali svoja dragocena življenja v boju proti fašizmu. Le z neutrudnim bojem in delom za napredek in demokratizacijo naše družbe ter za dosego naših narodnih in socialnih pravic se bomo primerno oddolžili vsem žrtvam nacističnega nasilja in padlim borcem za svobodo.
Pred nedavnim je imel mešani pevski zbor iz Št. Jakoba v Rožu svoj redni občni zbor, na katerem so poročali o svoji dejavnosti in bodočih nalogah ter izvolili novo vodstvo.
Iz poročila predsednika Francija Rassingerja je bilo razvidno, da je MPZ imel šest samostojnih koncertov in da je šestkrat tudi skupno sodeloval z drugimi zbori. Ves ta obsežni spored so izvedli v teku dobrega leta. Glavno zaslugo za aktivnost in kakovost tega zbora pa ima vsekakor spretni zborovodja Milisavljevič.
Največ pozornosti v predsednikovem poročilu je vzbudila točka o težavi stališč do obeh osrednjih kulturnih organizacij. Govornik je obžaloval morebitne napake odbora v zvezi z delovanjem na zunaj, v opravičilo pa je opozoril na dejstvo, da zbor zaradi svoje mladosti še ni docela homogen, kar je treba upoštevati. Predsednik je v svojem poročilu tudi omenil, da je sodelovanje z obema osrednjima
kulturnima organizacijama potrebno. Po razrešitvi starega odbora jo bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom Slavka Stickra iz Št. Petra.
Čeprav MPZ ni včlanjen v Slo* venski prosvetni zvezi, se je občnega zbora na posebno povabilo udeležil tudi predsednik SPZ Han-zi Weiss.
VABILO
na
PEVSK) KONCERT
radiških fantov in dekliškega kvarteta ter
SK!OPT!ČNO
PREDAVANJE
z H. Weissom in T. Ogrisom v soboto 14. junija ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Prirediteij:
SPD Bilka v Bilčovsu. PrbrČHo
Živahna informacijska dejavnost dunajskih študentov
V okviru prizadevanj Kluba slovenskih študentov na Dunaju za razširitev solidarnostnega gibanja, sta zastopnika kluba Mirko Boročnik in Jože Messner 23. maija govorila pri socialdemokratski mladinski organizaciji „M!ada generacija v SPO" v 16. dunajskem okraju o narodnostni problematiki koroških Slovencev, predvsem pa o vprašanjih okoli ugotavljanja manjšine. Nekaj dni zatem, dne 28. maja pa sta v Linzu med tamošnjo komunistično in socialistično mladino govorila Janko Malte 'in Kristijan Ogris.
Tako na Dunaju kot v Linzu so komunistične in napredne socialistične mladinske organizacije obsodile sklep, da se izvede ugotavljanje manjšine, kot nedemokratičen akt, ki bi spet znova okrepil tiste reakcionarne sile v Avstriji, ki niso samo proti pravicam koroških Slovencev, temveč proti vsaki demokratični preobrazbi v avstrijski družbi.
KSŠ na Dunaju bo svojo informacijsko dejavnost med nemškimi demokratičnimi organizacijam) nadaljeval v prepričanju, da bo v prvi vrsti od prizadevanj koroških Slovencev odvisno, v koliki meri se bodo tudi nemški demokrati vključili v boj za naše pravice. Na prihodnje srečanje nas vabi sindikalna mladina na Dunaju.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
smrti nisem vedel nič, dokler nisem spoznal, kako težko je življenje ..."
Roke so mu omagovale, čeprav mu je volja velevala, naij se bori za obstanek. Trupla so ga prekrivala, zalivala ga je kri, brizgajoča in slana. Polnila mu je usta, gosta In slana kot morje, ki se zaganja v obalo. ..
S poslednjo močjo je vzdihnil:
.Saj ni boga! Če bi bil kje, nas sedaj ne bi smel zapustiti!..."
Preden pa ga je morje sluzaste tekočine povsem zalilo, je pokanje ponehalo. Zagrnila ga je tema. Hrup motorjev je zamiral. Glasovi umirajočih so se spremenili v en sam zdihljaj. Kot bi bila smrtno zadeta zemlja .. .
Potem je izgubil zavest. Odtavala je bolečina in bilo mu je, kot bi z dušami umrlih potoval med mrtve planete . ..
Naslednji dan se je prebudil 'iz nezavesti. Sprva je m<sl:l, da se je zbudil iz sanj ali da je na onem svetu. Z roba brezna je padat slepeč curek svetlobe tako strmo, da si je z roko zakril oči. Pomislil je, da se je sonce približalo zenitu. Sele ko je luč presekala senca človeka s puško in segla zlomljena v brezno, se je dodobra zavedel, kaj se je zgodilo. Z vseh strani so ga obdajala ledena, od krčev stisnjena trupla. V mračini so bili udje prepleteni med seboj kot korenine, obrazi pa so bili kot grude skal. Z nadčloveško močjo se je izvlekel iz objema mrtvih. Žeja mu je malone prežgala goltanec. Po koži pa ga je žgala strjena kri. Dušo mu je davila tišina podzemlja. Sam ni vedel, zakaj je začel plezati po nagrmadenih mrtvakih proti luči. Ali je bila to želja po smrti ali sla po življenju? Kajti senca stražarja je smuknita sem zdaj tja kot nihalo ure.
Po mrtvih je prilezel na rob in obstal, oslepljen od
razkošnega sonca, ki je viselo nad katedralami smrek, ko da bo vsak čas padlo na zemljo.
Nenadoma se je stražar obrnil in ga zagledal. Srečala sta se z očmi. Pred seboj je imel sedemnajstletnega dečka s puham pod nosom in zvezdo na kapi. Fantu je zatrepetala v očeh groza. Umaknit se je za dva koraka, snel z rame puško in jo nameril vanj. Roke so se mu tresle, kot bi ime) mrzlico. Gledal je v človeka, prepojenega s krvjo od peta do las, kako se dviga, kot bi prilezel iz ognjenega središča zemlje. Njegove oči so sijale kot dva plamena, nadzemsko žalostne, naravnost vanj. . .
Fantu je groza ohromila ude. Vaijhun pa je kot prikazen lezel naprej in se mukoma potegnil čez rob na trdno zemljo. Počasi je vstal in se začel prestopati, kot bi bil lesen.
Stražarja ni spustil z oči, kot bi vedel, da ga lahko pogubi vsak napačen gib. Zazdelo se mu je, da bi mu celo lahko vzel puško, ne da bi se fant branil. Toda v njem ni bilo ničsar več, kar bi ga sililo v tveganje. Zavil je stran od njega. Se enkrat ga je pogledal, potem pa je izginil med sivimi debli. Stran od poti, ki so jo razžrla kolesa kamionov, in stran od vseh brezen ...
Bil je že daleč v gozdu, ko je v smeri, od koder je bežal, počil strel kmalu nato je zadrdralo nekaj rafalov. To je bit znak za alarm. Pognal se je v tek. Lovil je sapo in padal. Nevarnost mu je izostrila čute. Blodnja po neznanem gozdu je zanj gotovo smrt, beg pa morda rešitev . . .
Sonce se je rahlo nižalo, ko je z južne strani gozda zaslišal glasove zasledovalcev. Sem in tja je počilo tudi drugod. Vedel je, da bi ga s tem radi zmedli. Kaj naj napravi? Ali naj se jim skrije ali beži? Odtočil se je, da bo bežal. In bežal je. Glasovi so bili kot udarci po bobnih strahu. Gonili so ga, dokler mu niso pošle moči. Padel je
po tleh in sunkovito dihal. Mislil je, da bo od naporov izdihni). Tudi če bi prišli za ntjim, ne bi mogel več bežati. Na srečo pa jih ni bilo.
Dolgo je ležal. Ko je čutil, da se mu moči vračajo, se je dvignil. Žeja ga je žgala, da je grizel stebla mladih drevesc in srkal njihovo vlago. Šel je naprej v gozd, za soncem, proti zahodu . ..
Ubijanje je razvrat, je pomislil. Kdor hoče razumeti zlo, ga mora občutiti sam no svoji koži. Kar so počeli oni s partizani, je zdaj doletelo nje. Nekajkrat je bil prisoten pri pokolih Ujetnikov. V Trnovskem gozdu so pometali ujete Italijane v tako brezno. Nekateri so se smejali grozi obsojenih in jih proglašali za bojazljivce... Človek obrača, bog obrne ... če sploh je .. .
Razprostrl je roke, da bi se dotikal mahu in trav . .. Kaknša sreča je živeti en sam dan! Spet je slišal brenčanje žuželk in petje ptic in čutil toploto sonca ... Sredi izgubljenega gozda se je zaobljubil sam sebi, da ne bo več prijel za orožje in da se ne bo več pečal s politiko. Odslej ne bo poslušal nikogar več razen glasu vesti v sebi. Če je bog, potem je res samo v človeku, kot je rekel župnik Oblak. Če bo ostal živ, bo poslušal tega boga, ne tistega v cerkvah; ne bo poslušat tistih, ki delajo eno in govore drugo. Zapeljali so jih in jih pustili umreti. In zdaj nekje v tujini dobro živijo in kujejo nove načrte . . .
Do mraka je blodil po gozdu. Če je naletel na brezna, se je pričel ves tresti in bežal je stran. Zatekla ga je noč. Zavlekel se je v gosto grmovje in zaspal.
Naslednjega dne je na obrobju gozda naletel na samotno kmetijo. Precej daleč pod njo se je razprostirala vas. Tja s'i ni upal. Do!go je oprezal. Šele ko se je prepričal, da sta pri hiši le dva starejša človeka, mož in žena, se je napotil k njima. Bolj od vsega ga je tja gnala žeja.
Ženska je pravkar jemala vodo iz vodnjaka. Ko ga
Že/ezna Xap7a
V	letošnjem ietu ije v Kapli in N^nih okoliških grapah neusmiljeno razsajala smrt. Pobrala nam je kar pet mater, ki so morale zapustiti 13 otrok, vse še potrebne materine pomoči in ljubezni.
Pred nedavnim pa nas je pretresla smrt naše Tince, ki je morata v najlepših telih zapustiti ta svet (o pogrebu smo poročali v zadnji Številki). Slovenske žene tu in on-
Marija na Zi!ji
V	100. življenjskem letu je pred rredavnim umrl Kristijan Misotič. Izkopali smo ga na farnem pokopa-hscu Marije na Zilji. Rajni se je ro-dtl v Bačah. Leta 1905 je vstopil v ^tuzbo takratnih avstroogrskih zelenic in bil zaposlen pri gradnji železniške proge med Beljakom in Jesenicami. Po končani gradnji je do svoje upokojitve služboval kot železničar na Jesenicah. Po drugi svetovni vojni se je vrnil na Koroško.
Pogrebne obrede je opravil naš domači župnik prof. Richard Kogler, se je v nemškem in slovenskem jeziku poslovil od najstarejšega farana. Kristijan Misotič pa ni bil le najstarejši faran, temveč tudi najstarejši občan beljaške občine, ka-rnor sedaj spada nekdanja občina Marija na Zilji. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, med njimi števii-R' sorodniki, ki živijo raztreseni na gorenjskem in Koroškem. Svojcem jR sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
stran Karavank, zlasti Kapelčanke kar ne moremo verjeti, da naše Tince ni več med nami. Ob mednarodnem prazniku žena 8. marca na Obirskem, kljer se je zbralo okrog 100 žena, je bila Tinca še vsa vesela in srečna. Postoviia se je z besedami .drugo leto pa spet nasvidenje na ta dan". Na žalost se ji ta želja ne bo več izpolnila. Tri dni za tem ji je nepričakovano umrl njen mož. To je bil strašen udarec za oba otroka in Tinco, ki ga ni mogia preboleti. Edina tolažba ji je biio delo v banki, kjer je imeia izredno prisrčne odnose z ijudml. Pri njej v banki se niso odvijali samo bančni posli, temveč tudi druga prav tako važna deia. Tako so prišli k njej ijudje z raznimi prošnjami, da jim je telefo-nično poklicala zdravnika v hišo ali živinozdravnika na oddaljene kmetije itd. skratka biia je vedno pripravljena pomagati svojemu bližnjemu.
2. maja smo s Tinco obiskale nekdanje taborišče Rawensbruck-Tinca kot nekdanja jetnica tega taborišča nam je pripovedovala o grozotah, ki jih je doživljala' na tem mučenlškem kraju. S soizami v očeh se je spomnila svojih svojcev, ki so bili pred 30. leti žrtve (ašizma. Organizatorjem tega izleta je bila zelo hvaležna, da se je izpolnila njena vroča želja, da je še mogia videti ta kraj spominov
groze. Mesec dni za tem smo našo Tinco že spremljali na njeni poslednji poti. Med drugimi so se po-siovile od nje tudi tri ženske zastopnice — sotrpinka in predsednica rep. odbora za Rawensbruck inž. Sonja Lapajne-Oblak iz Slovenije In avstrijska predstavnica organizacije bivših internirancev koncentracijskega taborišča Rawens-bruck ter v imenu naših žena predsednica Zveze slovenskih žena tov. Milena Groblacherjeva. Tako smo se žene dostojno posiovile od naše nepozabne Tince.
Ža/ajoče ^a^e/f^e žene
Brnca
Koncem aprila je po dolgotrajni bolejni v 56. letu starosti umrl naš ravnatelj ljudske šole, višji šolski svetnik Jože Jan. Zibelka mu je tekla v Šmarjeti v Rožu. Študiral je v Kranju, na ljubljanski univerzi pa je napravil 7 semestrov prava. Po vojni je vstopil v celovško učiteljišče in prišel leta 1947 za učitelja na Brnco. Na naši šoli je uspešno deloval do svoje prezgodnje smrti. Vestno in vzorno je učil otroke, vodil šolo in skrbel, da je bila slovenščina dostojno zastopana v šoli.
Od dragega pokojnika smo se poslovili v Beljaku, kjer je našel svoje poslednje počivališče. Domači župnik Maksimiljan Štindl se je ob odprtem grobu v pretresljivem nagrobnem govoru poslovil od zaslužnega šolnika.
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV -— TRIBUNA BRALCEV -
„Korotansko nasilje"
V četrtek J. jaruja je FeJerac/ja	študentov
fC/SNf/J prirer/t/a č:7eHs^Z	večer. Na tej
.prireditvi je govori/a Car/Mea Cast///o, Nwa pro/eso-f/ca ŠMtoid^e KHiverze v Saatiaga, g/a^cni o^vir pa le oF/i&cpa/a čiieHs^g foišdor?M s^apina. 5/ovews^i študentje na Dunaja smo šd/i tMprošeni, da ponMganto pri propagandi in razprodaji ^art za ta večer.
Ta^o sen? se napoti/ tadi v ^Korotan", da /d informira/ tamkajšnje štadente o tem večera in jim okenem proda/ vstopnice za prireditev. Nenadoma pa se je pojavi/ pater Tomažič in me vpraša/, kaj da takaj počenjam. Razjasni/ sem ma, da informiram s/oven--ske štadente o omenjeni prireditvi, da izkažejo s svojo navzočnostjo so/idarnost na eni strani s či/enskimi emigranti na Danaja, na dragi strani pa potrdijo svojo po/no podporo či/enskema /jadstva, ki se kori proti fašističnim Krvnikom za ko/jšo kodočnost, kratstvo in enakopravnost med narodi. To moje pojasni/o je spra-fi/o patra Tomažiča tako v jezo, da je naravnost po-kesne/ in kriče zatrjeva/, da so to či/enske ,komedije", ki se tam kaje dogajajo in da naj raje opozarjam /far/? na grozodejstva, ki da se dogajajo v sedaj osvokoje-
nem Vietnama, kjer kaje morijo komanisti na tisoče /jadi; a/i pa na mori/ce v Sovjetski zvezi, ki da akijajo tamkajšnje „poštene" /jadi. Gotovo je pater med temi poštenimi /jadrni ime/ v mis/ik S'o/žf7??c?7?a in drage nazadnjake istega kova, ki pod krinko .kojevnikov za pravice raškega naroda" skašajo izpodkopavati pri-dokitve socia/istične graditve v Sovjetski zvezi.
Zap/et/a sva se v ostro diskasijo, med katero mi je pater vedno spet akaza/, naj takoj zapastim „Koro-tan", kajti on da je o tem trdno prepričan, da takajšnji štadentje ne kažejo zanimanja za take in podokne komedije in os/arije, ki se dogajajo na aniverzi in po sveta sp/ok. Se/e ko se me je dotika/ in skaša/ potisniti čez prag, sem se amakni/ tej k/erika/ni agresivnosti in zapasti/ prečadni dom „Norota7?", kjer despotsko kra-/jaje patrovo daševno nasi/je.
Opozori/ ki samo dijake in matarante, naj si ok tem primera dokro premis/ijo, kaj jik čaka v tej kiši, ki je kaje navdaknjena z dakom krščanskega kratstva in /jakezni do k/ižnjega in kjer naj ki se vsak s/ovenski štadent počati/ prijetno domačega.
D. S.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi telo: bo lefovota skupina noših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1975.
Starši, ki želrjo poslati otroke na letovanje, naj viožijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nasiov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na ietovanju in koiikokrat. Tej prošnji je treba pritožiti:
—	zadnje šoisko spričevato (1973-74),
—	priporočito krajevne prosvetne ati zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico s stiko in
—	režijski prispevek za dokazano sociatno potrebne otroke šit. 800.— (za ostate je treba ptačati šit. 1.200.—j
in vse skupaj postati do najkasneje 4. jutija 1975 na nastov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Ktagenturt - Ce-tovec.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj ptača vsak udeteženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavtjenega vetja šete otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 4. jutiju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavtjeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na tetovanje. !z zdravniškega spričevato mora biti razvidno, da je za otroka tetovanje na morju priperočtjivo in če je otrok občuttjiv za antibiotike (penicitin i. dr.). Šete ko prejmemo to spričevato, vetja otrok za dokončno prijavtjenega.
Otroci uživajo na tetovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za tažja obotenja,
—	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbtižnji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavaro-vatnici oskrbeti poveritni natog za Jugoslavijo (Betreuungsauf-trag tur Jugostawien), ki naj bo izstavtjen za čas bivanja v Ju-gostaviji.
Za osebno izkaznico otroka vetja izkaznica (Personataus-weis), ki jo izstavi okrajno gtavarstvo, ati pa potnt tist.
Za tetovanje pridejo v poštev te otroci v starosti od 9 do 14 tet, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biti na morju. Otroci, ki so biti že tri in večkrat na tetovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na tetovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predtožitvi zdravniškega spričevato dobiti pismeno obvestiio tn potrebna navodita.
Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter sociatni potrebi.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: (
je zagledala na dvorišču, se je pokrižala. Na ves glas je poklicala moža.
.Vode, vode ...," je zaprosi).
Dal mu je poln korec.
Oba sla ga gledala, kako pitje. Kot razsušena, razpokana zemlja ...
„Od kod?" je vprašal kmet.
Valjhun je pokazal z roko proti gozdu.
.Streljajo?!"
„Ja," je pokimal.
Povabila sta ga v hišo. Dala sta mu jesti. Ženska pa mu je nanosila v čeber vode, da je zmil s sebe kri. Trdno je bil prepričan, da je pri svojih ljudeh.
.Koliko časa ste bili pri njih?" ije vprašal mož.
.Kako mislite? Kje?"
.Pri belih!"
.Le nekalj mesecev, pa še to le kot intendant."
.Ati pobijajo vse od kraja?" je suho vprašal mož.
.Menda vse, kar jim je prišlo v roke."
.Ubogi ljudje," ije dejala ženica. .Mislil) smo, da bo "konec, ko so Nemci odšli."
.Pa ni in nemara še ne bo," ije detjal Valjhun.
.Kam pa?" ga je povprašal mož.
.Kam? Drugam mi ne kaže kot čez mejo.. ."
.Kdaj pa nazaj?"
.Najbrž niikoli več..."
Potem je poprosi), če imata kakšno civilno obleko. Ženica mu jo (je prinesla. Položila jo je predenj na posteljo in mu dejala:
,To je obleka našega najstarejšega. Vaše postave je bil."
.Kje je sedaj?" je vprašal Valjhun.
.Ubili so ga," je tiho odvrnila. .Nekaj mesecev pred
koncem je prišel ranjen domov. V tej kamri so ga zaklali na postelji...
.Vaši, beti..." je dejala žena. Iz oči so ji privrele solze.
.Potem ne morem vzeti te obleke," je obotavljaje rekel.
.Kar vzemite jo. Dva smo izgubili v tej vojni. Mlajšega so ubili Nemci. In še dve dekleti imamo..."
Voljhun se je molče, z občutkom sramu preoblekel v kamri. Ko se je vrnil v izbo, se je zagledal v majhnem, počenem stenskem ogledalu.
Ne! Saj to ni on. Je mar čez noč osivel in se postaral za mnogo let? Saj jih ima komaj šestindvajset, pa je že starec ...
Zahvalili se je obema in se poslovil. Ko je zapirat vrata, mu je pogled obvisel v kotu na hišnem bogu. Novo življenje je mogoče samo ob odpuščanju, je pomislil, sicer bi se tahko iztrebili do zadnjega ...
Izginil je v gozd. Z roba se je ozrl. Na pragu sta stala mož in žena in strmela za njim. Kako dober in kako naiven je slovenski človek in kako lahek plen za politike! On s: bo enkrat za vselej umil roke. Če se mu le posreči priti čez mejo . ..
Tri dni je potreboval, da se je prebil v okolico Črnega vrha. Tako se je znašel pri svojih ljudeh. Oglasil se je pri tistih, ki so bili med vojno njegovi obveščevalci in so pomagali spravljati pod rušo terence. Deset hiš je obredel, pa ga ni hotel nihče sprejeti, da bi se odpočit. Dali so mu le jesti in piti in ga naglo odpravili. Potem se je prebit skozi Trnovski gozd in prek Banjške planote do Soče. Zaupniki so mu svetovali najvarnejši prehod čez mejo. Rekli so, da je meja na stiku hribovja z visokogorjem najmanj zasedena, ker menijo, da je reka Soča sama dovolj nevarna ovira.
Ustavil se je v gozdu, od koder je videl svetli trak rečnih valov.
Čakat je noči. Ob vodi je slišal lajanje psov in odmeve puškinih strelov. Čez reko drži pot v novo življenje. Prav tu, kjer ni mostov.. Moral jo bo preplavati. Bal se je zavratnih valov, todo moral je tvegati. Svoj čas je bit dober plavalec.
V mraku se je skozi veje blestela hitra vodna površina. Ko da ta svetli tekoči trak deli svet na dvoje... Kdove ali bo šel na pot v svet miru? Izpolnilo se je vse kaj drugega, kot je upal. Borili so se z mečem in z mečem so pokončani. Jezus pa je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Valjhun ni šel po pravi poti, moral bi bil postati duhovnik in ne pravnik, umakniti bi se moral od politike. Kdove če je prišel čas, ko se bo izpolniia prerokba volje Gospodove? Spomnil se je besed iz svetega pisma:
.Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe. Ne bo dvignil narod proti narodu meča in ne bodo se več učili bojevanja. Sedeli bodo vsak pod svoijo trto in pod svojo smokvo, ne da bi jih kdo vznemirjat."
Ko se je lajanje oddaljilo, se je splazil skozi grmovje. Bil je že blizu reke, ko ga je ustavil rezek .stoj*. Pognal se je in krogle so mu zapiskale okoli glave. Skočil je v vodo in plaval. Spremljali so ga visoki beli curki...
3
Vojko je legel. Komaj je zatisnil oči, ga je zdramil zvonec telefona. Iz karavle ob reki mu je starejši vodnik Travnikar poročat o streljanju na neznanca, ki se na njihov poziv ni ustavil in se je vrgel v reko.
„Kako je bilo? Ste ga ubili?"
.Streljali smo. Toda potapljal se je in se spet dvigal, voda pa ga je naglo odnašala. Zginit nam je v temi, že skoraj na nasprotnem bregu."

DRAGO KUMER
Šilov France
Tiste dni, ko sem hodil v četrti razred osnovne šole, je po vasi strašil visok, vedno kosmat in raztrgan berač. Opiral se je na grčavo palico in na hrbtu mu ije čepela zamaščena malha. In ker je škilil, so ga klicali — SlLOV FRANCE.
Ljudje so govorili, da je bit nekdaj bogat, toda vse premoženje je razdal. Ko se je nekoč vračal z lova, je zašel s poti in padel čez visoko skalo. Od takrat ni imel pravega razuma.
Postal je revež. Hodil je od hiše do hiše in prosjačil. Otroci pa smo tekali za njim, go cukali za suknjič in kričali:
.Šilov France po cesti leti. . .
Jaz, ki sem takrat slovel za največjega nagajivca, sem pristavil:
.Šilov France nosi čevlje na rami,
luže in blato gazi z nogami."
Ubogi France je stisnil gorjačo in se pognal za poredneži. Gorje mu, ki ga je dobil! Naklestil ga je z grčavko, da je bil ves pisan.
Blizu šole je 'imela hišico stara ženica, ki smo jo otroci klicali za teto Julko. Njeno dobroto so poznali vsi berači, otroci in siromaki daleč naokoli. Tudi Šilov France se je večkrat zatekel pod njeno streho. Teta Julka mu je preprala obleko, pošila, kar je bilo raztrganega, in mu dala toplo hrano. Šilov France je sedel za peč in dobri Julki potožil, kako hudobni so ljudje na tem svetu. Še posebej je zatožil mene, Trpežnikovega Mihca.
.Predrzen je ko najhujši razbojnik," je rekel teti Julki. .Včeraj me je obmetaval z blatom. Mu že pokažem! S tole gorjačo ga bom."
Drugi dan, ko se je berač France poslovil, je stala Julka pred hišo in vabila otroke.
.Pridite, mucki, dala vam bom jabolk in kruha!"
Včasih se nas je nagnetlo polno 'izbo. Dobra teta Julka je vsakemu odrezala kos rženjaka in mu dala še sladka jabolka.
.Mucki moji, bodite pridni in ne zmerjajte ljudi!" je govorila. „ln Franceta mi pustite pri miru! Siromak je."
Potem je poiskala mene. Prijela me je za roko in mi pogledala naravnost v oči.
„Si ti tisti korenjaček, ki je Franceta obmetaval z blatom? Si ti zložil o njem tisto žaljivko?"
Povesil sem oči in trmasto molčal. Drugi pa so me zatožili:
.Da, teta Julka, Mihec ga je, Mihec!"
V meni se je trma spremenila v jezo. Izmaknil sem se stari Julki in ji pokazal figo.
Potem sem jo odkuril na cesto, pa naprej na polepijo.
Prišla je pomlad. Otroci smo se preganjali za potokom. Deklice so nabirale zvončke, pobje smo plezali po jelšah.
Tudi pri igri sem hotel biti prvi. Splezal sem na visoko jelšo, ki je rasla tik globoke-
Čebelica in čmrlj
No dišeči cvetki sta se sešla čmrlj in čebela.
„Oj čebela," pravi čmrij, „kako si ti suha! Pogiej mene, kako sem debe! in rejen! Kaj pa delaš z medom, ki ga nabiraš na cvetju, kaj ga ne poješ sama!"
„0 ne," odgovori čebelica, „jaz ga dajem tudi drugim..."
.To si bedasta," reče nato čmrlj, „jaz pa ga sam pojem. Čemu bi ga dajal drugim! Zato sem pa tudi rejen, hm, ti si pa kakor trska!"
„Naj bom ko! trska, zato me pa tudi ljudje ljubijo bolj kot vse druge moje vrste, tebe pa se boje in te ne marajo, odgovori čebelica in odleti proti ulnjaku.
Dragotin Kette
ga tolmuna. In ko sem bil čisto pri vrhu, sem zakričal:
.Poglejte mene, kralja nepremaganih vrhov!"
Tako sem zakričal in se dvakrat ali trikrat močno zagugal.
Toda tokrat se me je držala smola. Pod nogami je počila veija in se odlomila. In jaz, slavni junak sinjih vrhov, sem zdrknil naravnost v mrzel tolmun.
.Na pomoč!" sem izgoltal, se nekajkrat potopil, spet pričofotal na površje, se zagnal proti bregu, se krčevito oprijel drobnega grmička 'in še enkrat zakričal na ves glas: „Na pomoč!"
Sošolci so otrpnili. V strahu so gledali, kako sem hlastal za zrakom. Potem so se razbežati in začeli kričati:
.Na pomoč, Trpežnikov Mihec bo utonil! Utonil bo, na pomoč!"
Mimo je prišel Šilov France in slišal vpitje. Okorno se je pognat proti tolmunu. Z ukrivljeno grčavko me je zapel za suknjič in me potegnil na suho. Tam me je postavil na noge, se skloni) in mi pogledal v obraz.
„Aha, Trpežnikov rogač," je rekel, se obrnil in še!.
Meni je šlo na jok. Trepetalo mi je telo, trepetalo mi je srce. Gledal sem za beračem. Hotel sem nekaj zaklicati, hotel sem mu nekaj reči, pa me je tiščalo v grlu, me dušilo in mi ni dalo govoriti.
Zajokal sem in kakor polit kužek stekel naravnost proti domu.
Športne vesti
je Jz
fJsoč metrov prvi v M je po/žeA s PrMMe poljane.
$ Arto oA ž%Aoreče?7? vira.
Dr%g% je ze/enAr! prlsAaAJjala.—
TVo, nič lepa, res, dr! M: žaA%r%.
Po/zAd, CK^MO, V AoŠ je <7ala.
Čas od/rče?! je Aazala zrra.
Prefjt Al/ je %rrd ježeA Z Joga.
Xo??!aj da r?a cdj prlsopJAaJ — je Aaje MagajaJa Moga. —
PotJej je še dojgo Aorrraj dJAaJ.
/?! pofen! so druje przdrve/f sAozJ cJJj teAačJ še ostali. —
JVo, Azil so res zeJo veseli, da wa poti niso Aje ostali.
/(o deJrJr so Aolajne, v cilj prlteAel zadnjž — zajec Z gmajne/ Po AlJo AroAofa je In srncAa/
PresJa se je JoAa, sama, JeAa/
Med debelimi in visokimi bukvami in hrasti je dobro skrita samevata partizanska ambulanta. Nekaj korakov pod njo se je med praprotjo zvijal potoček. Tekel je tiho in nikoli ni privabil v bližino sovražne vojake. Tako tiho pa ni bilo v ambulanti. Res je, da je bilo v nekaj večjem prostoru, ki bi ga ne mogli imenovati bolniško sobo, skoraj polovica bolniških pogradov že praznih. Partizanski borci so ozdraveli, eni prej drugi pozneje, in se vračali na položaje. Zdravnik Ro-gič je vsakemu dobrodušno prikimal in mu stisnil roko. Za prene-katerega je bil še v skrbeh. Menil je, da še ni popolnoma pri moči. Kaj je le hotel. Borci, naveličani poležavanja na pogradih, belih in rdečih tablet, predvsem pa injekcijskih igel, so silili nazaj na bojne položaje. Bolje so se počutili, ko so z orožjem v roki s tovariši napadali okupatorja.
Med maloštevilnimi bolnimi, za katere je vsaj doktor menil, da še niso pri pravih močeh, je bil tudi
šegavi Mihač, ki so ga vsi v odredu dobro poznali. Klicali so ga Mihač, za priimek mu ni vedel nikdo, in pri tem je tudi ostalo. Bil je pogumen bojevnik, že nekajkrat ranjen, a bal se nikoli ni
v tesni pregrajeni kot na pregled k „dohtarju", kot je vedno dejal.
Zdravnik Rogič mu je privoščil dobrodušni nasmeh in pomežiknil. „Tako, tako, Mihač, sklenil si nas napustiti, prav." Mihač si
VLADO FtRM
Strah in pogum
nikogar. Tovariši so ga imeli radi, saj jim je znal vedno kakšno šegavo nadrobiti. Bila pa je senčna stran v njegovem pogumu. Nikakor ni maral zdravniških belih halj in srce mu je vztrepetalo, če se je le spomnil na injekcijsko iglo. Zdravnika Rogiča je cenil in imel rad, le njegove roke mu niso bile posebno pri srcu, če je držal v njih to posebno injekcijsko iglo. Godrnjal je, da je tako in tako že ves preluknjan zavoljo te nesrečne igle in se ga zato pravzaprav tudi sovražnikove krogle izogibajo. Ker je menil, da je že pri moČi, se je pogumno odpravil
je oddahnil. Kar gladko bo šlo, brez težav. Vsaj tokrat! Doktor, ki je bil nizke rasti in je nosil staro belo strgano haljo, kdove kje jo je staknil, bila mu je preohlapna, je sedel na precej majav stol.
„Tako, Mihač, še pregledal te bom, potem pa kmalu na svidenje, kaj?" Hudomušno se je nasmehnil.
„Nak, nazaj me že ne bo, dohtar! Če belo barvo le vidim, mi že prihaja . .Ostalih nekaj besed se je izgubilo v nerazumljivem mrmranju.
„Prav, prav Mihač, a prijatelja le ostaneva, kaj? Le še injekcijo
za na pot, da ne bom zate v skrbeh, veš, potem pa vzemi svoje stvari. Tam v kotu so, brzostrelka in malha."
Zdravnik je vzel injekcijsko iglo, jo napolnil in pristopil k Mihaču. „Samo majceno luknjico v roko, pa bo dobro, veš, le nič se ne boj!"
Mihač, ki je sedel, je čutil, kako se mu v hipu ogreva stol. Predolgi lasje so se mu pričeli ježiti. V grlu se mu je nekaj zataknilo in ni mogel odgovoriti.
„Samo pol kubika, Mihač, veš."
Mihač je stegnil roko. Kar zmrazilo ga je. Zazrl se je skozi okno. Med vrhovi dreves je završalo. V daljavi je bilo slišati močno bobnenje. Zaregljale so strojnice. Kot bi ga pičila osa, je skočil s stola in vzkliknil: .Dohtar, moja puška!" V skoku je bil pri brzostrelki. Za njim so zaloputnila vrata in že ga ni bilo več. Zdravnik Rogič je z injekcijsko iglo v rokah osupel strmel za njim, v zaprta vrata.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
. Vraga I"
,V poročilo zapiši, da je ubit," je predlagal Travni-karjev.
.Dobro," je dejal Vojko. .Naj gre k hudiču! Če je utonit ali ne... Drugič streljajte prej in bolje!"
Na meji je bilo vsak dan nekaj novega. Tisti, ki jim nova država ni bila všeč, so vse pogosteje bežali iz nje, z onstran meje pa so prihajati diverzanti in oborožene!. Podnevi so izvidnice in ostrostrelci zlahka držali gorske prehode zaprte. Teže pa je bilo ponoči, zlasti v goščavah ob reki. Manjkalo jim je psov.
Vojko je odloži) telefonsko slušalko in sedel na posteljo. K njemu se je pognal volčjak in se mu veselo vzpet na prsi. Pred kratkim je bil doma in od soseda je kupil pobeglega nemškega policijskega psa, ki se je bil lačen zatekel v hišo. Ker niso vedeli, kako mu je bilo ime, so mu rekli Sivi. Pes se je hitro navadil nanje in znal je mnogo nenavadnih veščin. Bil je prijazen, ne preveč hud; še posebno jih je veselilo, da ima izvrsten nos. S Primožem sta ga vadila na senožetih pod vasjo in na planinah pod stenami. Skrivala sta se mu tudi po nekaj kilometrov daleč, pa ju je vedno našel. Se bolj pa je bit uporaben ponoči. Spremlja) jih je na patruljnih pohodih in obkroževat pol streljajo naprej, tako da jih ni nikdar nihče iznenadil.
Komaj je Vojko spet zaspal, je pes zalajal. Dežurni je najavil kapetana Bliska. Vojko je poklical Primoža. S steklenico žganice so proslaviti snidenje. Blisk je prišel, da bi jim skupaj s starcem pokazal padle v ostenju Rdečega roba.
Pogovarjali so se dolgo v noč. Blisk je sedaj delal pri centrali Ozne in je vedel mnogo novega. Kar zijala sta, ko jima je pripovedoval, kaj vse se dogaja po mestu. Zdaj so preganjati skrivače ter razlaščati nemškutarje in
izdajalce. Nemce pa so odpremljali čez mejo, tja, odkoder so bili prišli.
S Primožem sta bila najbolj vesela, ko je povedal, da sta se z Melito vzela. Ona je končala gimnazijo in se vpisala na univerzo. Dobila sta stanovanje, je dejal, in njegova mati jima gospodinji. Srečna sta. Sicer pa je v dolini toliko sestankov, zborovanj in raznih drugih opravil, da se vidita samo nekajkrat na teden, in še to zvečer.
Blisk je ponudil Primožu, da bi Melita vzela njegovega sina od Travnikarjevih. Mati pa bi ga zredila. Rastel bi z njihovimi otroki. Primož je privolil. Vendar se je dogovoril z Bliskom, da pojdeta skupaj po Andrejčka. Tudi tam bi ga radi obdržali.
Naslednje jutro navsezgodaj so se napotili k starcu. Blisk ga je želel videti. Med potjo je Vojko premišlja! o njem. Stari je neznansko ljubil gore, sovražil nasilje in vojno. Nemara se je ljudem odtujil zato, ker ne znajo živeti brez nasilja in surovosti. Ljudi ni sovražil, prej jih je pomiloval, nekatere pa je preziral. Starec je bil sam, toda zdelo se je, da se ne čuti osamljen. Vojko ga je nekoč zalotil, ko je kramljal s stvarmi okoli sebe in sam s seboj. Po pogovoru z njim je starec le podvomil če ima prav, ko se umika ljudem in jih sodi iz svoje samote, ko ne pozna njihovih težav. Zdel se mu je močan, ker je bit lahko sam, in hkrati šibak, ker se je bal ljudi.
Prav zato sta s Primožem, kadarkoli sta šla mimo kaverne, zavila k njemu. Z njima je rad debatiral.
Sonce se še ni dvignilo izza Mrzlega vrha, ko so potrkali na njegova vrata. Zbudil se je in jih hitel odpret. Bliska se je nadvse razveselil. Krepko mu je stisnil roko in prvikrat sta ga videla smejati se od srca. Starec ni pozabil dogodka, ko mu je Blisk rešit čast in življenje.
Blisk fje povedal, čemu so prišli. Takoj je bit nared, da gre z njimi.
Vzpenjali so se v svežino prelestnega jutra. Izza vzhodnih gora je planil rožnat svit in preplavil gorovje. Vrhovi v daljavi so zažareli, kot bi biti pomočeni v kri, modrina neba je zaživela, le v dolini nad reko so še ležale sence.
Starec je obstal pod skalovjem, koščen in velik, in se usločil na palico. Nekajkrat je globoko vdihnit zrak, potem pa se je obrnil k Blisku.
.Smiliš se mi, ker moraš živeti v mestu. V gorah je več svobode in več luči. Bled si. Kazno je, da je zadušljivo med ljudmi . . ."
„Stari, vsi ne moremo živeti v gorah."
.Vem, preveč nas je. Drug drugemu smo v napoto."
.Pa tudi potrebni drug drugemu, Stari, ati ne?" je dejal Vojko.
.Včasih tudi. Toda največkrat smo si odveč. Zato preganjamo drug drugega."
Uprl je svetle oči v nebo in dodal: .Jaz vstajam s svitom. Zbudim se z naravo in z naravo zaspim." Potem je sedel na skalo in nadaljeval: „A!i ni lepo jutro?"
„Pa je res," so mu prikimali.
.Jutro je kot mladost. Iz teme vzklije v življenje, vse oživi in se giblje. Večer pa je kakor starost — truden dan se vrača v noč. Jutro budi nade, noč pa zbuja dvome in sence. Jaz preživljam večer, vi pa ste komaj preživeli jutro. Pravzaprav ste že zagoreli prerano, v krvavem dnevu ..."
.Stari, ti si pozabil mrak. To je moj čas: tedaj se nekaj rodi in usiha," je dejal Primož.
(Nadaljevan jr v prlAodnjl stevJJAi/

Tudi v mednarodnojavnost
prodira resnica o nerešenem manjšinskem vprašanju v Avstriji
Noj avstrijski predstavniki že tako zviška in samoljubno zavračajo vso upravičena in utemeljena opozorita na neizpoinjene mednarodne obveznosti Avstrije, resnice o ^pogodbeni verodostojnosti" Avstrije ne morejo prekričati aii zamoičati. Resnica o tem, kako Avstrija spoštuje mednarodne pogodbe, vedno boij prodira tudi v mednarodno javnost, la primer navajamo nastednji čianek, ki ga ponatiskujemo iz ugied-"ega zahodnonemškega časopisa "Deutsche Voikszeitung".
f7 rc Jw;'štfo
15. Mai feierte Osterreich 20. Jahrestag der Unterzeich-nurtg des Staafsvertrages. Mit die-von den vier Siegermachten 2. Weltkrieges mit der Republik 'dsterreich geschlossenen Vertrag ^arde Osterreich als unabhangi-souveraner Staat,- der sich selbst zu einer Politik der Neuiraii-lat verpflichtete, wiederhergestellt. ^ar die demokratischen Kralte ver-binden sich mit diesem Jubilaum ^och auch Forderungen an die osterreichische Bundesregierung j^ach restloser Ertullung des tur 'dsterreich so bedeutenden volker-''schtlichen Vertrages. Bei einer von d&r uberparteilichen Dsterreichi-schert Widerstandsbewegung am Maii organisierten Kundgebung m Wien wurde wieder einmal da^ ^auf hingewiesen, dat) zwei Artikel 'mmer noch nicht konseguent durch-gesetzt worden sind: Nach Artikel ^ ist jegliche neonazistische Betati-Sung und Propaganda in Dster-''oich verboten, und im Artikel 7 ^Ind die Rechte der slovvenischen ^nd kroatischen Minderheit festge-l^gt. Trotzdem kann in Osterreich B. die "Deutsche Nationalzei-!ung* ungehindert verbreitet wer-*3en, bestehen die NDP und ande-''e neonazistische Organisationen and sind die Rechte der nationalen Minderheiten nach wie vor nicht befriedigend verankert.
Gerade in Sudkarnten, dem Sied-langsgebiet der Karntner Slowenen, ^v&rden standig sov/ohl der Artikel ^ als auch der Artikel 7 des oster-'eichischen Staafsvertrages verletzt, ohne da!; die sozialdemokratiscne Bundesregierung energische Schritte dagegen unternehmen wurde. Als 'm Oktober 1972 endlich — mit 18-jahriger Verzogerung! — in einem Teil des zweisprachigen Gebietes von Karnten Ortstateln in deutscher fnd slowenischer Sprache autge-^tellt wurden, erotfneten deutsch-
nationale Kratte den beruchtigten "Ortstatelsturm". Innerhaib weni-ger Tage gab es in Karnten keine zweisprachige Ortstatel mehr. Die Exekutive schritt gegen diese Aus-sch.reifungen in keiner Weise ein. Im Gegenteil: das vom National-rat beschlossene und diaher gultige Bundesgesetz uber die tapogrcphi-schen Autschriften in deutscher und slowenischer Sprache wurde nicht mehr ausgetuhrt. Gultiges Gesetz wich also gev/alttatigen Gesetzes-brechern!
Seither hat sich der nafionalisti-sche Druck aut die slowenische Minderheit weiter verschartt. Unter die-sen Bedingungen verlangten nun deutschnationale Kratte eine „Min-derheitenfeststellung", d. h. also eine Zahlung Ijener nationalbe-wuf)ten Slowenen, die dem !jahr-zehntelangen Druck standgehalten haben. Bundeskanzler Kreisky er-klarte noch im November 1972 ka-fegorisch: „Ohne Zustimmung der betrottenen Minderheit w:rd es keine Minderheitenteststellung ge-ben." Zweieinhalb Jahre spater hat sich Kreisky nun gemeinsam mit den anderen Parlamenisparteien (OVP und FPO) — gegen den Wil-len der Slowenen — aut die Durch-tuhrung einer Minderheitenteststellung unter dem Deckmanfe! einer "Volkszahlung besonderer Art" ge-einigt. Schon im Wahlkampt tur die Karntner Landtagswah!en am 2. Marž 1975 trat das oftensichtliche Zuruckweichen der SPO , gegen-uber den deutschnationalen Krat-ten und das Buhlen um deren Wahlerstimmen klar zutage. Der Spitzenkandidait der SPO, Landes-haLptmann Wagner, erklarte ottent-tich, dat) er ein ,,hochgradiger Hit-lerjunge" gewesen sei.
Nachdem sich SPO, OVP und FPO daraut geeinigt haben, kurz vor der Sommerpause im Parlament
ein dem Staatsvertrag und dem Votkerrecht widersprechendes Gesetz zur Durchtuhrung einer "Volks-zahlung besonderer Art" zu be-schlief)en, wachst nun auch der Protest der demokratischen Ottentlich-keit. Mitte Mai druckte eine grofje Anzahl von Personlichkeiten des ottentlichen Lebens in einer Presse-erklarung ihre Solidaritat mit den Kdrntner Siowenen aus. Wortlich heif)t es: „Die unterzeichneten Per-sonen und Vertreter verschiedener weltanschaulicher und poliiischer Richtungen stellen test, da^ eine MinderheMenteststellung od. ,Vo!ks-zahlung besonderer Art' eine dem Geist und Buchstaben des Staatsvertrages '.vidersprechende unde-mokratische Maf)nahme darstellt, die den deutschnationalen und chauvinistischen Kratten in ganz Osterreich enormen Auttrieb ver-leihen wurde." Die Erklarung kommt zu dem Schluf), dat) ,,nur die voll-standige Ertullung der vertraglich verankerten Verptlichtungen durch die osterreichische Bundesregierung . . . ein friedliches Zusammen-leben beider Volksgruppen aut der Grundlage der nationalen Gleich-berech ti g u n g ge wdh r ! eisten ,(ka n n)". Zu den Unterzeichnern gehoren der Prdsident der Chile-Solidaritdts-tront, Kaplan Dr. Herbert Berger, der Diozesansekrefdr der Katholi-schen Studierenden Jugend, Gun-ther Danhel, der Vorsitzende des Kommunistischen Studentenverban-des, Michael Graber, der General-sekretar der Osterreichischen Ver-einigung Demokratischer Juristen, Dr. Fritz Hanacik, der Vizeprasi-dent der Osterreichischen Wider-standsbewegung, Josef Hindels, der Bundesvorsitzende der Jungen Ge-neration in der SPO, Albrecht Ko-necny, der Vorsitzende der Aktion Kritisches Christentum, Adalbert Krims, der Sekretar der Kommunist. Jugend, Joset Mobs, der Prdsident der Osterreichischen Joumalistenge-werkscha(t, Dr. Gunter Nenning, der Obmann des Verbandes Sozialisti-scher Studenten, Peter Pelinka, der Sekretar der Solidaritatsgruppe en-gagierter Christen in Osterreich, Walter Sauer, und der Leiter der Evangelischen Akademie Wien, Ul-rich Trinks.
Take cvetke poganjajo
na zeijniku nacionatistične gonje
Že -pe<%r%; swo opozarja/:	ncvdjd/i' prtrMcre,	Mr(ove ror(:
?Mc;o7M/bdČHo ^^js^dpe prort ^orot^/r?! 5/oveweew. 7%^ pnrrrer je J;
jusTMo,	je preje/a z Dana;',! 5/oveMs^a j?rowetr;a zveza.
Gotovo ;e Maj^o/je ta^e rz/:ve ^o/estw'A možganov zmetat; v VenJar Pa so taA-c stvar; znač;7ne za ozračje, P; ga ustvarjajo predvsem t;st;', svojo wa/ogo obveščanja javnost; z/orab/jajo za nesramno ;n neodgovorno ščnvanje na narodnostno mržnjo. Zato omenjeno p;'smo v ee/ot; objav/jamo; pr; tem pa m;s/;'mo, da je ob „dabovnem obzorja", b; ga tzdaja ta dop;'s, odveč vsab bomentar.
Wien, im Mai 1975
Werte Herren SLOWENEN!
In Wien vernehmen wir mit MiE-vergniigen, welches Theater Sie da unten an der Karntner Grenze auf-fiihren. Ja, sagen Sie: In Osterreich, tn diesem demokratischen Staat von gutmutigen Menschen, we)che sich wenig ftir Politik interessieren, wo ^s allen gut geht und jeder machen kann, was er will, da gefallt es euch nicht? Weil es euch zu gut geht, da-rum seid ihr so keck! Ja, warum bleibt ihr denn hier, geht doch zu eurem Freund, Herrn Tito, und etabliert euch dort, wenn es euch dort besser gefallt. Es hindert euch sicher niemand, nach Jugoslawien auszuwandern. Geht hin, wo der Pfeffer wachst!
Stellt euch einmal vor, es wtirden Deutsche z. B. in der Tschechoslo-
17 redntštvo
wakei ein solehes Theater auffuhren und solehe Tone reden, nun, solehe Personen wtirde man dort schnell liquidieren! Aber uns Deutsche hal-tet ihr ftir Hanssvurste, welche sich 30 Jahre nach Kriegsende noch alles bieten und gefallen lassen sollen. Es ware gut, ihr wiirdet euch einmal ein osterreichisches Gefangnis von innen anschauen, anstatt frei herum-zulaufen und Unfrieden zu stiften. — — — Eine slowenische Handels-akademie wollt ihr in Karnten haben? Ja, wie denn? Wollen sich eure Kinder nach dem Studium eine Stel-lung in Jugoslawien suchen? Dann schickt sie doch gleich nach Ljubljana (Laibach) in die Handelsakademie oder in eine andere jugoslawische Stadt. Dort wird es auch so ettvas geben.
Am besten ware, eine Gruppe von euren Leuten tvtirde sich einmal zu-
sammenpacken und nach Laibach (Ljubljana) oder Beograd (Belgrad) reisen und dort mit den Herren der Regierung sprechen. Man soli in Ju-goslawien auch alles zweisprachig be-schriften, bis Celje (Cilli) und Mar-burg (Maribor) alle Ortstafeln zwei-sprachig, deutsch und slowenisch, auch am Bahnhof „Celje/CiHi", „Maribor/Marburg" u.s.w. — Wenn einmal in Jugoslatvien alle diese zweisprachigen s!owenisch-deutschen Ortstafeln angebracht sind, wird sicher auch Osterreich nicht zogern und bald alle die fraglichen Orte mit ztveisprachigen Tafeln beschriften, und alle Teile werden befriedigt sein.
Ihr konntet dort unten auch gleich wegen der osterreichischen Butter sprechen, Jugoslawien konnte doch auch einen Tei! seiner Butter ftir die jugoslawischen Fremdenverkehrsorte aus Osterreich importieren und nicht alles von Finnland und RuBland.
Seid doch loyal in diesem Land, wo es euch ohnehin so gut geht, den ein Krieg ist ftirchterlich ftir Freund und Feind und werdet auch ihr eure slawischen Dickschadel an-hauen. Besinnt euch bald, und noch rechtzeitig, ihr verdammten Unruhe-stifter!
Mit unfreundtichen GruOen:
eine Frau von Wien.
Slovenska trojica krvi - ognj a - pepela
Moj spomin je pekoča komemoracija na žrtve mojih rojakov.
Moja duša je krik
pobitih, ustreljenih, doma sežganih, v kacetih upepeljenih, padlih za svobodo!
Januarja 1944 so na kraju,
kjer je v Lepeni pod Hojnikovo kmetijo stale moja pankrtska rojstna bajta, policijski nacistični krvniki pobili mojega 90 let starega pradeda Florijana Potanška,
mojega starega strica Johana Polenška, mojo staro teto Angelo Polanškovo in jih sežgali!
Aprila 1945 so tukaj pri Peršmanu pobili nacistični krvniki med starci in dojenčki
mojega brata in mojo sestro, nedolžna otroka!
V	pretekli vojni
so pokončali v kacetu Dachau mojega očeta!
V	pretekli vojni
so v kacetu Ravensbruck pokončali Marijo Polanškovo!
V	pretekli vojni
je padel kot partizan Joži Polanšek!
Strašna je zgodovinska trojica nas koroških Slovencev:
Kri — Ogenj — Pepel!
Sveta kri naših prednikov, ki se pretaka v naših srcih, kri ljubezni, življenja, bodočnosti!
Svet je ogenj naših žrtev, ki podžiga našo besedo, našo slovensko materinščino v ljubezni, v življenju za bodočnost!
Svet je pepel naših sežganih, izkrvavelih, strohnelih rojakov, svetlih borcev, ki jasni našo pamet, ki krepi našo vest — našo zavest:
Da bomo do smrti Slovenci, kot smo bili rojeni Slovenci! Slovenska trojica krvi — ognja — pepela.
Slovenske smrti n),
ker skozi pepel naše trpke zgodovine,
skozi ogenj tujega nasilja
naša slovenska kri
v slovensko bodočnost
še vedno živi,
živi,
živi!
Recital "Slovenska trojica krvi — ognja — pepela" je pesnik Valentin Polanšek napisal posebej za spominsko svečanost dne 1. junija 1975 pri Peršmanu ter v njem na primeru svoje rodbine prikazal usodo in žrtve koroških Slovencev v boju proti nasilju — za svobodo in enakopravno življenje.
ŠPORTNI VESTNIK
# Tržič:
Everts pred Rybaičenkom
32 tekmovalcev iz 15 držav se je v nedeljo pomerilo na izrazito visokogorski 2 kilometra dolgi krožni moto-cross progi nad Tržičem, da izberejo iz svoje vrste zmagovalca 6. dirke za svetovno prvenstvo v kategoriji do 250 ccm. Okoli 15 000 gledalcev je doživelo zmago Belgijca Harry-ja Everts-a, ki je na avstrijski znamki PUCH odločil 2. vožnjo zase in bil tudi najboljši v skupni uvrstitvi v dirki za .Veliko nagrado Jugoslavije" in krati v 6. dirki za svetovno prvenstvo.
V	prvem delu moto-cross dirke je premočno zmagal Čehoslovak Zdenek Velky (ČZ), pred tremi zahodnonemškimi tekmovalci: Weilom, Bauerjem in Maischem, ki tvorijo začasno najmočnejšo moto-cross ekipo na svetu. V 2. vožnji je Velkyju odpovedal motor.
Zelo razburljiva je bila 2. vožnja, ko je Rybalčenko iz Sovjetske zveze na znamki ČZ vodi! do predzadnjega kroga, preden ga je prehitel Belgijec Harry Everts. 3. je bil Belgijec Joel Robert pred Amerikan-cem Jimom Pomeroyem.
V	skupni uvrstitvi je torej zmagal Belgijec Harry Everts na PUCH, drugi je bil
VABILO
na
REDN! OSČN! ZBOR
Slovenskega atletskega kluba
ki bo v petek 20. junija 197$ ob 19. uti v dijaškem domu, Tatviser Strahe 16, Celovec.
Člani in prijatelji kluba so prisrčno vabljen)!
Dipl. inž. Koncilija
(predsednik)
Jevgenij Rvbalčenko iz Sovjetske zveze na ČZ, tretji pa Čehoslovak Zdenek Velky, pravtako na ČZ.
Avstrijec Sigi Lerner je v obeh vožnjah vozil neopazno in se je z dvema osmima mestoma uveljavi! v svetovni eliti moto-crossistov.
Jugoslovan Leno Šoštarič se je v 1. vožnji uvrstil na 23. mestu, njegov tovariš Peter Šegula pa je bil v 2. vožnji na 17. mestu.
Po 6. dirkah za svetovno prvenstvo v moto-crossu v skupini do 250 ccm vodi Bauer (ZRN) s 100 točkami pred Belgijcem Evertsom z 90 točkami.
^ Objava SAK-tenis
Slovenski atletski klub bo imel s svojo tenisko sekcijo tudi letos na razpolago igrišče ob hotelu .Korotan" v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Po ceni 20 šil. na uro bodo lahko člani teniške sekcije, ki so vplačali članarino za leto 1975, igrali ob sledečih urah:
od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure, v ponedeljkih in sredah še dodatno	od 7. do 9. ure,
v sobotah	od14. do18. urein
v nedeljah	od 6. do 14. ure.
V recepciji hotela .Korotan" bo vpogled seznam članov in urnik, v katerega se naj člani vpišejo za teden vnaprej. Prijave so možne tudi telefonično. Za svoje člane bo SAK-tenis skušal pritegniti tudi trenerja, ki naj bi bil na razpolago v sobotah in nedeljah. Prve trenerske ure bodo pravočasno objavljene.
Glede informacij in prijav naj se interesenti obrnejo na tajnika Ivana P. Lukana, ki bo dosegljiv telefonično od ponedeljka do sobote na svojem delovnem mestu pri .Karntner Tageszeitung", telefon 71771 -60.
^ Tečaj! za trenerje in inštruktorje
Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje za zamejske športne organizacije sledeče tečaje, ki omogočajo interesentom pridobitev znanja v treniranju in pridobitvi naziva .trener" oziromo .inštruktor" :
1.	tečaj za trenerja košarke: pričetek zadnje dni v juniju, 1 teden v Idriji;
2.	tečaj za trenerja rokometa: od 6. do 13. julija 75 v Seči pri Portorožu;
3.	tečaj za trenerja gimnastike: od 28. julija do 2. avgusta 75 v Ljubljani;
4.	tečaj za inštruktorja nogometa: od 23. junija do 29. junija v Seči pri Portorožu. Interesenti za tečaje morajo biti stari 18
let, tečaji pa bodo organizirani, če se prijavi najmanj 10 kandidatov. Posamezni interesenti ali športna društva naj se javijo po telefonu na sedežu Slovenske fizkulturne zveze (0 42 22 - 32 5 50) ali pa pri Danilu Prušniku (0 42 22 - 24 76 12) popoldne. Stroške za tečaj bo kandidatom športnih društev, ki so včlanjena v Slovensko fiz-kulturno zvezo, poravnala Slovenska fiz-kulturna zveza. Sicer stane prijavnina za tečaj 300 ND.
Bteščeča spet vabi!
Od L maja naprej je slovenska planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči planini ob sobotah in nedeljah ter praznikih spet redno odprta. Pozimi so jo obiskovali samo naši dežurniki, sedaj pa je spet na voljo planinski publiki, ki jo prav rada obiskuje, saj je njena lega na .balkonu" severnega pobočja Karavank, izredno atraktivna. Letošnja koledarska zima je bila izredno mila, saij skoro ni bilo snega. Zato pa je bilo tem hujše spomladi, ko je za velikonočne praznike namedlo na Bleščeči kar dobra dva metra snega. Takšne množine snega še ne pomnimo na tej planini. .
Trenutno so čari Bleščeče posebno lepi. Kamor pogledaš vidiš rumene pogačice, katerim domačini pravijo putrce, ki se liki zlate preproge blešče v sončnih žarkih. To čudo narave so oživljali tudi naši predniki, katerim se danes ne čudimo, zakaj so dali tej pianini ime Bleščeča. Ravno sedaj, ko se planina blešči v svojem najlepšem ode-lu, jo izletniki prihajajo občudovat od blizu in daleč, da se naužijejo te naravne krasote, ki je edinstvena v Karavankah. Na žalost to lepoto moti nemško ime za planino — Rofjalm. To ime je nastalo šele v zadnji vojni in nima nikakršne povezave s konji, kajti na planini se je in se še pase samo goveja živina in kvečjemu kakšne ovce. Če so Bleščečo že morali ponemčiti, potem naj bi jo imenovali Glanzalm, kakor jo nekateri imenujejo. To ime bi odgovarjalo nemškemu prevodu in tudi želji tistih ljudi, ki se resnično zavedajo lepote te najatraktivnejše planine v Karavankah, ime Rofjalm — Konjska planina je torej velik nesmisel, ki dela sramoto temu čudovitemu koščku zemlje nad plavim Baškim jezerom in skalnato Kepo aliJepo.
Koča nad Arihovo pečjo spet vabi svoje
člane in prijatelje društva, da jo obiščejo. Ker se z Bleščeče nudi čudovit pogled po lepi Koroški, zlasti na večno bele Visoke Ture, na pozelenelo Svinško pianino in Golico (Koralpe), na bližnje Osojske Ture s sončnimi Kostanjami, na Dobrač z mogočnim televizijskim stolpom, na plavo Baško jezero, na mesto Beljak itn., si je Slovensko planinsko društvo nabavilo daljnogled s 30-oziroma 60-kratno povečavo, ki zelo .približuje" gore in doline in jih tako naredi še bolj zanimive, saj ob tej povečavi na Kamnici lahko spoznate svoje znance.
Ker slovenska planinska koča ni oskrbovana, kot so to po navadi planinske postojanke v gorah; je treba hrano prinesti s se-boj, kjer Jo lahko sami pripravite v dobro opremljeni kuhinji. V koči lahko prenoči okrog 30 ljudi. Med tednom, ko naši dežurniki ne dežurajo, imajo člani SPD seveda priložnost bivanja v koči. Ključ se dobi pri tovarišu Miklavčiču v Št. Janžu pri Št. Jakobu v Rožu. Številni člani, ki so že preživeli lepe dneve dopusta v planinski koči, so bili zelo navdušeni in si spet želijo preživeti počitnice na Bleščeči.
Najbolj znani pristopi h Koči nad Arihovo pečjo na Bleščeči so: Iz Podroščice preko zgodovinskih Svaten, Hodnine in tik pod navpično steno Arihove peči ob le-teij strmo navzgor na Bleščečo. Nadalje z Ledine preko naselja Kopanje z znano gostilno .Tur-kenkopf", ali pa prav tako z Ledine, vendar naravnost proti jugu skozi vas Malniče (mimo Ressmannove žage) in nato skozi gozd navzgor do gozdne ceste, ki pelje s Kopanj na Bleščečo. Vse tri poti so markirane in po večini opremljene z dvojezičnimi kažipoti. Le-ti so pravcati čudež, ki ga pa pripisujemo plemenitejši in pravičnejši miselnosti planinske publike.
___________A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 14. 4.: 14.30 Mala hišica — 17.00 Gradbišče — 17.30 Pustoiovščine v Mavrični deželi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Oddaja z Heinz Conradsom — 18.25 Televizijska kuhinja — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20
šport — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.54 šport  
20.15 V soboto zvečer v Pinzgau-u — 21.15 Retrospek-
tiva s Karlom Farkas-om — 22.20 Skrivnostni obisko-vaiec.
NEDELJA, 15. 4.: 14.30 Oddaja z miško — 17.00 Živalski leksikon — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev —
18.30	Lumierovi otroci — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.30	čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Kraljevo veličanstvo — 22.00 Pogovor — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK, 14. 4.: 9.30 Za predšolske otroke — 10.00 Skrivnostni obiskovolec — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 Čas v stiki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.45 Ljudje s farme Shiioh — 21.45 Poročila.
TOREK, 17. 4.: 9.30 Za predšolske otroke — 10.00 Kraljevo veličanstvo — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Gospod Kottnik — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kviz za lahkomišijene — 20.55 Izbrana sorodstva — 22.30 Poročila.
SREDA, 18. 4.: 9.30 Za predšolske otroke — 10.00 šolska oddaja — 17.00 Pojoča skrinja — 17.30 Dr. Doolittle in leteči nilski konj — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Nasiednji prosim — halo zdravnik) — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v stiki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz Avstrije — 21.45 Vojna in mir— 22.30 Poročita.
ČETRTEK, 19. 4.: 9.30 Za predšolske otroke — 10.00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Bridget In Bernie — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Svet in znanje — 21.00 Primeri sodobnega delovnega sveta — 22.40 Poročila.
PETEK, 20. 4.: 9.30 Za predšolske otroke — 10.00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz zgodovine — 20.15 Komisar — 21.15 Posodi mi tvojega moža — 23.20 Poročila.
^ Nogometna tekma učiteijev: Rož — Podjuna
Učitelji, ki poučujejo na koroških dvojezičnih šolah slovenščino, se bodo tudi letos spoprijeli v borbeni nogometni tekmi. V 3. tradicionalni učiteljski nogometni tekmi si bosta stali nasproti ekipi iz Roža in Podjune. Prvi dve tekmi sta bili v Globasnici oziroma v Št. Janžu v Rožu, obe ekipi pa sta bili po enkrat uspešni. Tokrat bo padla odločitev to soboto popoldan ob 14.30 uri v Celovcu na Koschatovem igrišču. Nogometna tekma dvojezičnih učiteljev bo na sporedu kot predigra k zadnji prvenstveni tekmi Slovenski atletski klub — Št. Janž.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 14. 4.: 14.15 Buddenbrooks — 18.00 Brez nagobčnika — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Skrivnost srebrnih bogov — 19.45 Zadnje divje živali Evrope — 20.00 Galerija — 20.15 Prevrat — 22.00 čas v sliki in šport — 22.20 Kolesarske dirke.
NEDELJA, 15. 4.: 14.30 Festival režiserjev — 18.00 Spotlight — 18.30 Zakonska zgodba z gledišča žene — 20.15 V lastni zadevi — 22.00 čas v sliki.
PONEDELJEK, 14. 4.: 17.55 Matematika — 18.25 Novo v kulturi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Koeksistenca z musiimani — 19.30 5000 karatov na dan — 20.00 Vojna in mir — 20.45 čas v stiki in šport.
TOREK, 17. 4.: 17.55 Tehnična kemija — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Pošasti, leteči krožniki in bliski — 20.00 Stoletje kirurgov — 20.55
Siovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi vabi na
OTVORiTEV PRENOVLJENE DRUŠTVENE DVORANE
v nedeljo 22. junija 197$ ob 1$. uri v kuturnem domu v Dobrli vasi.
Sodelujejo pevski zbori pod vodstvom Hanzija Kežarja, Joiija Starca in Otona Wutteja ter folklorna skupina iz Do-brie vasi.
Prisrčno vabljeni!	OJkor
čas v sliki in kultura — 21.25 Šport — 21.35 Glasbena poročila — 21.40 Ludwig von Beethoven — klavirske sonate.
SREDA, 18. 4.: 17.55 Kaj bi lahko postal? — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Nova Zelandija — raj v pacifiku — 19.25 Umor ptic — 20.00 Dokumentacija — 21.00 Staino omizje kuharjev v lokalu prominence — 21.40 čas v sliki in kultura
—	22.15 šport.
ČETRTEK, 19. 4.: 17.55 Kaj bi lahko postal? — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Klovn Nuk
—	19.30 Daii, dati — 21.00 čas v siiki in kultura — 21.30 šport — 21.40 Trailer.
PETEK, 20. 4.: 17.55 Fizika. Merjenje časa — 18.25 Nemščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Terra Afri-ca — 19.45 Primeri sakraine gradbene umetnosti romantike v Nemčiji — 20.00 Moja Avstrija — 20.45 Novo v kulturi — 21.15 čas v sliki in kultura — 21.45 šport.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
SOBOTA, 14. 4.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, IS. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. 14. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Mladinski dan — Koroška duhovnost.
TOREK, 17. 4.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Ce-iovškl radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 18. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Poper in sol.
ČETRTEK, 19. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori — Knjige za vas — Poskočne viže.
PETEK, 28. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Solistična glasba.
V A B i L O
V sredo, dne 18. junija 197$, ob 12.4$ uri bo oficiaina
OTVORiTEV NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA Zvezne gimnazije za Slovence
v Ceiovcu, Ebentater Strahe 14. Gospod zvezni minister za gradnje in tehniko dipl. ing. Josef Moser bo izročil kijuče gospodu zveznemu ministru za pouk in umetnost dr. Fredu Sinovvatzu, ki bo nato siovesno odprl novo šolo.
Ravnateljstvo prisrčno vabi starše sedanjih in nekdanjih dijakov in vse prijatetje in dobrotnike Zvezne gimnazije za Siovence na to izredno svečanost.
dr. Pavle Zabtatnik !. r.
ravnatetj
Siovensko prosvetno društvo „Edinost" vPiiberkuvabina
VEČER PESMi,
PLESOV !N GLASBE
v soboto 14. junija 197$ ob 20. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku. Nastopajo moški pevski zbor DPD „Svoboda" Kidričevo, foikiorna skupina KPD Cirkovci in zabavni ansem-bei Toneta Ceiana.
Prisrčno Vakljen!/
V A B i L O na
PEVSK! KONCERT
radiških fantov in dekiiškega kvarteta ter
SKiOPTiČNO PREDAVANJE
z H. Weissom in T. Ogrisom
$ v soboto 21. junija 197$ ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem, priredi-teij Siovensko prosvetno društvo „Obir"
$ v nedeijo 22. junija 197$ ob 14.30 uri v farni dvorani v Žvabeku, pri-rediteij: Kat. prosvetno društvo .Drava" v Žvabeku.
Prisrčno fakljenl/
V A B ! L O
Posojiinica Dobria vas, registrirana zadruga z neomejenim jamstvom, vabi vse čiane na
OBČNiZBOR
ki bo v nedeijo 1$. junija 197$ ob 9.30 uri dopoidne v prosvetni dvorani v Narodnem domu, Piiberška cesta 6 v Dobrii vasi.
AUdzom! In Kpr4fn! odkor
Siovensko prosvetno društvo „Borov-ije" vabi čiane in prijateije društva na enodnevni
tZLET
v partizansko boinico Franjo
v nedeijo 29. junija 197$. Odhod ob 6. uri na avtobusni postaji v Borovijah. Prijave pošijite predsedniku Andreju Wieserju, Borovlje - Feriach, Haupt-piatz 9 aii na posojiinico Borovije.
Oakor
Visoka šoia za izobraževaine znanosti v Ceiovcu — Stoiica za pedagoško znanost predvaja
SLOVENSKE STROKOVNE ŠOLSKE FiLME
V petek 20. junija 197$ ob 19. uri v prostorih instituta za pospeševanje gospodarstva v Ceiovcu (WiFi — Bahn-hofstraf}ej.
Prisrčno vak/jenl/
V A B ! L O na
MLADiNSK! DAN ..ŽiVLJENJE 75"
ki bo v nedeijo 1$. junija 197$ v St.
Jakobu v Rožu (v farni dvorani).
Spored: 9.30 Diskusija ..Probiemi sožitja Nemcev in Siovencev v „Živ-ijenju 7S"; 11.30 maša; 14.00 začetek popoidanskega programa
Po končanem sporedu pies. igra in-
strumentaini ansambe! ..Beiamies".
Z veseijem pričakuje Vaš obisk
Pokrajinsko vodstvo RA/
!zdajate!j, zaioinik !n iastnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janeztčr odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upra-Kiogenfurt — Ceiovec, Gasometergasse 10. te). 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovije.